Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2015,

–  ob upoštevanju finančnega poročila EIB za leto 2015 in statističnega poročila EIB za leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2015, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2015 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2015,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2015,

–  ob upoštevanju letnega poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2015 in poročila o upravljanju podjetij za leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2015,

–  ob upoštevanju operativnih načrtov skupine EIB za obdobja 2014–2016, 2015–2017 in 2016–2018 ter poslovnega načrta Evropskega investicijskega sklada za obdobje 2014–2016,

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Protokola št. 5 o statutu EIB in protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. marca 2014 o Evropski investicijski banki (EIB) letno – poročilo 2012(1), z dne 30. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2013(2), z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014(3),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zunanjem mandatu EIB 2007–2013(4) in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 670/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij(6) (glede pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 z naslovom Skupna prizadevanja za rast in delovna mesta: vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo (COM(2015)0361),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), (SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),

–  ob upoštevanju ocene delovanja EFSI iz septembra 2016, ki jo je pripravila EIB,

–  ob upoštevanju mnenja št. 2/2016 Evropskega računskega sodišča o predlogu uredbe za podaljšanje trajanja in širitev EFSI,

–  ob upoštevanju Posebnega poročila št. 19/2016 Evropskega računskega sodišča z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013,

–  ob upoštevanju ad hoc revizije družbe Ernst & Young z dne 8. novembra 2016 o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017 (uredba o EFSI),

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

–  ob upoštevanju dopisa Evropskega varuha človekovih pravic predsedniku Evropske investicijske banke z dne 22. julija 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0161/2017),

A.  ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

B.  ker EIB kot največja javna posojilodajalka na svetu deluje na mednarodnih kapitalskih trgih in ponuja konkurenčne pogoje za stranke ter ugodne pogoje v podporo politikam in projektom EU;

C.  ker bi morala imeti Evropski investicijski sklad in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ključno vlogo pri dopolnjevanju ukrepov EIB, saj sta kot specializirana instrumenta EU za tvegani kapital in jamstva namenjena predvsem spodbujanju malih in srednjih podjetij ter evropske integracije in ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

D.  ker so bila v Evropskem parlamentu pripravljena tri različna poročila o dejavnostih EIB: poročilo o finančnih dejavnostih EIB (pripravila sta ga Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za proračunski nadzor), poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB (pripravil ga je Odbor za proračunski nadzor) in poročilo o izvrševanju EFSI (pripravila sta ga Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za proračun);

E.  ker so v pogodbe, sklenjene med skupino EIB in nasprotnimi strankami, vključene pogodbene določbe, ki vsebujejo zaščitne ukrepe proti goljufijam, vključno z davčnimi goljufijami in pranjem denarja, ter proti tveganjem financiranja terorizma; ker EIB od nasprotnih strank zahteva, da ravnajo v skladu z vso veljavno zakonodajo; ker bi morala EIB na podlagi rezultatov skrbnega pregleda zahtevati dodatne pogodbene določbe za obravnavo posebnih vprašanj glede preglednosti in integritete;

F.  ker je EIB orodje za izvajanje strategije EU 2020 in vodilnih pobud, saj omogoča uporabo javnih naložb, s katerimi nadomešča ali odpravlja vrzeli na finančnih trgih, ter spodbuja nova gonila EU za rast in ustvarjanje delovnih mest;

G.  ker je pospeševalni učinek zbiranja sredstev prek EIB ključnega pomena za opredelitev dodane vrednosti EU in zagotovitev, da Evropa v svetu ohrani vodilno vlogo vrhunskega gospodarstva na svetovni ravni z vidika konkurenčnosti, inovacij, infrastrukture in privlačnosti;

H.  ker naložbe EIB predstavljajo sveženj spodbud za gospodarstvo, na podlagi katerih bo EU veliko lažje ostala dežela priložnosti in obvladala izzive globalizirane gospodarske konkurence;

I.  ker je naložbeni načrt za Evropo del širše strategije, ki naj bi obrnila negativni trend javnih in zasebnih naložb z mobilizacijo nove in zasebne finančne likvidnosti, ki jo je treba prenesti v realno gospodarstvo ter tako spodbuditi dolgoročne strateške in trajnostne naložbe po vsej Uniji;

J.  ker EIB pripravlja in spodbuja vedno več finančnih instrumentov, in sicer od javno-zasebnih partnerstev do listinjenja; ker bi lahko takšni instrumenti povzročili socializacijo izgub in privatizacijo dobičkov;

K.  ker naj bi EIB s financiranjem operacij zunaj EU predvsem podpirala cilje zunanje politike EU, hkrati širila prepoznavnost in vrednote Unije ter pomagala ohranjati stabilnost v tretjih državah;

L.  ker bi bilo treba redno spremljati razvoj najboljše prakse v zvezi s politiko delovanja in vodenjem EIB ter z dobrim upravljanjem in preglednostjo;

M.  ker bi morala EIB ohraniti bonitetno oceno AAA kot temelj svojega poslovnega modela in visoko kakovostni portfelj z varnimi sredstvi ter zanesljivimi naložbenimi projekti pri izvajanju EFSI;

N.  ker EIB še ni izvedla vseh potrebnih ukrepov na podlagi priporočil in pozivov Parlamenta iz njegovih resolucij o letnih poročilih EIB iz preteklih let;

Krepitev trajnosti naložbene politike EIB

1.  ugotavlja, da je bilo v letu 2015 odobrenih za 77,5 milijarde EUR operacij (v primerjavi s 77 milijardami EUR v letu 2014), od tega je bilo 69,7 milijarde EUR porabljenih v državah članicah EU in 7,8 milijarde EUR izven EU;

2.  pozdravlja letna poročila EIB za leto 2015 in v njih opisane dosežke, pa tudi dosežene izboljšave pri predstavitvah in poročanju o prispevku (ali dodatnosti) in rezultatih EIB;

3.  opozarja na zahtevo Parlamenta, da je treba pripraviti celovitejše in bolj usklajeno letno poročilo za boljši kvalitativni pregled in oceno vseh dejavnosti EIB in njenih prednostnih nalog pri dodeljevanju posojil; vztraja, da mora EIB še dodatno izboljšati in predložiti informacije o konkretnem in doseženem ekonomskem, socialnem in okoljskem vplivu ter dodani vrednosti njenih operacij v državah članicah in izven EU;

4.  poudarja, da bi bilo treba za zagotovitev doslednega izvajanja politike EU vse dejavnosti, ki jih financira EIB, vključiti v splošno strategijo in politična prednostna področja EU, opredeljena v strategiji Evropa 2020, programu za rast in zaposlovanje ter Paktu za rast in delovna mesta, ter jih z njimi dosledno usklajevati, ob tem pa pri izbiri projektov upoštevati merila ekonomske, socialne in finančne učinkovitosti ter okoljskega učinka;

5.  poudarja potrebo po predstavitvi konkretnih in jedrnatih rezultatov o tem, kako so zunanje naložbe EIB prispevale k doseganju prednostnih nalog EU in razvoju izgradnje zmogljivosti v regijah;

6.  odločno spodbuja EIB, naj si še naprej prizadeva za premagovanje naložbenih, tržnih in sektorskih vrzeli ter vlaga v projekte in operacije z resnično dodano vrednostjo za doseganje večje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU, zanesljivejšega okolja za naložbe, večje stopnje zaposlenosti in ponovne vzpostavitve trajnostne rasti po vsej EU;

7.  opozarja, da je podpora gospodarskemu okrevanju, trajnostni rasti in močnejši koheziji eden krovnih ciljev in da bi se morala EIB bolje pripraviti na strukturne izzive, zlasti na področju ponovne industrializacije Evrope ter na znanju temelječega in digitalnega gospodarstva, da bi spodbudila nove gospodarske možnosti, inovacije, razvoj krožnega gospodarstva in boljšo rabo obnovljivih virov energije v skladu s cilji okoljske, podnebne in energetske politike; poudarja, da mora proces ponovne industrializacije na eni strani upoštevati potrebo po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, na drugi strani pa različne razmere, značilne za evropsko gospodarstvo, pri čemer mora vedno spoštovati okolje ter zdravje delavcev in državljanov;

8.  meni, da bi morala EIB pri načrtovanju naložbenih ukrepov in odločanju o financiranju sistematično upoštevati srednje- in dolgoročne ekonomske, socialne in okoljske učinke, zlasti čezmejne; meni, da bi morala EIB vlagati v velike in majhne trajnostne projekte, ki so dolgoročno sistemsko pomembni in ustvarjajo dodano vrednost na regionalni ravni in na ravni EU;

9.  poudarja, da bi bilo treba pri ocenjevanju ustreznosti financiranih projektov poleg njihovega gospodarskega pomena v enaki meri upoštevati tudi okoljsko in socialno trajnost ter politični, čezmejni in regionalni pomen takih projektov; opozarja, da bi morala EIB pri svojih posojilnih dejavnostih kot glavno vodilno načelo še naprej upoštevati prednostno obravnavo projektov z jasnimi in trajnostnimi rezultati ter vplivom na rast in delovna mesta;

10.  priznava, da je EIB ena ključnih akterk za oživitev gospodarstva EU, spodbuditev zaposlovanja, povečanje rasti v državah članicah ter povečanje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti razpoložljivih finančnih sredstev z uporabo obnovljivih instrumentov, in sicer z multiplikacijskim učinkom jamstvenih skladov in učinkom finančnega vzvoda;

11.  verjame, da bi bilo treba zagotoviti prožno, trajnostno in stabilno strategijo financiranja EU, da bi pospešili gospodarsko okrevanje, spodbudili zaposlovanje ter podprli nekatere gospodarske sektorje in manj razvite regije pri zmanjševanju zaostanka; opozarja, da bi se bilo treba osredotočiti na produktivne naložbe, ki imajo učinek, zlasti dolgoročno, in okrepiti primarni sektor, raziskave, infrastrukture in zaposlovanje; meni, da bi bilo treba projekte izbirati na podlagi njihovih lastnosti, potenciala za ustvarjanje dodane vrednosti za celotno EU in učinkovite dodatnosti, po možnosti projekte z bolj tveganim profilom;

12.  v zvezi s tem ponavlja, da bi bilo treba objaviti več informacij o natančni naravi posameznih projektov, ki se neposredno ali posredno financirajo s posojilnimi dejavnostmi EIB, predvsem o njihovi dodani vrednosti in pričakovanem gospodarskem vplivu v vsaki izmed držav članic;

13.  ponovno izraža zaskrbljenost Parlamenta v zvezi z določitvijo uravnotežene strategije z dinamično, pravično in pregledno geografsko razporeditvijo projektov in naložb med državami članicami ob upoštevanju posebne osredotočenosti na manj razvite države in regije; ugotavlja, da je 73 % vseh posojil EIB za leto 2015 (51 milijard EUR) osredotočenih v šestih državah članicah, kar kaže na to, da ne morejo vse države članice ali regije naložbenih priložnosti izkoristiti v enaki meri;

14.  podpira pobude EIB za zagotavljanje skupne tehnične pomoči na terenu za organe upravljanja in finančne posrednike, vključno z usmerjenimi usposabljanji v okviru platforme fi-compass;

15.  poziva EIB, naj okrepi svojo politiko komunikacije s potencialnimi deležniki in zasebnimi vlagatelji glede razpoložljivih virov in instrumentov financiranja ter z državljani glede doseženih rezultatov;

16.  poziva EIB in Komisijo, naj razširita svoje možnosti financiranja, pomoči in svetovanja, povečata financiranje za projekte lokalnih in regionalnih organov ter malih in srednjih podjetij ter poenostavita dostop do financiranja EIB in kombiniranje nepovratnih sredstev s posojili in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj podpira pripravo programov usposabljanja morebitnih upravičencev tako, da organom upravljanja dodeli pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju informacij, smernic in nasvetov končnim upravičencem;

17.  meni, da bi morala EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bi ohranila svoj dostop do mednarodnih kapitalskih trgov pod najboljšimi pogoji za najemanje posojil ter prenesla ugodnosti v svojo naložbeno strategijo in pogoje za najemanje posojil; poziva EIB, naj razvije lastno kulturo prevzemanja tveganj, da bi izboljšala svojo učinkovitost ter dopolnjevanje in sinergije med svojimi ukrepi ter različnimi politikami EU;

18.  je globoko zaskrbljen zaradi splošno višjih stroškov in provizij za sklade, ki jih upravljata EIB/Evropski investicijski sklad in izvajajo finančne instrumente, ki se deljeno upravljajo, kar so razkrile ugotovitve Evropskega računskega sodišča v posebnem poročilu št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013, in Računsko sodišče spodbuja, naj podobno revizijo izvede za sedanje obdobje;

Spremljanje vpliva EIB pri izvajanju ključnih področij javne politike

19.  je seznanjen s poročilom o rezultatih in vplivu operacij EIB znotraj EU za leto 2015, ki z uporabo metodologije ocenjevanja na podlagi treh stebrov ocenjuje pričakovane rezultate, spremlja trenutne rezultate in meri učinek štirih ključnih ciljev javne politike, in sicer inovacije in spretnosti (22,7 % odobritev EIB v letu 2015 v višini 15,8 milijarde EUR), finančna sredstva za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (28,5 % odobritev oziroma 19,8 milijarde EUR), infrastruktura (24,5 % oziroma 17,1 milijarde EUR) in okolje (24,3 % oziroma 16,9 milijarde EUR); ugotavlja, da je vključen izbor učinkov in dosežkov novih odobrenih operacij z namenom ponazoritve pričakovanih rezultatov, vendar v to poročilo niso vključene informacije o spremljanih trenutnih rezultatih ali o doseženem učinku;

20.  obžaluje, da v letnem poročilu o operacijah EIB v EU za leto 2015 ni informacij o pričakovanih in doseženih rezultatih operacij banke v zvezi z njenima dvema medsektorskima političnima ciljema, in sicer podnebnimi ukrepi in kohezijo; je zaskrbljen, da EIB v letu 2015 ni dosegla predvidene ravni 30 % naložb za kohezijo (v EU je bilo doseženega 25,2 %) in da tudi predvideno izvajanje za leto 2016 (27 %) ne dosega cilja 30 %; odločno poziva EIB, naj ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ponovno uvede kot glavni cilj javne politike in začne izrecno poročati o njenem izvajanju;

21.  obžaluje tudi, da posodobitev metodologije treh stebrov, da bi bila v skladu z zahtevami uredbe o EFSI, ni privedla do uskladitve poročanja EIB o operacijah v EU s poročanjem o operacijah izven EU ali do vključitve analitičnih in celovitih informacij o doseženih konkretnih rezultatih v EU; zahteva razkritje več informacij na projektni ravni z omogočanjem dostopa javnosti do dokumentacije o vrednotenju in oceni projekta v okviru ocene na podlagi treh stebrov in okvira za merjenje rezultatov;

22.  poudarja, da bi bilo treba ambiciozno strategijo za naložbe dopolniti z jasnimi instrumenti za spremljanje in poročanje, ki bi zagotavljali uspešno upravljanje;

23.  poziva EIB, naj nenehno poudarja spremljanje uspešnosti na podlagi ocen uspešnosti in dokazanega učinka; spodbuja EIB, naj še naprej določa svoje kazalnike spremljanja, natančneje kazalnike dodatnosti, da bi že v fazi oblikovanja projekta čim prej ocenila učinek in svetu EIB zagotovila dovolj informacij o pričakovanem učinku, zlasti v zvezi s prispevkom k politikam EU;

24.  priznava, da je spremljanje rastočega portfelja in nabora različnih projektov ter naknadno splošno upravljanje kazalnikov zapleteno; spodbuja EIB, naj si bolj prizadeva za zagotavljanje ustreznega spremljanja;

25.  spodbuja EIB k večji proaktivnosti v odnosu do držav članic, da bi na podlagi boljšega sodelovanja z ustreznimi nacionalnimi in decentraliziranimi organi ali nacionalnimi spodbujevalnimi bankami upravičencem neposredno zagotovila storitve izgradnje zmogljivosti in svetovanja za pripravo obsežnih naložbenih projektov;

Sheme za financiranje malih in srednjih podjetij

26.  opozarja, da je EIB s spodbujanjem ugodnega naložbenega okolja za poslovanje in podjetja globalno odgovorna za zagotavljanje privlačnosti EU na svetovni ravni;

27.  priznava osredno vlogo malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri spodbujanju zaposlovanja ter rasti gospodarstva v EU in posameznih državah članicah; podpira prizadevanja EIB, da bi okrepila svojo podporo vsem vrstam malih in srednjih podjetij (zagonski kapital, zagonska podjetja, mikro srednja podjetja, podjetniški grozdi), s poudarkom na novih poslovnih modelih z velikim potencialom za zaposlitvene možnosti za mlade; v zvezi s tem poziva EIB, naj ustrezno ukrepa za zagotovitev polnega izvajanja pobude za mala in srednja podjetja;

28.  ugotavlja, da je podpora EIB malim in srednjim podjetjem v letu 2015 znašala približno 36,6 % njenega financiranja, kar je sprožilo učinek vzvoda v višini 39,7 milijarde EUR za financiranje malih in srednjih podjetij ter podprlo 5 milijonov delovnih mest;

29.  pozdravlja prizadevanja Evropskega investicijskega sklada pri pobudi, ki za mala in srednja podjetja poteka v šestih državah (Španija, Italija, Bolgarija, Finska, Romunija, Malta), ki naj bi pod ugodnimi pogoji prejele približno 8,5 milijarde EUR novih posojil za mala in srednja podjetja; poziva države članice, naj pobudo za mala in srednja podjetja izvajajo v širšem obsegu, pri čemer naj upoštevajo, da lahko zmanjša tveganje za finančne posrednike; zato ceni predlog Komisije za podaljšanje pobude za mala in srednja podjetja do leta 2020; vseeno pa poudarja, da bi morala imeti pobuda za mala in srednja podjetja večjo vlogo, saj je financiranje malih in srednjih podjetij bistveno za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest v EU, zlasti v času gospodarske in finančne krize; poziva EIB, naj spremlja in izboljša uporabo instrumenta listinjenja; poziva k boljši komunikacijski politiki EIB in boljšim upravnim pogojem pobude za mala in srednja podjetja; poziva Evropski investicijski sklad, naj objavi poročilo s podrobnimi informacijami o pozitivnih in negativnih rezultatih programa;

30.  pozdravlja uvedbo novih instrumentov, dogovorjenih med EIB in Komisijo, kot so zasebno financiranje za energijsko učinkovitost (PF4EE), pobuda za mala in srednja podjetja ter finančni instrumenti za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ki naj bi po pričakovanjih prispevali k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; je seznanjen z dejavnostmi Evropskega investicijskega sklada, zlasti s finančnimi instrumenti COSME (program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja) in programom Innovfin, ki je leta 2015 izkoristil ugodnosti EFSI in podvojil znesek zajamčenih posojil;

31.  poziva EIB, naj poveča svoj profil tveganja za ukrepe, zlasti pri podpiranju malih in srednjih podjetij, ki prevzemajo tveganja ali se razvijajo v gospodarsko manj razvitih ali nestabilnih regijah; meni tudi, da je sektor malih in srednjih podjetij ter dostop do financiranja stalen in dolgoročen cilj, za katerega si je treba še naprej prizadevati in ga dodatno krepiti;

Inovacije

32.  podpira vse spodbude za tržno usmerjene inovacije, družbeni razvoj in varstvo okolja, ki ohranjajo trajnostno rast in skrbno rabo virov; podpira spodbude, ki podpirajo prizadevanja EU za vzpostavitev krožnega gospodarstva, ki temelji na znanju in digitalizaciji, ter ohranitev konkurenčnosti EU;

33.  ugotavlja, da EIB že financira naložbe v raziskave in razvoj, ki jih izvajajo varnostna podjetja EU na področju civilnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo; meni, da bi morala EIB na področju tehnologij z dvojno rabo podpirati zlasti tiste naložbe, ki so namenjene trženju za civilno uporabo – primeri tovrstnih projektov EIB že zajemajo naložbe v raziskave in razvoj na področju letalske in vesoljske oskrbe, radarskih sistemov, kibernetske varnosti in varnosti v oblaku, mikroelektronike in cepiv;

34.  ugotavlja, da so posojila inovativnim projektom v letu 2015 znašala rekordnih 18,7 milijarde EUR, in pozdravlja dejstvo, da EIB daje večji poudarek naložbam v inovacije;

35.  ugotavlja, da bi lahko EIB z nadaljnjim spodbujanjem civilnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo povečala svojo podporo varnostnemu sektorju EU znotraj svojega ustaljenega pravnega okvira; to vključuje dejavnosti, ki se financirajo iz EFSI;

Infrastruktura

36.  poziva EIB, naj še naprej podpira program za infrastrukturo, ki temelji na učinkovitih projektih skupnega interesa v prometnem in energetskem sektorju, z lastnimi sredstvi in z izvajanjem dolžniških finančnih instrumentov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, ob upoštevanju njihove skladnosti s cilji okoljske in podnebne politike ter regionalnega razvoja; poziva jo tudi, naj razvija nove finančne instrumente za uresničevanje infrastruktur in del v okviru makroregionalnih strategij;

37.  pozdravlja raven financiranja ciljev ekonomske in socialne kohezije (17.634 milijard EUR) ter obnovo podeželja in mest (5.467 milijard EUR) in priporoča, naj se ohrani; meni, da je to financiranje nepogrešljiv dodatek kohezijski politiki ter evropskim strukturnim in investicijskim skladom (skladov ESI); poudarja, da je treba ohranjati reden dialog z organi upravljanja, da bi vzpostavili sinergije in dopolnjevanje med obema instrumentoma;

38.  poziva EIB, Komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj v sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami poglobijo sodelovanje, da bi ustvarili večje sinergije med skladi ESI ter finančnimi instrumenti in posojili EIB, ter naj zmanjšajo upravna bremena, poenostavijo postopke, povečajo upravno zmogljivost, spodbudijo teritorialni razvoj in kohezijo ter poglobijo razumevanje skladov ESI in financiranja EIB; meni, da je na voljo le malo informacij glede dejavnosti kombiniranja EIB v okviru projektov in programov kohezijske politike; poziva EIB, naj izpolnjuje svojo vlogo javne institucije in si kar najodločneje prizadeva za odgovornost, preglednost in prepoznavnost, da se odpravijo dvoumnosti; poziva EIB, naj razvije politiko komuniciranja o svojih dejavnostih, vključno z dejavnostjo svetovanja, da bodo imele vse oblike uprav in vsi upravičenci dostop do njenih programov;

39.  poudarja, da je ob povečani uporabi finančnih instrumentov v kohezijski politiki potrebno tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta pri pregledovanju dejavnosti EIB, da bi omogočili tudi boljše ocenjevanje posledic vloge EIB;

40.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo sredstva, ki jih prejmejo iz skladov ESI in na račun dodatnosti, ter tako dopolnijo posojila in finančne instrumente EIB; poziva tudi k večjemu in boljšemu kombiniranju nepovratnih sredstev s financiranjem EIB, s čimer bi bolje izkoristili učinek finančnega vzvoda skladov ESI; poziva, naj EIB prevzame vodilno vlogo v tem procesu, saj ima strokovno znanje in odgovornost do delničarjev, kar ji bo v pomoč pri zagotovitvi donosnost naložb;

41.  poziva EIB, naj poveča financiranje za ekonomsko in socialno kohezijo, pa tudi za urbane cilje, pri tem pa naj še naprej podpira tradicionalne in inovativne sektorje v EU; poziva tudi k oblikovanju posebnih finančnih instrumentov, ki bi v sodelovanju z državami članicami pripomogli k izvajanju akcijskih načrtov in strategij za makroregije;

Naložbe na področju okolja in podnebja

42.  spodbuja EIB, naj se pri svojih podnebnih ukrepih osredotoči na trajnost medsektorskih projektov v okviru ciljev konference pogodbenic COP 21 ter podpre širitev obnovljivih virov energije in učinkovito rabo virov; ugotavlja, da je financiranje obnovljivih virov energije doseglo 3,4 milijarde EUR;

43.  poziva EIB, naj ponovno oceni pozornost, ki jo posebej namenja projektom plinske infrastrukture, zlasti ob upoštevanju dejstva, da povpraševanje po plinu v Evropi upada, nastajajo pa novi obsežni načrti za izgradnjo novih plinovodov in terminalov UZP; izraža zaskrbljenost, da bi lahko naložbe EIB v plinsko infrastrukturo vodile v nasedle naložbe;

44.  meni, da bi bilo treba še naprej razvijati trg trajnostnih zelenih projektov, predvsem tistih, ki podpirajo razvoj krožnega gospodarstva, zlasti prek trga zelenih obveznic;

Prispevek EIB k upravljanju globalnih vprašanj

45.  je seznanjen s povečanjem zunanjega mandata z 10 na 27 milijard EUR, z dodatnim možnim zneskom v višini 3 milijard EUR; opozarja, da bi bilo treba ta mandat nenehno usklajevati s cilji zunanje politike EU, zlasti na področju spoštovanja državljanskih pravic v državah, ki prejemajo sredstva; ponavlja zahtevo Parlamenta, naj Računsko sodišče pripravi posebno poročilo o skladnosti zunanjih posojil EIB s politikami EU in o njihovi uspešnosti;

46.  pozdravlja sposobnost EIB za hitro prilagajanje mednarodnim izzivom; poziva EIB, naj z vključitvijo razvojnega vidika in spodbujanjem ekonomske odpornosti še naprej podpira zunanje politike in nujno ukrepanje EU v zvezi z globalnim izzivom migracij;

Spremljanje dodane vrednosti in dodatnosti EFSI

47.  ugotavlja, da namerava EFSI prek EIB do leta 2018 spodbuditi dodatne naložbe in nove projekte v realnem gospodarstvu v skupni vrednosti 315 milijard EUR; ugotavlja, da je bilo odobrenih 97 projektov na področjih infrastrukture in inovacij ter 192 sporazumov o financiranju malih in srednjih podjetij, kar predstavlja skupno pričakovano naložbo v višini 115,7 milijarde EUR;

48.  priznava, da se je z izvajanjem EFSI hitro spremenil profil in poslovni model EIB pri postopkih in spremljanju odobritev in pogodb;

49.  ugotavlja, da skupina EIB z namenom polnega izkoriščanja dodatne sposobnosti za prevzemanje tveganj razvija različne nove proizvode, ki bodo omogočili prevzemanje večjih tveganj (npr. podrejeni dolg, vlaganje v lastniški kapital, delitev tveganj z bankami), pregledala pa je tudi svojo politiko na področju kreditnega tveganja in merila za izbiro, da bi omogočila večjo prožnost; ugotavlja, da EIB krepi svojo podporo inovativnim podjetjem in infrastrukturnim projektom, kot tudi podporo EFSI; ugotavlja, da lahko EIB podpira večje število teh tveganih projektov, ne da bi ogrozila načela dobrega upravljanja;

50.  opozarja, da je cilj EFSI v primerjavi z drugimi obstoječimi instrumenti EIB za financiranje prepoznati različne, resnično inovativne in bolj tvegane projekte z novimi nasprotnimi strankami iz zasebnega sektorja, hkrati pa doseči pomembno čezmejno evropsko dodano vrednost pri izvajanju izbranih projektov ter učinkovito prispevati k obstoječim skupnim političnim ciljem EU;

51.  priznava, da je EFSI tržni instrument; vendar opozarja, da morajo vse države članice razviti ustrezne zmogljivosti za njegovo uporabo;

52.  ugotavlja, da je treba pri izvajanju portfelja EFSI za spodbujanje kohezijskih in trajnostnih ciljev upoštevati čim širšo geografsko pokritost; poziva EIB, naj popravi trenutna geografska neravnovesja znotraj Unije in sektorsko osredotočenost portfelja EFSI, zlasti v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije ter sklopa za mala in srednja podjetja, in sicer z izboljšanjem svojih svetovalnih dejavnosti za razvoj projektov v državah članicah in tehnične pomoči prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, s premislekom o povečanju števila sektorjev, upravičenih do financiranja iz EFSI, ali z boljšim prilagajanjem vrste in velikosti projektov potrebam trga v državah članicah;

53.  poziva EIB, naj v postopku izbire skrbno preuči resnično dodatnost ter novo dinamiko v obsegu multiplikacijskega učinka, ki se lahko razlikujeta glede na projekte, zlasti na področjih, kjer EIB in Evropski investicijski sklad še ne delujeta, v primeru nedelovanja trga ali v neoptimalnih naložbenih razmerah;

54.  ugotavlja, da se učinek vzvoda med projekti razlikuje predvsem zaradi njihovega obsega, kompleksnosti in soodvisnosti med pomembnimi sektorskimi izzivi ter pričakovanji končnih upravičencev v razmerah, v katerih primanjkuje javnih sredstev; meni, da je mogoče predpostavko povprečnega učinka vzvoda za x15 izmeriti šele na koncu naložbenega cikla, pri tem pa je treba upoštevati posebnosti sektorjev; meni tudi, da se učinkovitost ukrepov ne ocenjuje samo s potencialom finančnih instrumentov, temveč tudi z merljivimi rezultati;

55.  poziva EIB, naj načelu dodatnosti nameni posebno pozornost in zagotovi ustrezne informacije o kakovostnem upravljanju v zvezi z izvajanjem načrtovanih ciljev EFSI, da bi prikazala njihovo učinkovito dodatnost in vpliv glede na merila uspešnosti, pa tudi zaradi podaljšanja EFSI po letu 2017;

56.  meni, da bi morala EIB za mobilizacijo kapitala zasebnega sektorja zmanjšati nekatera tveganja za vlagatelje pri potencialnih projektih; prav tako jo poziva, naj poveča privlačnost in prepoznavnost EFSI v naložbenih smernicah in projektih za financiranje, tako da še naprej razvija učinkovitejšo politiko za ozaveščanje potencialnih zasebnih vlagateljev;

57.  ugotavlja, da je EFSI (prek sklopa za mala in srednja podjetja) pomembno orodje za zagotavljanje dodatnega financiranja za mala in srednja podjetja, saj je v treh letih skupno spodbudil za skoraj 75 milijard EUR naložb, poleg posojilnih zmogljivosti EIB in Evropskega investicijskega sklada;

58.  poziva Komisijo, naj v okviru EFSI vzpostavi stalno evropsko platformo za jamstva, s čimer bo olajšala dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev ter izboljšala razvoj jamstev in posojilnih produktov na podlagi evropskih jamstev;

59.  poziva EIB, naj izkoristi priložnost, ki jo omogoča EFSI, za povečanje financiranja za manjše energetske projekte za od električnega omrežja ločene in decentralizirane sisteme energije iz obnovljivih virov, v katerih sodelujejo državljani in skupnosti s težavami pri pridobivanju financiranja iz drugih virov;

60.  je seznanjen tudi s povečanjem posebnih dejavnostih EIB v smislu obsega, ki izhaja iz prvega leta izvajanja EFSI ter odraža njen razvoj preudarne kulture prevzemanja tveganj in politike dajanja posojil;

61.  vztraja, da mora investicijski odbor zaradi prevzemanja odgovornosti razvoj redno ocenjevati v rezultate usmerjene naložbe na podlagi preglednice kazalnikov, da bi opredelil dobro usmerjene projekte glede na njihov prispevek k rasti in delovnim mestom ter nepristransko pregledal njihovo dodatnost, dodano vrednost in skladnost s politikami Unije ali drugimi tradicionalnimi operacijami EIB; poziva EIB, naj razkrije informacije o tem, kako so se projekti, ki prejemajo jamstvo EFSI, odrezali pri merjenju glede na preglednico kazalnikov EFSI;

62.  ugotavlja, da je EIB v prihodnosti pripravljena razpravljati s službami Parlamenta o nadaljnji ureditvi, predvideni za bolj strukturiran in manj razdrobljen pristop k dialogu med Parlamentom in EIB; EIB in Parlament si trenutno prizadevata za hitro sklenitev formalnega sporazuma o EFSI, ki bo določil pravila o vsej izmenjavi informacij v skladu z njim – vključno z letnim poročilom o EFSI, namenjenim Svetu in Parlamentu;

Povečanje preglednosti, odgovornosti, integritete in notranjega nadzora EIB kot pogoj za boljše upravljanje podjetij

63.  meni, da je treba okrepljeno gospodarsko vlogo EIB, njene večje naložbene zmogljivosti in uporabo proračuna EU kot jamstva za operacije EIB dopolniti z večjo preglednostjo in okrepljeno odgovornostjo, da bi zagotovili resnični javni nadzor nad njenimi dejavnostmi, izborom projektov in prednostnim financiranjem;

64.  poziva EIB, naj redno posodablja svoje načrtovanje tveganja dejavnosti, svojo kulturo prevzemanja tveganj pa prilagodi svojemu novemu poslovnemu modelu ter vse večjemu obsegu svojega portfelja, ki je povezan z izvajanjem novih instrumentov skupaj z EFSI, različnimi orodji, investicijskimi platformami ter instrumenti za porazdelitev tveganj; v tem okviru jo poziva tudi, naj v svoje načrtovanje tveganja vključi nefinančne razsežnosti, kot je socialna in/ali okoljska dodana vrednost; v zvezi s tem pozdravlja izvajanje bonitetnega okvira EIB za sprejemljivost tveganj, s katerim se bo okrepilo spremljanje tveganj in nadzor nad izvorom, lastništvom in upravljanjem tveganj; opozarja, da bi bilo treba oblikovati enoten in homogen kontrolni okvir;

65.  pozdravlja visoko kakovost posojilnega portfelja EIB, s stopnjo oslabitev posojil v obsegu 0,3 % njenega celotnega posojilnega portfelja, kar potrjuje njeno dosledno preudarno politiko pri obvladovanju tveganj in ohranja njeno visoko bonitetno stopnjo na mednarodnih finančnih trgih;

66.  pozdravlja dejstvo, da politika preglednosti EIB temelji na domnevi razkritja ter da lahko vsakdo dostopa do dokumentov in informacij EIB; opozarja na svoje priporočilo, naj EIB na svojem spletnem mestu objavi nezaupne dokumente, kot so poslovni operativni načrti za predhodna leta, medinstitucionalni sporazumi in memorandumi, ter poziva EIB, naj se ne zadovolji s tem, temveč naj nenehno išče načine za izboljšave in dvig standardov;

67.  pozdravlja poročilo o izvajanju politike preglednosti skupine EIB za leto 2015 in prihodnji pregled politike EIB glede razkrivanja nepravilnosti;

68.  opozarja, da preglednost pri izvajanju politik EU ni le osnova za krepitev splošne odgovornosti in verodostojnosti EIB z jasnim prikazom vrste finančnih posrednikov in končnih upravičencev, ampak skupaj s pristopom nične tolerance do goljufij in korupcije v njenem posojilnem portfelju prispeva tudi k večji učinkovitosti in vzdržnosti financiranih projektov; poziva EIB, naj se uskladi z novim sistemom zgodnjega opozarjanja in izključitve, ki ga pripravlja Komisija;

69.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je EIB, ki sicer razdeli trikrat več sredstev kot Svetovna banka, na črni seznam uvrstila le tri subjekte, medtem ko jih je Svetovna banka 820; poziva EIB, naj se za izboljšanje tega položaja poveže z mrežo drugih javnih bank, ki uvrščajo subjekte na črni seznam, mrežo, ki vključuje Svetovno banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD);

70.  ponovno poziva k večji preglednosti ukrepov EIB pri poslovanju s finančnimi posredniki in upravičenci, da bi se izognili nasprotnim strankam, ki imajo negativne reference, so uvrščene na črni seznam ali imajo morebitne povezave z nepreglednimi in nekooperativnimi jurisdikcijami, dejavnostmi „offshore“ ali organiziranim kriminalom; meni, da je uporaba meril za izbiro finančnih posrednikov in razpolaganje s posodobljenimi informacijami o dejanskem lastništvu podjetij, vključno s skladi, fundacijami in davčnimi oazami, najboljša praksa, ki jo je treba vedno upoštevati; poziva EIB, naj okrepi svoje pogodbene pogoje z vključitvijo klavzule o dobrem upravljanju ali s sklicevanjem na dobro upravljanje, da bi ublažila tveganje za izgubo integritete in ugleda;

71.  predlaga, naj EIB sledi zgledu Mednarodne finančna korporacije iz Skupine Svetovne banke in začela razkrivati informacije o podprojektih z visokim tveganjem, ki jih financira prek komercialnih bank (glavni posredniki/finančni nosilci, ki jih EIB uporablja za financiranje malih in srednjih podjetij);

72.  pozdravlja redna srečanja s civilno družbo in javna posvetovanja o razvoju politik EIB;

73.  poziva k vedno višji ravni preglednosti, ki jo je treba v okviru politike razkritja EIB zagotoviti v zvezi z njenimi organi upravljanja, zlasti na podlagi razkritja zapisnikov sej upravnega odbora EIB in Evropskega investicijskega sklada ter investicijskega odbora EFSI, in v zvezi s projekti v javnem interesu, ki uporabljajo proračunsko jamstvo EU ter vplivajo na ozemlja in državljane EU; meni, da je razkritje preglednice kazalnikov dobra praksa za vse operacije ter za oceno okoljskega vpliva in socialnega učinka na ravni projektov in podprojektov;

74.  ponavlja zahtevo, naj bodo informacije o sistemu dodeljevanja naročil in podizvajanja javne in lahko dostopne ter naj bo Parlamentu v vsakem primeru zagotovljen dostop do ustreznih finančnih informacij in dokumentacije;

75.  pozdravlja proaktiven pristop Evropskega varuha človekovih pravic pri izvajanju javnega nadzora nad EIB; je močno zaskrbljen zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v obstoječih mehanizmih EIB za preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov znotraj njenih upravnih organov; v zvezi s tem poziva EIB, naj upošteva priporočila Evropskega varuha človekovih pravic in čim prej revidira svoj kodeks ravnanja, da bi izboljšala preprečevanje navzkrižij interesov v svojih upravnih organih in morebiten pojav vrtljivih vrat;

76.  meni, da podpredsedniki EIB ne bi smeli biti več zadolženi za projekte v svojih matičnih državah, saj obstaja jasno tveganje navzkrižja interesov, svojega podpredsednika pa ima le manjši delež držav članic;

77.  pozdravlja pregled pravil o uradu za pritožbeni mehanizem in obnovitev memoranduma o soglasju med Evropskim varuhom človekovih pravic in EIB; zahteva pojasnilo EIB o zamudi pri začetku javnega posvetovanja o reviziji politik in postopkov njenega pritožbenega mehanizma; ugotavlja, da tak postopek revizije ponuja priložnost za dodatno izboljšanje neodvisnosti in učinkovitosti pritožbenega mehanizma z namenom, da se vzpostavi tudi mehanizem za sistematičen pretok informacij neposredno med uradom za pritožbeni mehanizem in direktorji; poudarja, da bi moralo vodstvo EIB Evropskemu varuhu človekovih pravic in Parlamentu letno poročati o tem, kako so priporočila njenih pritožbenih mehanizmov upoštevana v politikah in praksah banke; poleg tega poudarja, da bi moral vodja urada za pritožbeni mehanizem Parlamentu enkrat letno predstaviti poročilo o svojih dejavnostih in oceno, kako banka izpolnjuje priporočila urada za pritožbeni mehanizem;

78.  poziva EIB, naj prek svoje politike do nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij ter okvira za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma naredi vse v svoji moči v boju proti davčnim utajam, davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter nezakonitim dejavnostim in pranju denarja;

79.  poziva EIB, naj tudi redno sodeluje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami z izmenjavo informacij o rezultatih, pridobljenih s skrbnim preverjanjem podjetij in davčnimi pregledi ali v okviru pregleda za poznavanje lastnih strank, ter Parlamentu in javnosti letno poroča o tem, kako izvaja svojo politiko do nekooperativnih jurisdikcij;

80.  meni, da bi bilo treba izčrpno obravnavati zunanji bonitetni nadzor EIB, kar je Parlament že omenil v svojih predhodnih resolucijah;

81.  je seznanjen s sklenitvijo posodobljenega tristranskega sporazuma med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem septembra 2016 in poziva Računsko sodišče, naj izvede revizije smotrnosti poslovanja za operacije EIB v različnih sektorjih, kadar so povezane z uporabo proračunskih sredstev EU, kar zadeva njihovo učinkovitost in uspešnost;

82.  poziva Komisijo, naj do junija vsako leto od leta 2018 naprej predstavi poročilo o izvajanju od začetka trenutnega večletnega finančnega okvira in trenutnem stanju, vključno z doseženimi rezultati, vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja in izvaja skupina EIB ter delujejo s sredstvi iz proračuna EU, da bi poročilo uporabili v postopku podelitve razrešnice;

83.  poziva Evropski urad za boj proti goljufijam, naj v svoje letno poročilo vključi informacije o primerih, ki se nanašajo na EIB;

Spremljanje priporočil Parlamenta

84.  poziva EIB, naj poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament izdal v svojih letnih resolucijah, zlasti v zvezi z učinkom njenih posojilnih dejavnosti;

85.  poziva EIB, naj revidira svojo politiko za preprečevanje in odvračanje od prepovedanega ravnanja pri dejavnostih EIB, ki naj bi poudarila potrebo po tem, da mora EIB nehati financirati in/ali potrjevati dodatna izplačila posojil za projekte, ki so vključeni v tekočo nacionalno preiskavo ali preiskavo Evropskega urada za boj proti goljufijam zaradi korupcije in goljufij;

o
o   o

86.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0201. (2) UL C 346, 21.9.2016, str. 77.. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200. (4) UL L 280, 27.10.2011, str. 1. (5) UL L 135, 8.5.2014, str. 1. (6) UL L 204, 31.7.2012, str. 1. (7) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.