Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2003(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0249/2018

Predložena besedila :

A8-0249/2018

Razprave :

PV 10/09/2018 - 28
CRE 10/09/2018 - 28

Glasovanja :

PV 11/09/2018 - 6.16
CRE 11/09/2018 - 6.16

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0333

Sprejeta besedila
PDF 574k
Torek, 11. september 2018 - Strasbourg Začasna izdaja
Pregledno in odgovorno upravljanje naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi
P8_TA-PROV(2018)0333A8-0249/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o preglednem in odgovornem upravljanju naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi (2018/2003(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) iz septembra 2001 in prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT s tretjimi državami,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 208 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode(1) (uredba EU o lesu),

–  ob upoštevanju partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana iz leta 2011,

–  ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP21),

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije o celoviti analizi vpliva potrošnje na krčenje gozdov z naslovom „The impact of EU consumption on deforestation: Comprehensive analysis of the impact of EU consumption on deforestation“ (iz leta 2013),

–  ob upoštevanju osnutka študije izvedljivosti o možnostih za poostritev ukrepov EU proti krčenju gozdov, ki jo je naročil generalni direktorat Evropske komisije za okolje (iz leta 2017),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),

–  ob upoštevanju foruma o potrošniškem blagu iz leta 2010, svetovne panožne mreže prodajalcev na drobno, proizvajalcev in ponudnikov storitev, ki je postavila cilj, da bo do leta 2020 v dobavnih verigah svojih članov dosegla ničelno neto krčenje gozdov,

–  ob upoštevanju bonskega izziva iz leta 2011, svetovnega prizadevanja za to, da bi do leta 2020 obnovili 150 milijonov hektarov izkrčenih in propadlih gozdov po svetu, do leta 2030 pa 350 milijonov hektarov,

–  ob upoštevanju zavezništva za tropske gozdove 2020,

–  ob upoštevanju newyorške izjave o gozdovih in akcijskega programa iz leta 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta iz leta 2016 o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov;

–  ob upoštevanju amsterdamske izjave o odpravi krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav iz decembra 2015,

–  ob upoštevanju strategije Komisije o trgovini za vse (iz leta 2015),

–  ob upoštevanju programa OZN o mehanizmu za zmanjševanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD+),

–  ob upoštevanju strateškega načrta OZN za gozdove za obdobje 2017–2030, v katerih je opredeljenih šest svetovnih ciljev za gozdove in 26 povezanih ciljev, ki naj bi jih dosegli do leta 2030,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji, sprejete 17. junija 1994,

–  ob upoštevanju razvoja, ki je bil dosežen z razvojnim programom Organizacije združenih narodov za nacionalne platforme za trajnostne osnovne proizvode,

–  ob upoštevanju mehanizma za dvostransko sodelovanje pri izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov s Kitajsko (2009),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Ameriške konvencije o človekovih pravicah iz leta 1969,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1987,

–  ob upoštevanju konvencije št. 169 Mednarodne organizacije dela (MOD) o pravicah avtohtonih in plemenskih ljudstev iz leta 1989,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah avtohtonih prebivalcev iz leta 2007,

–  ob upoštevanju neobveznih smernic Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o upravljanju posesti iz leta 2012,

–  ob upoštevanju načel FAO za odgovorno vlaganje v kmetijske in prehranske sisteme iz leta 2014,

–  ob upoštevanju najnovejšega poročila o zmogljivostih planeta;

–  ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) iz leta 1973,

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 ter z njo povezanega Kartagenskega protokola o biološki varnosti iz leta 2000 in Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, iz leta 2010,

–  ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti,

–  ob upoštevanju vodilnih načel o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je leta 2011 potrdil Svet OZN za človekove pravice, in smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki so bile posodobljene leta 2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov(2) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(3) ,

–  ob upoštevanju izjave predstavnikov civilne družbe o vlogi EU pri varstvu gozdov in pravic iz aprila 2018,

–  ob upoštevanju globalnega programa Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) za boj proti kriminalu, povezanim s prostoživečimi vrstami, in gozdarskemu kriminalu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige(4) ,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0249/2018),

A.  ker biološko raznoliki gozdovi pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam, pa tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti;

B.  ker 300 milijonov ljudi živi v gozdovih, 1,6 milijarde ljudi pa je neposredno odvisnih od gozdov za preživetje, med njimi več kot 2000 domorodnih skupin; ker imajo gozdovi pomembno vlogo pri razvoju lokalnih gospodarstev; ker v gozdovih po ocenah živi 80 % vseh zemeljskih rastlinskih in živalskih vrst in zato predstavljajo pomemben zbiralnih biotske raznovrstnosti; ker se po podatkih FAO vsako leto izgubi 13 milijonov hektarov gozdov;

C.  ker do krčenja in propadanja gozdov prihaja predvsem na južni polobli in v tropskih gozdovih;

D.  ker gozdovi preprečujejo propadanje zemlje in dezertifikacijo, s tem pa zmanjšujejo nevarnost poplav, plazov in suše;

E.  ker so gozdovi bistveni za trajnostno kmetijstvo ter povečujejo prehransko in hranilno varnost;

F.  ker gozdovi zagotavljajo tudi bistvene ekosistemske funkcije, ki podpirajo trajnostno kmetijstvo z regulacijo vodnih tokov, stabilizacijo tal, ohranjanjem rodovitnosti tal, uravnavanjem podnebja in zagotavljanjem dobro delujočega habitata za divje opraševalce in naravne sovražnike kmetijskih škodljivcev;

G.  ker gozdni proizvodi predstavljajo 1 % svetovnega BDP;

H.  ker je obnavljanje gozdov ena od strategij, ki so ključne za omejitev segrevanja planeta na 1,5 stopinje; ker bi morale vse vlade sprejeti svojo odgovornost in ukrepe za zmanjšanje stroškov emisij toplogrednih plinov v svoji državi;

I.  ker sta krčenje in propadanje gozdov drugi najpomembnejši razlog za emisije ogljika, za katerega je odgovoren človek, in ustvarita približno 20 % vseh emisij toplogrednih plinov;

J.  ker je lesno gorivo še vedno najpomembnejši gozdni proizvod v državah v razvoju ter najpomembnejši vir energije v številnih afriških in azijskih državah; ker v podsaharski Afriki štiri petine ljudi za kuhanje še vedno uporablja les;

K.  ker imajo primarni gozdovi bogato biotsko raznovrstnost ter hranijo 30 do 70 odstotkov več ogljika kot gozdovi, v katerih se izvaja sečnja, ali propadli gozdovi;

L.  ker so jasne, dosledne in posodobljene informacije o poraščenosti z gozdovi ključne za učinkovito spremljanje in kazenski pregon;

M.  ker so se sicer prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT izkazali kot dragoceno orodje za boljše upravljanje gozdov, vendar imajo še vedno številne pomanjkljivosti;

N.  ker se prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT osredotočajo na industrijsko sečnjo, pri čemer velika večina nezakonite sečnje izhaja iz obrtniške sečnje ter lesa na kmetijah;

O.  ker imajo prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT preozko opredelitev „zakonitosti“ in občasno ne obravnavajo ključnih vprašanj v zvezi z lastništvom posesti in pravicami lokalnega prebivalstva;

P.  ker so prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT, REDD+ in certificiranje ostale ločene pobude, ki bi jih bilo treba bolj uskladiti;

Q.  ker je uresničevanje ciljev FLEGT močno odvisno od večjih držav proizvajalk in predelovalk in trgovinskih držav, kot so Kitajska, Rusija, Indija, Južna Koreja in Japonska, ter njihove zavezanosti boju proti nezakoniti sečnji in trgovini z nezakonitimi lesnimi izdelki in ker so dvostranski politični dialogi s temi partnericami doslej prinesli le omejene rezultate;

R.  ker je cilj uredbe EU o lesu zagotoviti, da se na trg EU ne daje nezakonit les; ker je bilo v pregledu te uredbe leta 2016 ugotovljeno, da sta izvajanje in izvrševanje te uredbe nepopolna; ker se je v začetku tega leta začelo javno posvetovanje o morebitnih spremembah področja uporabe te uredbe;

S.  ker bi morala biti zaščitena območja v osredju vsakršnega strateškega pristopa za ohranjanje prostoživečih vrst; ker bi morala imeti vlogo varnih in vključujočih polov gospodarskega razvoja na podlagi trajnostnega kmetijstva, energetike, kulture in turizma ter voditi k razvoju dobrega upravljanja;

T.  ker imajo javno-zasebna partnerstva pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju parkov v podsaharski Afriki ter spoštujejo pravice gozdnih skupnosti;

U.  ker so korupcija in šibke institucije velike ovire za varstvo in ohranjanje gozdov; ker so v skupnem poročilu programa OZN za okolje (UNEP) in Interpola iz leta 2016(5) kazniva dejanja v zvezi z gozdovi opredeljena kot eden izmed petih največjih izzivov pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, poročilo pa navaja tudi, da nezakonita sečnja predstavlja od 15 do 30 % globalne zakonite trgovine; ker po podatkih Svetovne banke prizadete države po ocenah izgubijo 15 milijard USD letno zaradi nezakonite sečnje in trgovine z lesom;

V.  ker lahko imajo kazniva dejanja v zvezi z gozdovi različne oblike, in sicer nezakonito izkoriščanje ogroženih vrst lesa visoke vrednosti (s seznama CITES), nezakonita sečnja lesa za gradbeni material in pohištvo, nezakonita sečnja in „pranje“ lesa prek navideznih družb na področjih nasadov in kmetijstva z namenom dobave papirne mase za papirno industrijo ter uporaba v večji meri neregulirane trgovine z lesnim gorivom in ogljem za prikrivanje nezakonite sečnje na zaščitenih območjih in zunaj njih;

W.  ker urbanizacija, slabo upravljanje, obsežno krčenje gozdov za kmetijstvo, rudarjenje in razvoj infrastrukture povzročajo hude kršitve človekovih pravic z uničujočimi posledicami za skupnosti, ki prebivajo v gozdovih, in lokalne skupnosti, kot so prisvajanje zemljišč, prisilne izselitve, policijsko nadlegovanje, samovoljne aretacije in kriminalizacija voditeljev skupnosti, zagovornikov človekovih pravic in aktivistov;

X.  ker je v agendi OZN do leta 2030 opredeljen cilj, da je treba do leta 2020 ustaviti krčenje in propadanje gozdov in nato ta trend preusmeriti; ker je ta zaveza ponovno izražena v pariškem podnebnem sporazumu in se je ne bi smelo odložiti;

Y.  ker cilj trajnostnega razvoja 15 izrecno navaja potrebo po dobrem upravljanju gozdov, pri čemer lahko imajo gozdovi vlogo pri uresničitvi številnih drugih ciljev trajnostnega razvoja;

Z.  ker je REDD+ prinesel okoljske in družbene koristi v številnih državah v razvoju, od ohranjanja biotske raznovrstnosti do razvoja podeželja in izboljšanja upravljanja gozdov; ker pa je tarča kritik, saj naj bi ustvarjal pritiske na gozdne skupnosti;

AA.  ker je vse več dokazov, da se krčenje gozdov zmanjša, njihovo upravljanje pa postane bolj trajnostno, če skupnosti dobijo lastninske pravice;

AB.  ker je kmetijstvo vzrok za 80 % krčenja gozdov po svetu; ker so živinoreja ter veliki industrijski nasadi soje in palmovega olja glavna gonila krčenja gozdov, zlasti v tropskih državah, zaradi vedno večjega povpraševanja po teh proizvodih v razvitih državah in gospodarstvih v vzponu ter širjenja industrijskega kmetijstva po vsem svetu; ker je Komisija v študiji leta 2013 ugotovila, da je bila EU-27 največji svetovni neto uvoznik poosebljenega krčenja gozdov (med letoma 1990 in 2008); ker ima EU zato odločilno vlogo v boju proti krčenju gozdov in njihovemu propadanju, zlasti ob upoštevanju njenega povpraševanja in njenih zahtev glede potrebne skrbnosti v zvezi s kmetijskimi osnovnimi proizvodi;

AC.  ker širitev gojenja soje vodi k družbenim in okoljskim težavam, kot so erozija tal, trošenje vode, onesnaženost s pesticidi in prisilne razselitve ljudi; ker so med prizadetimi tudi domorodne skupnosti;

AD.  ker širitev nasadov palmovega olja vodi k obsežnemu uničenju gozdov ter družbenim konfliktom, v katerih se podjetja z nasadi soočijo z domorodnimi skupinami in lokalnimi skupnostmi;

AE.  ker je zasebni sektor v zadnjih letih izkazal vedno večje zavzemanje za varstvo gozdov in ker se je več kot 400 podjetij zavezalo odpravi krčenja gozdov pri proizvodnji svojih proizvodov in v svojih dobavnih verigah v skladu z newyorško deklaracijo o gozdovih, pri čemer se bodo posebej osredotočila na osnovne proizvode, kot so palmovo olje, soja, govedina in les; ker so javni ukrepi, usmerjeni h kmetijskim proizvodom, kljub temu še vedno relativno redki;

1.  opominja, da je v agendi OZN do leta 2030 priznano, da biološko raznoliki gozdovi igrajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju, pa tudi Pariškem sporazumu; ponovno izraža, da sta trajnostno in vključujoče upravljanje gozdov ter odgovorna raba gozdnih proizvodov najučinkovitejši in najcenejši naravni sistem zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;

2.  poziva EU, naj podpre vključitev ciljev glede upravljanja gozdov in zemljišč v nacionalno določene prispevke gozdnatih držav v razvoju;

3.  opominja, da bi morale po pariškem sporazumu vse strani sprejeti ukrepe za ohranjanje in povečanje ponorov, vključno z gozdovi;

4.  ugotavlja, da bi s tem, če bi ustavili krčenje in propadanje gozdov ter jim omogočili, da se znova razrastejo, že zagotovili najmanj 30 % vseh blažilnih ukrepov, potrebnih za omejitev segrevanja planeta na 1,5 °C(6) ;

5.  ugotavlja, da krčenje gozdov ustvari 11 % vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek, kar je več kot vsa osebna vozila skupaj;

6.  potrjuje, kako pomembno je tovrstno gospodarjenje z gozdovi za ravnotežje ogljika v tropskih predelih, saj najnovejše študije(7) opozarjajo, da so manj očitne oblike propadanja gozdov, in ne le obsežno krčenje gozdov, ki se je raziskovalo doslej, verjetno zelo pomemben vir emisij ogljika, saj jih ustvarijo več kot polovico;

7.  poudarja, da so pogozdovanje, obnova propadlih gozdov in povečevanje pokritosti kmetijskih zemljišč z drevesi z uporabo kmetijsko-gozdarskega sistema edini razpoložljiv vir negativnih emisij in imajo velik potencial, da prispevajo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma;

8.  želi spomniti na bonski izziv(8) , katerega cilj je bila obnovitev 350 milijonov hektarov propadajočih in izkrčenih zemljišč do leta 2030, s čimer bi lahko na račun zaščite porečij, večjega donosa pridelkov in boljših gozdnih proizvodov letno ustvarili neto koristi v približni vrednosti 170 milijard USD ter zadržali do 1,7 gigatone ekvivalenta ogljikovega dioksida letno;

9.  poziva Komisijo, naj spoštuje mednarodne obveznosti EU, med drugim tiste, ki izhajajo iz konference o podnebnih spremembah (COP 21), foruma OZN o gozdovih, Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, newyorške deklaracije o gozdovih in cilja trajnostnega razvoja za ustavitev krčenja gozdov do leta 2020, zlasti cilja št. 15.2, tj. do leta 2020 spodbujati trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, ustaviti krčenje gozdov, obnoviti degradirane gozdove ter znatno povečati pogozdovanje in ponovno pogozdovanje na svetovni ravni;

10.  zlasti opozarja, da se je Unija zavezala ciljem iz Konvencije o biološki raznovrstnosti iz Aičija, ki zahtevajo, da se do leta 2020 ohrani 17 % vseh habitatov, obnovi 15 % propadajočih ekosistemov ter skoraj popolnoma ustavi ali vsaj prepolovi izginjanje gozdov;

11.  ugotavlja, da je letalska industrija močno odvisna od ogljične izravnave, vključno z gozdovi; vendar poudarja, da se izravnave z gozdovi soočajo z resnimi kritikami, saj jih je težko meriti in nemogoče jamčiti; meni, da bi morala Mednarodna organizacija civilnega letalstva (IACO) izravnave z gozdovi izključiti iz mehanizma sistema za izravnavo in zmanjšanje emisij CO2 za mednarodno letalstvo (CORSIA);

12.  poudarja, da gonila krčenja gozdov presegajo sam gozdarski sektor in se nanašajo na številna vprašanja, kot so lastništvo posesti, varstvo pravic domorodnih ljudstev, kmetijske politike in podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi s polnim in učinkovitim izvajanjem prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT in naj celovito obravnava krčenje gozdov prek skladnega okvira politike, torej tako, da zagotovi dejansko priznanje in spoštovanje pravic do zemljiške posesti skupnosti, ki so odvisne od gozdov, zlasti v primeru razvojnega financiranja EU, pa tudi v procesu pregleda prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT, in sicer tako, da bo omogočila obstoj gozdarstva lokalne skupnosti, pri tem pa zagotovila ohranitev ekosistemov;

13.  poziva Komisijo, naj vsaki dve leti pripravi poročilo o napredku akcijskega načrta FLEGT; poudarja, da bi to moralo vključevati oceno izvajanja prostovoljnih sporazumov o partnerstvu, postavljenih rokov, morebitnih težav ter sprejetih ali načrtovanih ukrepov;

14.  ugotavlja, da bodo možnosti za uspešno izvajanje prostovoljnih sporazumov o partnerstvu večje, če bo predvidena bolj ciljno usmerjena podpora za ranljive skupine, ki so vključene v upravljanje lesnih virov (mali deležniki, mikro-, mala in srednja podjetja, neodvisni izvajalci v „neformalnem“ sektorju); poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se pri postopkih certificiranja upoštevajo interesi ranljivejših skupin, ki sodelujejo pri upravljanju gozdov;

15.  poudarja, kako pomemben je boj proti nezakoniti trgovini s tropskim lesom; predlaga Komisiji, naj pri prihodnjih pogajanjih o izvoznih dovoljenjih v okviru FLEGT za preverjene, zakonito pridobljene lesne proizvode, izvožene v EU, upošteva izkušnje z indonezijskim sistemom, ki je v veljavi od novembra 2016; poziva, naj Komisija izvede neodvisno oceno učinka izvajanja indonezijskega sistema za zagotavljanje zakonitosti lesa ter jo predloži v primernem roku;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo tveganje konfliktnega lesa, da bi zagotovile, da bo s procesom prostovoljnih sporazumov o partnerstvu označen za nezakonitega; meni, da bi bilo treba v vseh prostovoljnih sporazumih o partnerstvu razširiti opredelitev zakonitosti v sistemu za zagotavljanje zakonitosti lesa (TLAS), da bo vključevala človekove pravice, zlasti pravice skupnosti do posesti;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagani „strukturirani dialog FLEGT“ uporabijo za izvedbo ustrezne ocene tveganj korupcije v gozdarskem sektorju in pripravijo ukrepe za okrepitev udeležbe, preglednosti, odgovornosti in integritete kot elementov protikorupcijske strategije;

18.  poziva, naj EU pripravi politiko za zeleno nabavo lesa, da bi podprla zaščito in obnovo gozdnih ekosistemov po svetu;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je gozdarstvo še posebej nagnjeno k slabemu upravljanju, vključno s korupcijo, goljufijami in organiziranim kriminalom, ki uživa precejšnjo stopnjo nekaznovanosti; obžaluje, da je izvajanje šibko celo v državah, ki imajo dobro zakonodajo na področju gozdov;

20.  priznava, da se je vrednost kaznivih dejanj v gozdarstvu, kot je nezakonita sečnja, po ocenah povečala s 30 do 100 milijard USD leta 2014 na 50 do 152 milijard USD na svetovni ravni leta 2016, tako da so ta kazniva dejanja po prihodkih dosegla prvo mesto med okoljskimi kaznivimi dejanji; ugotavlja, da ima nezakonita sečnja pomembno vlogo pri financiranju organiziranega kriminala ter s tem močno siromaši vlade, države in lokalne skupnosti zaradi nepobranih prihodkov(9) ;

21.  je zaskrbljen, da so se kršitve človekovih pravic, prilaščanje zemljišč in zasegi zemljišč domorodcev okrepili in da jih poganjajo širitev infrastrukture, monokulturni nasadi za hrano, gorivo in predivo, sečnja ter ukrepi za zmanjšanje emisij ogljika, kot so biogoriva, zemeljski plin ali gradnja hidroelektrarn velikega obsega;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se približno 300 000 pripadnikov ljudstva, ki živi v gozdovih (imenovani tudi „pigmejci“ ali „Batwanci“), v srednjeafriškem deževnem gozdu sooča s pritiski brez primere na njihovo zemljo, gozdne vire in skupnosti, saj prihaja do sečnje gozdov, krčenja gozdov zaradi kmetijstva ali njihovega preoblikovanja v izključna območja za ohranjanje prostoživečih vrst;

23.  odločno poziva, naj Komisija sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s pripombami iz resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(10) , tudi v zvezi z gospodarskimi družbami, ki delujejo na tem področju; zlasti poziva Komisijo, naj uvede ukrepe, h katerim je pozval v tej resoluciji, da bi odkrili in kaznovali odgovorne, kadar je mogoče takšne ukrepe neposredno ali posredno pripisati večnacionalnim družbam, ki poslujejo v okviru jurisdikcije ene od držav članic;

24.  poudarja, da nezakonita sečnja povzroča izgubo davčnih prihodkov za države v razvoju; obžaluje zlasti, da so panamski in rajski dokumenti potrdili, da se davčne oaze in sheme za izogibanje davkom uporabljajo za financiranje navideznih družb in podružnic največjih podjetij za pridobivanje celuloze, sečnjo in rudarstvo, povezanih s krčenjem gozdov, vse to v okviru, v katerem bi lahko učinki neregulirane finančne globalizacije negativno vplivali na ohranjanje gozdov in okoljsko trajnost; ponovno poziva, naj EU izkaže močno politično voljo in odločenost v boju proti izogibanju davkom in davčnim utajam, tako navznoter kot v odnosu do tretjih držav;

25.  pozdravlja objavo dolgo pričakovane študije izvedljivosti o poostritvi ukrepov EU proti krčenju gozdov(11) , ki jo je naročil generalni direktorat Komisije za okolje; ugotavlja, da je ta študija posvečena predvsem sedmim proizvodom, ki ogrožajo gozdove, in sicer palmovemu olju, soji, kavčuku, govedini, koruzi, kakavu in kavi, in priznava, da je EU očitno del problema svetovnega krčenja gozdov;

26.  poziva Komisijo, naj nemudoma začne celovito oceno učinka in dejansko posvetovanje z deležniki, ki bo zlasti vključevalo lokalno prebivalstvo in ženske, ter nato pripravi smiseln akcijski načrt EU za boj proti krčenju gozdov in njihovemu propadanju, ki bo vseboval konkretne in usklajene regulativne ukrepe, tudi mehanizem spremljanja, ki bodo preprečili, da bi oskrbovalne verige ali finančne transakcije, povezane z EU, povzročale krčenje gozdov in njihovo propadanje ali kršitve človekovih pravic; poziva, naj ta akcijski načrt predvidi povečanje finančne in tehnične pomoči državam proizvajalkam, s posebnim ciljem, da se zaščitijo, vzdržujejo in obnavljajo gozdovi in ključni ekosistemi ter izboljšajo možnosti preživljanja skupnosti, ki so odvisne od gozdov;

27.  želi spomniti, da imajo domorodne ženske in kmetice osrednjo vlogo pri varstvu gozdnih ekosistemov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske niso vključene v proces upravljanja naravnih virov in da se njihova vloga v njem ne krepi; obžaluje pomanjkanje izobraževanja o gozdarstvu; meni, da je enakost spolov pri izobraževanju o gozdarstvu ena ključnih točk pri trajnostnem upravljanju gozdov, ki bi se morala odražati v akcijskem načrtu EU;

28.  je seznanjen z začetkom javnega posvetovanja o obsegu proizvodov, vključenih v področje uporabe uredbe o lesu; meni, da možnost, da se v vprašalniku izbere ožje področje uporabe te uredbe, ni upravičena, saj nezakonita trgovina cveti že v okviru sedanjega področja uporabe; poleg tega ugotavlja, da Evropska konfederacija lesnih industrij zagovarja razširitev področja uporabe uredbe o lesu na vse lesne proizvode;

29.  ugotavlja, da med pregledom uredbe o lesu v letu 2016 (SWD(2016)0034) ni bilo mogoče oceniti, ali so kazni v državah članicah učinkovite, sorazmerne in odvračalne, saj jih je bilo doslej izrečenih zelo malo; izraža pomisleke glede tega, da nekatere države članice pri izrekanju kazni uporabljajo merilo državnih gospodarskih razmer, saj so ta kazniva dejanja mednarodne narave in so na prvem položaju med okoljskimi kaznivimi dejanji na svetu;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo uredbo o lesu, v katero bi bilo treba vključiti tudi vse proizvode, ki so narejeni ali bi lahko bili narejeni iz lesa oziroma ga vsebujejo ali morda vsebujejo; poudarja, da je treba izvajati ustrezno in učinkovito preverjanje, tudi za kompleksne dobavne verige in uvožene proizvode iz držav, kjer poteka predelava, in poziva, da se sprejmejo stroge in odvračalne sankcije za vse gospodarske subjekte, saj gre za mednarodni kriminal, ki ustvarja največje prihodke od vseh okoljskih kaznivih dejanj;

31.  je seznanjen z razkritjem, da izvozna dovoljenja FLEGT omogočajo, da se nezakonito pridobljen les pomeša z zakonito pridobljenim lesom, ki bi se tako lahko izvažal v EU kot les, skladen z uredbo EU o lesu(12) ;

32.  poziva Komisijo, naj posodobi smernice o uredbi EU o lesu, da bodo zajele les, ki prihaja s konfliktnih območij, in naj predlaga podrobnejše ukrepe za zmanjševanje tveganja, da bi izboljšala izvrševanje, med drugim naj zahteva boljše skrbne preglede gospodarskih subjektov, ki uvažajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, pogoje v pogodbah z dobavitelji, da se prepreči podkupovanje, izvajanje določb o skladnosti za boj proti korupciji, revidirane računovodske izkaze in protikorupcijske revizije;

Upravljanje gozdov in zemljišč

33.  priznava pomembno delo, ki se v okviru Ekonomske komisije OZN za Evropo (UNECE) in Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) izvaja v zvezi s trajnostnim upravljanjem gozdov na svetovni ravni, ki ima ključno vlogo pri trajnostni trgovini z gozdnimi proizvodi;

34.  poziva EU, naj vzpostavi tesnejše sodelovanje in učinkovita partnerstva z državami, ki so velike porabnice lesa, in mednarodnimi deležniki, kot so OZN, zlasti FAO, Center za mednarodne raziskave na področju gozdarstva (CIFOR) in program Svetovne banke za gozdove (PROFOR), da bi učinkoviteje omejili trgovino z nezakonito posekanim lesom na svetovni ravni in izboljšali upravljanje gozdov na splošno;

35.  poudarja, da poleg primarnih gozdov tudi sekundarni gozdovi, ki se večinoma obnavljajo z naravnimi procesi po večjih motnjah, ki jih je povzročil človek, ali naravnih motnjah v primarnih gozdovih, zagotavljajo ključne ekosistemske funkcije, pogoje za preživetje lokalnih prebivalcev in oskrbo z lesom; meni, da bi se morali ukrepi za preglednost in odgovornost gospodarjenja z gozdovi izvajati tudi za sekundarne, in ne le primarne gozdove, saj so tudi ti ogroženi zaradi nezakonite sečnje;

36.  poudarja, da je treba spodbujati participativno in skupnostno upravljanje gozdov z okrepitvijo udeležbe civilne družbe v načrtovanju in izvajanju politik in projektov za upravljanje gozdov, ozaveščanjem in zagotovitvijo, da bodo lokalne skupnosti deležne koristi gozdnih virov;

37.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je negotovo lastništvo zemljišč skupnosti, ki prebivajo v gozdovih, glavna ovira v boju proti krčenju gozdov;

38.  opozarja, da je odgovorno upravljanje zemljiških posesti in gozdov bistvenega pomena za zagotovitev družbene stabilnosti, trajnostne rabe okolja in odgovornih naložb za trajnostni razvoj;

39.  je seznanjen z obstojem modelov skupnostnega gospodarjenja z gozdovi/skupnih zemljiških pravic, ki lahko prinašajo različne koristi(13) , vključno s povečanjem gozdnih površin in razpoložljivih vodnih virov, omejitvijo nezakonite sečnje z določitvijo jasnih pravil o dostopu do lesa in učinkovitim sistemom spremljanja gozdov; predlaga, da se izvede več raziskav in zagotovi več podpore za pomoč pri razvoju pravnih okvirov za skupnostno gospodarjenje z gozdovi;

40.  poziva partnerske države, naj priznajo in varujejo pravico lokalnih skupnosti, ki so odvisne od gozdov, in domorodnih ljudstev, zlasti domorodnih žensk, do običajne posesti in nadzora nad njihovimi zemljišči, ozemlji in naravnimi viri, kot je določeno v mednarodnih instrumentih na področju človekovih pravic, kot sta Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Deklaracija o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP), ter v konvenciji MOD št. 169; poziva EU, naj partnerske države podpira tako pri tem kot tudi pri dosledni uporabi načela svobodne, predhodne in zavestne privolitve v odkup zemljišč v velikem obsegu;

41.  obsoja krčenje prostora za civilno družbo in lokalne skupnosti ter vedno večje število napadov na njihovo svobodo izražanja v zvezi z upravljanjem gozdov;

42.  poziva Komisijo, naj neobvezne smernice FAO o upravljanju posesti določi kot obvezne za načrt zunanjih naložb; poudarja, da je za skladnost s temi smernicami potreben učinkovit neodvisen sistem za spremljanje in izvrševanje, vključno z ustreznim mehanizmom za reševanje sporov in odškodnine; vztraja, da se morajo standardi o lastništvu zemljišč vključiti v zasnovo projektov, spremljanje in letno poročanje ter morajo postati obvezni za vse zunanje delovanje EU, ki se financira z uradno razvojno pomočjo (URP);

43.  poziva Komisijo in države članice, naj kot vmesni ukrep vzpostavijo učinkovit mehanizem za upravne pritožbe, namenjen žrtvam kršitev človekovih pravic in drugih škodljivih učinkov dejavnosti, financiranih z URP, da bi se začela procesa preiskovanja in sprave; poudarja, da bi moral ta mehanizem vključevati standardizirane postopke ter biti upravne narave in tako dopolnjevati pravosodne mehanizme, delegacije EU pa bi pri tem lahko bile vstopne točke;

44.  poziva EU, naj sprejme pravilo o obveznem razkritju informacij o krčenju gozdov, ki so dokaz finančnih naložb, povezanih s proizvodnjo ali predelavo blaga, ki pomeni tveganje za gozdove;

45.  opozarja, da mora Komisija do 27. novembra 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o delovanju Direktive 2013/50/EU o preglednosti, s katero je bila uvedena zahteva za razkritje plačil vladam, ki jih izvedejo podjetja, ki kotirajo na borzi, in velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi ter opravljajo dejavnost v ekstraktivni industriji ali v industriji sečnje primarnih (naravnih in polnaravnih) gozdov; poleg tega opozarja, da je treba poročilu priložiti tudi zakonodajni predlog; ob upoštevanju morebitnega pregleda poziva Komisijo, naj razmisli o razširitvi obveznosti na druge sektorje industrije, ki vplivajo na gozdove, in na druge gozdove, ki niso primarni;

46.  obžaluje, da sta pomanjkljiva lokalna udeležba in odsotnost sporazumov z gozdnimi skupnostmi pri določanju namembnosti zemljišč in dodeljevanju koncesij pogosta v številnih državah; meni, da bi moral TLAS vključevati postopkovne zaščitne ukrepe, ki bodo krepili vlogo skupnosti, z namenom zmanjšati verjetnost koruptivnega ali nepravičnega dodeljevanja ali prenosa zemljišč;

47.  poudarja, da so preglednost podatkov, boljše kartiranje, neodvisno spremljanje, revizijska orodja in izmenjava informacij bistveni za boljše upravljanje, mednarodno sodelovanje in spoštovanje zavez o ničelnem krčenju gozdov; poziva, naj EU okrepi finančno in tehnično podporo za partnerske države, da bodo dosegle te cilje, in jim pomaga razviti potrebno strokovno znanje za izboljšanje lokalnih struktur upravljanja gozdov in povečanje odgovornosti pri tem;

Odgovorne dobavne verige in financiranje

48.  ugotavlja, da bi bilo treba uvoz lesa in lesnih proizvodov temeljiteje preverjati na mejah EU, da bi zagotovili, da uvoženi proizvodi dejansko izpolnjujejo merila, potrebna za vstop v EU;

49.  ugotavlja, da več kot polovico proizvodov, proizvedenih in izvoženih na globalni trg, predstavljajo proizvodi, ki izvirajo iz nezakonitega krčenja gozdov; poudarja, da se, kar zadeva kmetijske proizvode, povezane s tveganji za gozdove, šteje, da je 65 % izvoza govedine iz Brazilije in 9 % izvoza govedine iz Argentine, 41 % izvoza soje iz Brazilije, 5 % izvoza soje iz Argentine in 30 % izvoza soje iz Paragvaja verjetno povezanih z nezakonitim krčenjem gozdov; nadalje ugotavlja, da proizvajalci EU uvažajo velike količine krme in beljakovin iz držav v razvoju(14) ;

50.  izpostavlja ključno vlogo zasebnega sektorja pri uresničevanju mednarodnih ciljev v zvezi z gozdovi, vključno z obnavljanjem gozdov; vendar poudarja, da je treba poskrbeti, da se bo v svetovnih dobavnih verigah in finančnih tokovih spoštovala le zakonita in trajnostna proizvodnja brez krčenja, ki ne vodi h kršenju človekovih pravic;

51.  pozdravlja zavezo glavnih akterjev iz zasebnega sektorja (zelo pogosto iz EU), da bodo odpravili krčenje gozdov iz svojih dobavnih verig in naložb; vseeno ugotavlja, da se mora EU spopasti s tem izzivom in podpreti prizadevanja zasebnega sektorja s politikami in ustreznimi ukrepi, ki ustvarjajo skupno osnovo za vsa podjetja in enake konkurenčne pogoje; meni, da bi to spodbudilo zaveze, ustvarilo zaupanje in zagotovilo večjo odgovornost podjetij glede izpolnjevanja njihovih obveznosti;

52.  opozarja, da je treba spoštovati vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja in poudarja, kako pomembno je, da EU dejavno sodeluje v tem procesu;

53.  spodbuja podjetja, naj ukrepajo za preprečevanje korupcije v svojih poslovnih praksah, zlasti tistih, povezanih z dodeljevanjem pravic do zemljiške posesti, ter povečajo svoje zunanje sisteme spremljanja delovnih standardov, da bodo vključevali širše obveznosti, povezane s krčenjem gozdov;

54.  poziva EU, naj uvede obvezno zahtevo, da mora finančna industrija pri ocenjevanju finančnih in nefinančnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj izvajati zanesljive skrbne preglede; prav tako poziva k javnemu razkritju v procesu primerne skrbnosti, in sicer v obliki minimalnega potrebnega letnega poročanja vlagateljev;

55.  poziva EU, naj se s krčenjem gozdov v svetovnem merilu spopade z regulacijo evropske trgovine in potrošnje blaga, ki pomeni tveganje za gozdove, kot so soja, palmovo olje, evkaliptus, govedina, usnje in kakav, pri tem pa upošteva izkušnje z akcijskim načrtom FLEGT, uredbo o lesu, uredbo o konfliktnih materialih, direktivo o nefinančnem poročanju, zakonodajo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu ter drugimi pobudami EU za ureditev dobavnih verig;

56.  meni, da bi ta regulativni okvir moral:

   (a) opredeliti obvezna merila za trajnostne proizvode, ki ne povzročajo krčenja gozdov;
   (b) uvesti obveze glede potrebne skrbnosti za operaterje v zgornjem in spodnjem delu dobavne verige blaga, ki pomeni tveganje za gozdove;
   (c) zagotoviti sledljivost blaga in preglednost v celotni dobavni verigi;
   (d) zahtevati, da pristojni organi držav članic preiščejo in kazensko preganjajo državljane EU oziroma podjetja s sedežem v EU, ki se okoriščajo na račun nezakonite spremembe namembnosti zemljišč v državah proizvajalkah;
   (e) biti skladen z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, spoštovati običajne pravice, kot so določene v prostovoljnih smernicah FAO o upravljanju posesti, in zagotavljati svobodno, predhodno in zavestno privolitev vseh morebitno prizadetih skupnosti v celotnem življenjskem ciklu proizvoda;

57.  poziva EU, naj zagotovi, da sprejeti ukrepi in regulativni okvir ne bodo povzročali nepotrebnega bremena za male in srednje proizvajalce ali jim preprečevali udeležbo na trgih in v mednarodni trgovini;

58.  prav tako poziva EU, naj spodbuja podoben zavezujoč regulativni okvir na mednarodni ravni ter diplomacijo na področju gozdov vključi v svojo podnebno politiko, da bi tako spodbudila države, ki predelujejo in/ali uvažajo velike količine tropskega lesa, kot sta Kitajska in Vietnam, naj sprejmejo učinkovito zakonodajo, ki bo prepovedovala uvoz nezakonito pridobljenega lesa in od gospodarskih subjektov zahtevala, da ravnajo s potrebno skrbnostjo (podobno kot v uredbi o lesu); v ta namen poziva Komisijo, naj poveča preglednost v zvezi z razpravami in ukrepi, sprejetimi v okviru mehanizma za dvostransko sodelovanje pri izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov s Kitajsko;

59.  obžaluje, da vlada Demokratične republike Kongo nasprotuje moratoriju za izdajo novih dovoljenj dvema kitajskima podjetjema za sečnjo v tropskem deževnem gozdu v tej državi; poziva, naj se moratorij ohrani, dokler ne bodo podjetja za sečnjo, vlada in lokalne skupnosti, odvisne od gozdov, dosegle dogovora o protokolih za zagotovitev zadovoljivega okoljskega in družbenega upravljanja;

60.  poziva, naj EU uvede merila navzkrižne skladnosti za živalsko krmo v okviru reforme skupne kmetijske politike (SKP) s ciljem zagotoviti, da se bodo dodelile javne subvencije za trajnostna živila, ki ne povzročajo krčenja gozdov, zmanjšati uvoz beljakovinskih pridelkov, ki se uporabljajo za krmo, in živine, pri tem pa diverzificirati in okrepiti domačo proizvodnjo beljakovinskih pridelkov z namenom izvzeti uvoz blaga, ki pomeni tveganje za gozdove (npr. soja, koruza), iz neposredne ali posredne podpore v prihodnji politiki EU na področju hrane in kmetovanja;

61.  poudarja, da bo treba novo SKP uskladiti z mednarodnimi zavezami EU, vključno z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah;

62.  poziva, naj se za oceno zunanjih učinkov SKP uporabijo kazalniki ciljev trajnostnega razvoja, kot priporoča OECD;

63.  opozarja, da sta Malezija in Indonezija glavni proizvajalki palmovega olja, ki pokrivata približno 85–90 % svetovne proizvodnje, in da vse večje povpraševanje po tem proizvodu vodi v krčenje gozdov, povzroča pritisk v zvezi z rabo zemljišč in močno vpliva na lokalne skupnosti, zdravje in podnebne spremembe; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba pogajanja o trgovinskih sporazumih z Indonezijo in Malezijo uporabiti za izboljšanje tamkajšnjih razmer;

64.  v zvezi s palmovim oljem priznava pozitivni prispevek obstoječih sistemov certificiranja, vendar z obžalovanjem ugotavlja, da okrogla miza o trajnostnem palmovem olju (RSPO), indonezijsko trajnostno palmovo olje (ISPO), malezijsko trajnostno palmovo olje (MSPO) in vsi drugi priznani večji sistemi certificiranja svojim članom zaenkrat ne prepovedujejo, da bi deževne pragozdove ali šotišča pretvorili v palmove nasade; zato meni, da dejansko ne prispevajo k omejevanju emisij toplogrednih plinov med zasajanjem in delovanjem nasadov, torej ne morejo preprečiti velikih gozdnih in šotnih požarov; poziva Komisijo, naj poskrbi za izvedbo neodvisne revizije in spremljanje teh sistemov certificiranja ter tako zagotovi, da bo palmovo olje, ki je naprodaj v EU, izpolnjevalo vse potrebne standarde in da bo trajnostno; ugotavlja, da vprašanja trajnosti v sektorju palmovega olja ne moremo obravnavati le s prostovoljnimi ukrepi in politikami, ampak da bi morala za podjetja, ki ga proizvajajo, veljati zavezujoča pravila in obvezno certificiranje;

65.  poudarja, da je treba povečati zanesljivost prostovoljnih shem za certificiranje z označevanjem, da bo na trg EU vstopalo samo palmovo olje, ki ni povzročilo krčenja in propadanja gozdov, nezakonitega prilaščanja zemlje in drugih kršitev človekovih pravic, v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(15) , in da bodo v shemah, kot je RSPO, sodelovali vsi končni uporabniki tega proizvoda; poudarja tudi, da morajo biti potrošniki bolje obveščeni o škodljivih vplivih netrajnostne proizvodnje palmovega olja na okolje, končni cilj tega pa bi moralo biti občutno zmanjšanje porabe palmovega olja;

66.  poziva Komisijo in vse države članice, ki tega še niso storile, naj si prizadevajo vzpostaviti zavezo, ki bo veljala po vsej EU, da bi do leta 2020 uporabljali le certificirano trajnostno palmovo olje, in sicer s podpisom in izvajanjem amsterdamske izjave z naslovom „Towards Eliminating Deforestation from Agricultural Commodity Chains with European Countries“ (Odprava krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav), ter naj si prizadevajo tudi za panožno zavezo, med drugim s podpisom in izvajanjem amsterdamske izjave z naslovom „In Support of a Fully Sustainable Palm Oil Supply Chain by 2020“ (Podpora popolnoma trajnostni dobavni verigi palmovega olja do leta 2020);

Skladnost politik za razvoj

67.  želi spomniti, da bo mogoče cilje trajnostnega razvoja uresničili le, če bodo dobavne verige postale trajnostne, med politikami pa se bodo ustvarile sinergije; je zaskrbljen, da velika odvisnost EU od uvoza živalske krme v obliki sojinih zrn povzroča krčenje gozdov v tujini; je zaskrbljen zaradi vpliva vedno večjega uvoza biomase in naraščajočega povpraševanja po lesu v Evropi na okolje, zlasti pri doseganju ciljev EU glede obnovljivih virov energije; poziva EU, naj spoštuje načelo skladnosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, saj pomeni enega temeljnih vidikov prispevanja EU k izvajanju Agende 2030, Pariškega sporazuma in Evropskega soglasja o razvoju; zato poziva, naj EU zagotovi skladnost med svojimi politikami na področjih razvoja, trgovine, kmetijstva, energije in podnebja;

68.  poziva Komisijo, naj poenostavi in bolje usklajuje svoja prizadevanja v boju proti nezakoniti sečnji v okviru različnih politik EU in njenih služb, vključenih v te politike; poziva Komisijo, naj v prihodnjih dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih določi standarde za uvoz lesa in tako prepreči spodkopavanje uspehov, doseženih prek akcijskega načrta FLEGT z državami proizvajalkami lesa;

69.  želi spomniti, da 80 % gozdov predstavljajo tradicionalna zemljišča in ozemlja domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti; je zaskrbljen zaradi navedbe posebne poročevalke OZN za pravice domorodnih ljudstev, da prejema vse pogostejše obtožbe, da imajo projekti za blažitev podnebnih sprememb negativne posledice za pravice domorodnih ljudstev, zlasti projekti obnovljivih virov energije, kot sta proizvodnja biogoriva in gradnja jezov hidroelektrarn; poudarja, da je treba lokalnim gozdnim skupnostim zagotoviti pravice do zemljiške posesti, vključno z običajnimi pravicami; izpostavlja izplačila na podlagi rezultatov in REDD+ kot priložnost za okrepitev upravljanja gozdov, pravic do zemljiške posesti in možnosti za preživetje;

70.  poudarja ključno vlogo domorodnih ljudstev pri trajnostnem upravljanju naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti; želi spomniti, da Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) države pogodbenice poziva, naj spoštujejo znanje in pravice domorodnih ljudstev v okviru zaščitnih ukrepov pri izvajanju REDD+; poziva partnerske države, naj sprejmejo ukrepe za dejansko sodelovanje domorodnih ljudstev pri ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam in za njihovo blažitev;

71.  poziva, naj EU in njene države članice okrepijo sinergije med prostovoljnimi sporazumi o partnerstvu FLEGT in REDD+;

72.  je močno zaskrbljen zaradi vse pogostejšega in obsežnejšega industrijskega gojenja monokultur za pridobivanje energije na gozdnih površinah, kar pospešuje izgubo biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemskih storitev;

73.  želi spomniti, da mora biti politika EU o biogorivih usklajena s cilji trajnostnega razvoja in načelom skladnosti politik za razvoj; ponovno izraža, da bi morala EU najkasneje do leta 2030 opustiti vse politične spodbude za agrogoriva;

74.  obžaluje, da se v okviru potekajoče revizije direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED II) ne vključujejo merila družbene trajnosti ali druge posredne posledice rabe zemljišč, ki upoštevajo tveganja prilaščanja zemljišč; želi spomniti, da bi morala biti ta direktiva skladna z mednarodnimi standardi glede pravice do posesti, tj. konvencijo MOD št. 169 ter prostovoljnimi smernicami FAO o zemljiški posesti in načeli za odgovorne naložbe v kmetijstvo in prehranske sisteme; prav tako poudarja, da je treba uvesti strožja merila za gozdno biomaso, da bi preprečili spodbujanje bioenergije, ki povzroča krčenje gozdov v tujini;

75.  je seznanjen z nedvoumnimi dokazi, da spreminjanje tropskega gozda v kmetijska zemljišča, nasade in zemljišča za drugo uporabo povzroča veliko škodo za vrste, zlasti posebne gozdne vrste; poudarja, da je treba obnoviti naravne, biološko raznovrstne gozdove kot sredstvo za boj proti podnebnim spremembam in varstvo biotske raznovrstnosti, v skladu s cilji Agende 2030, zlasti ciljem 15; meni, da bi morali programi obnove gozdov priznati lokalne običajne zemljiške pravice, biti vključujoči in prilagojeni lokalnim razmeram ter spodbujati naravne rešitve, kot je obnova gozdne krajine, da bi uravnotežili rabo zemljišč, vključno z zaščitenimi območji, kmetijsko-gozdarski sistem, kmetijske sisteme, male nasade in človeške naselbine; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo učinek porabe v EU na krčenje gozdov v tujini obravnaval glede na cilje, zastavljene v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020;

76.  poziva EU, naj podpre pobude držav v razvoju, ki so bogate z gozdovi, namenjene uravnoteženju neomejene širitve kmetijskih praks in rudarskih dejavnosti, ki so negativno vplivale na gospodarjenje z gozdovi, na preživetje in kulturno integriteto avtohtonih ljudstev ter so imele negativne posledice za socialno stabilnost in samopreskrbo kmetov s hrano;

77.  ponavlja, da lahko trajnostne vrednostne verige lesa, pridobljenega iz trajnostno upravljanih gozdov, vključno s trajnostnimi gozdnimi nasadi in družinskimi nasadi dreves, pomenijo pomemben prispevek k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in zavez na področju podnebnih sprememb; v kontekstu, v katerem propadanje gozdov ali motne, ki jih prizadenejo, predstavljajo 68,9 odstotka skupnega izpusta ogljika v tropskih ekosistemih(16) , vztraja, da se nobeno javno financiranje, ki izhaja iz podnebnega financiranja in razvojnega financiranja, ne bi smelo uporabljati za širitev kmetijstva, obsežno industrijsko sečnjo, rudarjenje, pridobivanje virov ali razvoj infrastrukture na območjih neokrnjenih gozdnih krajin, pri čemer bi moralo biti javno financiranje bolj v splošnem podvrženo trdnim merilom glede trajnosti; prav tako poziva EU in njene države članice, naj v zvezi s tem usklajujejo politike glede donatorjev(17) ;

78.  meni, da morajo prizadevanja za ustavitev krčenja gozdov zajemati pomoč in podporo za najučinkovitejšo uporabo obstoječih kmetijskih površin, ki jo je treba porabiti v povezavi s pristopom pametnih vasi; se zaveda, da imajo kmetijsko-ekološke prakse velik potencial za povečanje funkcij in odpornosti ekosistemov, in sicer z mešanim in raznolikim sajenjem, kmetijsko-gozdarskimi in permakulturnimi tehnikami sajenja, ki se lahko uporabljajo tudi za pridelke, kot so palmovo olje, kakav in kavčukovci, prav tako pa lahko prinesejo presežne koristi, kar zadeva produktivnost, raznolikost proizvodnje in socialne rezultate, ne da bi bilo potrebno nadaljnje krčenje gozdov;

Kriminaliteta v zvezi z gozdovi

79.  ugotavlja, da sta nezakonita sečnja in trgovina z lesom po podatkih programa OZN za okolje in Interpola eno od petih najpomembnejših področij okoljske kriminalitete, pri čemer imajo nadnacionalne skupine organiziranega kriminala še večjo vlogo;

80.  poudarja, da so za boj proti nezakoniti mednarodni trgovini potrebni usklajeni in vključujoči ukrepi za odpravo uničevanja in krčenja gozdov, nezakonite sečnje ter za boj proti goljufijam, pobijanju ter povpraševanju po gozdnih dobrinah in prostoživečih vrstah;

81.  poudarja, da imajo kazniva dejanja v zvezi z gozdovi, od nereguliranega ali nezakonitega sežiganja oglja do obsežnih kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo podjetja ter vključujejo les, papir in celulozo, velik vpliv na svetovne podnebne izpuste, zaloge vode, dezertifikacijo in padavinske vzorce;

82.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po navedbah programa OZN za okolje in Interpola zakonodaja za boj proti okoljski kriminaliteti v številnih državah nezadostna, med drugim zaradi pomanjkanja strokovnega znanja in osebja, nizkih kazni ali odsotnosti kazenskih sankcij itd., kar pomeni ovire pri učinkovitem boju proti tem kaznimi dejanjem;

83.  poudarja pomen uvedbe resnično odvračilnih in učinkovitih kazni v državah proizvajalkah za boj proti nezakoniti sečnji in trgovini z lesom;

84.  poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja(18) , da bo vključevalo nezakonito sečnjo lesa;

85.  spodbuja EU, naj zagotovi pomoč pri krepitvi nadzora nad krčenjem gozdov in nezakonitimi dejavnostmi;

86.  poudarja, da je treba obravnavati temeljne vzroke okoljske kriminalitete, kot so revščina, korupcija in slabo upravljanje, prek celovitega in holističnega pristopa, s katerim se bo spodbujalo čezmejno sodelovanje in v okviru katerega se bodo uporabili vsi ustrezni instrumenti za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, vključno z zasegom in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ter ukrepi proti pranju denarja;

87.  poudarja, da je treba okrepiti nacionalne pravne okvire, podpreti vzpostavitev nacionalnih mrež kazenskega pregona ter izboljšati sprejemanje in izvrševanje mednarodnega prava, ki prispeva k preglednemu in odgovornemu upravljanju gozdov, med drugim z izmenjavo dobre prakse, strogimi pravili glede razkritja informacij, zanesljivimi ocenami učinkov na trajnostni razvoj ter sistemi za spremljanje in poročanje, ob upoštevanju, da je treba zaščititi gozdne čuvaje; poziva k okrepljenemu medsektorskemu in medagencijskemu sodelovanju na nacionalni in mednarodni ravni, zlasti z Interpolom in UNODC, med drugim z izmenjavo obveščevalnih podatkov in pravosodnim sodelovanjem ter razširitvijo obsega pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, da bo vključevalo okoljsko kriminaliteto;

88.  opozarja, da bi večji dostop do carinskih podatkov o proizvodih, uvoženih v EU, povečal preglednost in odgovornost v globalnih vrednostnih verigah; poziva Komisijo, naj razširi zahteve po carinskih podatkih in vključi izvoznika in proizvajalca kot obvezna carinska podatkovna elementa, s čimer se bo povečala preglednost in sledljivost globalnih vrednostnih verig;

Trgovinska vprašanja

89.  poudarja, da morajo biti trgovinska pogajanja Unije skladna z zavezami Unije glede zmanjšanja krčenja in propadanja gozdov ter za povečanje zalog ogljika v gozdu v državah v razvoju;

90.  poudarja, da je treba razširiti in okrepiti ureditve za preprečevanje, spremljanje in preverjanje vplivov dvo- in večstranskih sporazumov EU o prosti trgovini in naložbah na okolje in človekove pravice, tudi prek preverljivih kazalnikov ter neodvisnih pobud za spremljanje in poročanje, ki se izvajajo na ravni skupnosti;

91.  poziva EU, naj v svoja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju vedno vključi zavezujoče in izvršljive določbe za preprečevanje nezakonite sečnje, krčenja gozdov in njihovega propadanja ter prilaščanja zemljišč, pa tudi druge kršitve človekovih pravic, za katere veljajo ustrezni in učinkoviti mehanizmi za reševanje sporov, ter naj – med različnimi metodami izvrševanja – razmisli tudi o mehanizmu, ki bi temeljil na sankcijah, in določbah, s katerimi bi bila zagotovljena pravica do lastnine, predhodnega posvetovanja in informirane privolitve; poziva Komisijo, naj take določbe s pomočjo revizijske klavzule vključi v že sklenjene sporazume o prosti trgovini, zlasti zavezanost učinkovitemu izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; poudarja, kako pomembno je spremljati te določbe in da je treba – če trgovinski partnerji teh pravil ne spoštujejo – nemudoma začeti postopke posvetovanja na vladni ravni in sprožiti obstoječe mehanizme uveljavljanja, kot so mehanizmi za reševanje sporov, vzpostavljeni v okviru poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju;

92.  poziva Komisijo, naj v vse trgovinske in naložbene sporazume EU vključi ambiciozne določbe, ki se bodo nanašale na gozdove; poudarja, da bi morale biti te določbe zavezujoče in izvršljive prek učinkovitih mehanizmov spremljanja in sankcij, ki bodo posameznikom in skupnostim v EU ali zunaj nje omogočale uporabo pravnih sredstev;

93.  poudarja, da bi bilo treba korupcijo, povezano z nezakonito sečnjo, obravnavati v okviru trgovinske politike EU; poziva Komisijo, naj v svoje sporazume o prosti trgovini vključi protikorupcijske določbe, povezane z nezakonito sečnjo, ki so izvršljive in jih je treba učinkovito in v celoti izvajati;

94.  poziva Komisijo, naj v področje uporabe izvršljivih protikorupcijskih določb v sporazumih o prosti trgovini vključi nezakonite gozdarske prakse, kot so določanje prenizkih cen lesa pri koncesijah, to, da gospodarske družbe sekajo zaščitena drevesa, tihotapljenje gozdnih proizvodov prek meja, nezakonita sečnja in predelava gozdnih surovin brez dovoljenja;

95.  ugotavlja, da je področje uporabe uredbe o splošnih tarifnih preferencialih (GSP), kar zadeva zaščito in odgovorno upravljanje gozdnih virov, še vedno omejeno; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo konvencije, povezane z gozdovi in zajete v shemah GSP in GSP+, ustrezno spremljane, tudi s strani organizacij civilne družbe, da bi zagotovili varstvo gozdov v partnerskih državah, vključno z možnostjo za vzpostavitev pritožbenega mehanizma, s katerim bi zagotovili, da bodo pritožbe deležnikov ustrezno upoštevane; poudarja, da je treba, kadar je to primerno, v okviru teh mehanizmov posebno pozornost posvetiti pravicam domorodnih ljudstev, skupnostim, ki so odvisne od gozda, in pravicam, zagotovljenim s konvencijo MOD št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih;

96.  opozarja, kako pomemben je ustrezen dostop do pravnega varstva, pravnih sredstev in učinkovite zaščite žvižgačev v državah izvoznicah naravnih virov, da bi se zagotovila učinkovitost zakonodaje ali pobud;

o
o   o

97.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0098.
(3) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0330.
(5) Nellemann, C. (glavni urednik); Henriksen, R., Kreilhuber, A., Stewart, D., Kotsovou, M., Raxter, P., Mrema, E., in Barrat, S. (uredniki), The Rise of Environmental Crime – A Growing Threat to Natural Resources, Peace, Development And Security, A UNEP-INTERPOL Rapid Response Assessment , program Organizacije združenih narodov za okolje in norveški center za celovite analize pri RHIPTO Rapid Response, www.rhipto.org, 2016.
(6) Goodman R. C. in Herold M., Why Maintaining Tropical Forests is Essential and Urgent for Maintaining a Stable Climate , delovni dokument 385, Center za globalni razvoj, Washington DC, 2014; McKinsey & Company, Pathways to a Low-Carbon Economy , 2009; McKinsey & Company, Pathways to a Low-Carbon Economy: Version 2 of the Global Greenhouse Gas Abatement Cost Curve , 2013.
(7) Baccini, A. in drugi, „Tropical forests are a net carbon source based on aboveground measurements of gain and loss“, Science , letnik 358, št. 6360, 2017, str. 230–234.
(8) Glej https://www.iucn.org/theme/forests/our-work/forest-landscape-restoration/bonn-challenge
(9) Nellemann, C. (glavni urednik); Henriksen, R., Kreilhuber, A., Stewart, D., Kotsovou, M., Raxter, P., Mrema, E., in Barrat, S. (uredniki), The Rise of Environmental Crime – A Growing Threat to Natural Resources, Peace, Development And Security, A UNEP-INTERPOL Rapid Response Assessment , program Organizacije združenih narodov za okolje in norveški center za celovite analize pri RHIPTO Rapid Response, www.rhipto.org, 2016.
(10) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.
(11) http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/feasibility_study_deforestation_kh0418199enn_main_report.pdf
(12) V poročilu Agencije za okoljske preiskave (EIA) in indonezijske mreže za spremljanje gozdov (Jaringan Pemantau Independen Kehutanan/JPIK) iz leta 2014 o dopuščanju kaznivih dejanj je bilo ugotovljeno, da nekatera podjetja z dovoljenjem TLAS sodelujejo pri „pranju“ lesa, saj nezakonito pridobljen les mešajo z zakonito pridobljenim. Ta les bi se lahko izvažal v EU kot les z dovoljenjem FLEGT. Na voljo na: http://www.wri.org/blog/2018/01/indonesia-has-carrot-end-illegal-logging-now-it-needs-stick; primarni vir: https://eia-international.org/wp-content/uploads/Permitting-Crime.pdf
(13) Primer iz Nepala, ki ga je predstavila organizacija ClientEarth, na voljo na https://www.clientearth.org/what-can-we-learn-from-community-forests-in-nepal/.
(14) Poročila o stanju gozdov: Consumer Goods and Deforestation: An Analysis of the Extent and Nature of Illegality in Forest Conversion for Agriculture and Timber Plantations (Potrošniško blago in krčenje gozdov: analiza obsega in narave nezakonitega spreminjanja gozdov v kmetijska zemljišča in nasade lesnih rastlin), 2014.
(15) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.
(16) Baccini, A. in drugi, „Tropical forests are a net carbon source based on aboveground measurements of gain and loss“, Science , letnik 358, št. 6360, 2017, str. 230–234, http://science.sciencemag.org/content/early/2017/09/27/science.aam5962.
(17) Baccini, A. in drugi, op. cit.
(18) UL L 328, 6.12.2008, str. 28.

Zadnja posodobitev: 12. september 2018Pravno obvestilo