Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in nadaljnjih poročil o izvajanju in ocenjevanju,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s priznanjem Romov kot skupine, ki potrebuje posebno zaščito pred diskriminacijo,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2153 (2017) o spodbujanju vključevanja Romov in potujočih skupin,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(2) ter sklepov Sveta z dne 8. decembra 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov in z dne 13. oktobra 2016 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 14/2016,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – anticiganizem v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(5),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o temeljnih pravicah za leto 2016 in raziskav te agencije o MIDIS I in II ter različnih drugih raziskav in poročil o Romih,

–  ob upoštevanju evropske državljanske pobude Minority SafePack, registrirane 3. aprila 2017,

–  ob upoštevanju ustreznih poročil in priporočil romske civilne družbe, nevladnih organizacij in raziskovalnih ustanov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je anticiganizem(6) posebna vrsta rasizma in ideologija, ki temelji na rasni večvrednosti, oblika razčlovečenja in institucionalnega rasizma, ki se napaja iz zgodovinske diskriminacije in se med drugim izraža z nasiljem, sovražnim govorom, izkoriščanjem, stigmatiziranjem in najočitnejšo obliko diskriminacije(7);

B.  ker se Romom(8) v Evropi še vedno kratijo človekove pravice;

C.  ker ugotovitve poročila Komisije o ocenjevanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2018)0785) poudarjajo, da je okvir ključnega pomena za razvoj instrumentov in nacionalnih instrumentov ter struktur, namenjenih spodbujanju vključevanja Romov, vendar cilj, da bi odpravili izključenost Romov, ni bil dosežen;

D.  ker ocena, ki jo je opravila Komisija, kaže, da morajo strategije vključevanja obravnavati različne cilje hkrati in s celovitim pristopom, z večjim poudarkom na boju proti anticiganizmu; ker bi bilo treba poleg štirih ciljev za vključevanje Romov (izobraževanje, urejanje stanovanjskega vprašanja, zaposlovanje in zdravstvo) dodati specifičen protidiskriminacijski cilj;

E.  ker je napredek, dosežen pri vključevanju Romov, na splošno omejen; ker so bile ugotovljene izboljšave v prezgodnjem opuščanju šolanja in predšolskem izobraževanju, vendar je prišlo do poslabšanja segregacije v šolah; ker se je izboljšalo zaznavanje zdravstvenega stanja Romov, vendar je njihovo zdravstveno kritje še vedno omejeno; ker v večini držav članic ni bilo opaziti napredka glede dostopa do zaposlitve in se je celo povečal delež mladih Romov, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo; ker obstajajo resni pomisleki glede stanovanjskega vprašanja in ker je bilo doseženega na področju revščine le malo napredka; ker anticiganizem in njegovo izražanje, kot so kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor na spletu in drugje, še naprej vzbujajo resne pomisleke; ker naj bi ukrepi EU zagotovili veliko dodano vrednost nacionalnim romskim politikam in njihovemu izvajanju na političnem področju, področju upravljanja in finančnem področju;

F.  ker se v oceni poroča o pomanjkljivostih prvotne zasnove okvira in njegovi omejeni učinkovitosti med izvajanjem;

G.  ker ocena pojasnjuje dejstvo, da je treba zagotoviti krepitev vloge Romov in njihovo sodelovanje prek namenskih ukrepov; ker sta krepitev vloge in krepitev zmogljivosti Romov ter nevladnih organizacij ključnega pomena;

H.  ker ocena kaže, da okvir EU ni namenil zadostne pozornosti ciljnim skupinam Romov, da je treba obravnavati večplastno in presečno diskriminacijo ter da je treba v strategije vključiti močno načelo enakosti spolov ter pristop, ki bo osredotočen na otroke;

I.  ker sedanji okvir EU nima jasnih in merljivih ciljev; ker ni dovolj kvalitativnih in kvantitativnih postopkov spremljanja, priporočila za posamezne države pa niso zavezujoča; ker ni bilo vloženih dovolj prizadevanj za obravnavo omejenega sodelovanja Romov in romskih skupnosti v zasnovi, izvajanju in spremljanju okvira ter oceni ukrepov, programov in projektov v zvezi z Romi;

J.  ker večina glavnih programov ne vključuje Romov in ker ciljno usmerjeni ukrepi, zajeti v okviru strukturnih skladov, niso dosegli trajnostnih pozitivnih sprememb v življenju najbolj prikrajšanih Romov;

K.  ker imajo države članice izrecno odgovornost, da sprejmejo popravne ukrepe proti praksam, pri katerih se diskriminirajo Romi;

L.  ker je vprašanje vzpostavitve zaupanja med romskim in neromskim prebivalstvom bistveno za izboljšanje življenja in življenjskih priložnosti Romov; ker je zaupanje bistveno za družbo kot celoto;

1.  ponavlja svoje stališče, pozive in priporočila, ki jih je predstavil in sprejel v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu; obžaluje, da so bili sprejeti omejeni ukrepi v zvezi s priporočili iz te resolucije;

2.  poziva Komisijo, naj:

3.  poziva države članice, naj:

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Odboru regij, da jo razdeli podnacionalnim parlamentom in svetom, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (2) UL C 378, 24.12.2013, str. 1. (3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (4) UL C 346, 27.9.2018, str. 171. (5) UL C 328, 6.9.2016, str. 4. (6) Anticiganizem se včasih zapisuje drugače, v nekaterih državah članicah pa se včasih uporablja nekoliko drugačen izraz; (7) Splošno politično priporočilo št. 13 o boju proti anticiganstvu in diskriminaciji Romov, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti. (8) Beseda „Rom“ se uporablja kot krovni termin, ki zajema različne sorodne skupine po vsej Evropi, naj so potujoče ali ne, npr. Romi, potujoče skupine, Sinti, Manuši, Kaléji, Romaničali, Bojaši, Aškali, Egipčani, Jeniši, Domi in Lomi, ki imajo lahko različne kulture in življenjske navade.