skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
03/12/2018

Do zdravja z lokalno in uravnoteženo prehrano

Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je na sejmu Narava-Zdravje na gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravila dialog z evropskimi poslanci na temo "Koliko je zdravja na evropskem krožniku".

Na njej so sodelovali evropska poslanca Lojze Peterle in dr. Igor Šoltes ter strokovnjakinja za prehrano Katja Simić.  Moderator Aleš Novak je iztočnice za pogovor odpiral z zabavnimi prehranskimi navadami Evropejcev. Kljub lahkotnejšemu načinu povezovanja dogodka so gostje naslovili pomembne teme, kot so kakovost hrane, lokalna hrana, označevanje živil, zdrav način življenja in prehranska dopolnila kot tudi informiranje potrošnikov. Prav tako so govorili o izzivih, povezanih z javnimi naročili za nakup hrane v javnih institucijah ter o možnostih uvedbe davkov na nezdrava živila.

Lojze Peterle je med drugim ocenil, da hrana postaja vse bolj del življenjskega sloga in je predvsem stvar izbire posameznika. Med drugim je izpostavil pobudo slovenskih čebelarjev za medeni zajtrk v šolah, ki se je dobro prijel po vsej Evropski uniji, ter za ustrezno označevanje medu. "V zadnjem obdobju se tudi v Evropskem parlamentu krepi volja, da bi ustrezno označevanje medu uredili na ravni EU," je dodal.

Dotaknil se je tudi vprašanja zavržene hrane. "Evropski parlament je doslej sprejel dve resoluciji na to temo. Dejstvo je, da imamo v Evropi preveč hrane, hkrati pa na svetu živi 93 milijonov podhranjenih otrok," je dodal. V zvezi z ukrepi, kot so uvedba davka na sladkor, je Lojze Peterle menil, da bi morali to področje urediti z evropsko zakonodajo, ki bi veljala v vseh državah članicah Unije. "Sicer pa sta ključnega pomena pri zmanjševanju uživanja nezdrave hrane izobraževanje in ozaveščanje že v otroštvu," je poudaril.

Po besedah dr. Igorja Šoltesa v Evropi letno zavržemo 88 milijon ton hrane, hkrati pa v Evropi živi 55 milijonov ljudi, ki si ne morejo privoščiti dveh polnovrednih obrokov na teden. "Hrana je neenakomerno razporejena," je dodal.

Predstavil je tudi svojo pobudo o izvzetju nabave hrane za javne ustanove kot so šole, vrtci, domovi za starejše in zdravstveni domovi ter bolnišnice, iz sistema javnih naročil: "Tako bi bili ljudje bolj zdravi, stroški zdravljenja bi se znižali, manj bi bilo zavržene hrane, zaradi krajših transportnih poti bi izboljšali kakovost hrane ter nadzor, zmanjšali bi ogljični odtis in uporabo plastike oziroma embalaže ter obenem ohranili življenje na podeželju," je pojasnil. Tudi dr. Šoltes  se je zavzel za ukrepe na področju zmanjševanja uživanja sladkorjev in sladkih pijač, pri čemer je opozoril, da je prehrambena industrija danes še vedno zelo vplivna.

Pomen zgodnjega osveščanja in izobraževanja o zdravi in uravnoteženi prehrani je izpostavila tudi strokovnjakinja za prehrano Katja Simić: "Hrana je naše gorivo, energija. Danes je hrana energijsko veliko bolj bogata, a hkrati hranilno precej revnejša," je pojasnila.    

Vse od nastanka skupne evropske kmetijske politike so evropski družbeni trendi prinesli velike spremembe v prehrani, okusih in kulinariki. Spremembe v živilski tehnologiji so imele tako pozitivne kot negativne družbene posledice. Čeprav se je izbira izboljšala, je evropska raznolika in bogata kulturna dediščina v nekaterih primerih okrnjena. Obsežna sredstva, ki so jih velika prehranska podjetja namenjala za trženje, so potrošnike večinoma spodbujala k uživanju močno predelane hrane. Dokler niso pred leti raziskave pokazale, da je stara celina »postala dežela mesa, kruha in krompirja.« – razkrile so katastrofalne prehranske navade Evropejcev.

Evropski parlament je izrazil zaskrbljenost nad prehranskimi navadami ljudi. EU je v odzivu zagnala več projektov uživanja zdrave hrane, zlasti v evropskih šolah, kjer že nekaj let teče projekt razdeljevanja sadja, zelenjave in mleka. Kljub večletnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) po zaužitju najmanj petih enot sadja in zelenjave dnevno, statistični podatki evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2016 kažejo, da se je njihovega nasveta držal le eden od sedmih državljanov EU, starih 15 let ali več.

Nezdrava hrana močno vpliva na naše zdravje in počutje, zato evropske države poskušajo na različne načine, kot so izobraževanje, komunikacijske politike in uvedba davčnih politik, spremeniti vedenje potrošnikov in jim približati skrb za zdravje.