skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 

Evropska poslanca z dijaki iz zamejstva o zaščiti pravic manjšin

Evropska poslanca Tanja Fajon (S&D) in Igor Šoltes (Zeleni/ESZ) sta se v okviru projekta Slomejci v Hiši EU srečala z dijaki devetih slovensko-govorečih in dvojezičnih srednih šol iz Italije in Avstrije na temo pravic manjšin in kaj lahko EU stori za manjšine.

Tanja Fajon (S&D) je že v nagovoru poudarila, da je največje bogastvo Evrope prav njena raznolikost, ki pa predstavlja tudi izziv in priložnost. Verjame, da različne kulture in zgodovine znotraj EU ljudi povezujejo, vseeno pa bi Evropa lahko naredila več za manjšine.

S tem se je strinjal tudi Igor Šoltes (Zeleni/ESZ), ki je poudaril, da bi morala Evropa še bolj aktivno poslušati ljudi in se jim približati. Prihodnost Evrope vidi tudi v večjem pomenu regij, ki bi lahko prevzele velik del nalog držav.

Dijaki slovenskih šol iz Italije in Avstrije so na evropska poslanca naslovili veliko vprašanj, predvsem pa jih je zanimalo, kaj EU naredi za mlade in kako bi lahko Evropska unija pomagala pri nekaterih konkretnih primerih, s katerimi se soočajo. Poslanca sta bila jasna, da se Evropska unija močno zavzema za pravice manjšin, še vedno pa je veliko odvisno od držav samih. Tanja Fajon je še dodala, da EU namenja veliko sredstev za mlade, največjo dodano vrednost za mlade pa vidi v izmenjavi idej, sodelovanju različnih kultur in jezikov znotraj skupnega evropskega prostora.

Na začetku pogovora sta mlade nagovorila tudi vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta mag. Klemen Žumer, ki je poudaril pomen sodelovanja z manjšinami, ter Marko Oraže, generalni sekretar Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je predstavil projekt Slomejci, znotraj katerega dijaki dvojezičnih in slovenskih srednjih šol v Italiji in Avstriji prek različnih dejavnosti spoznavajo delovanje Evropske unije.

Evropska poslanca Tanja Fajon in Igor Šoltes
Evropska poslanca Tanja Fajon in Igor Šoltes

Ozadje projekta

V Evropski uniji živi okrog 60 narodnih in etničnih manjšin. Vsak sedmi državljan EU pripada manjšini. V skladu Z Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih Sveta Evrope so pod posebnim varstvom, vendar Svet Evrope ni institucija Evropske unije, pravic iz teh dveh dokumentov pa ni mogoče uveljaviti neposredno na sodišču. Predstavniki manjšin si zato želijo večje zaščite s strani (zakonodaje/zavezujočega prava) Evropske unije, zlasti ko gre za njihovo izobraževanje, medije in jezike.

Kako uporabiti trenutni okvir Lizbonske pogodbe?

Zakone v Evropski uniji je sicer možno oblikovati v okvirih, kot jih zastavlja veljavna Lizbonska pogodba, ki pa trenutno institucijam EU ne daje pooblastila za urejanje pravic manjšin. To želi spremeniti evropska državljanska pobuda »Minority Safepack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi«, ki sicer pomočjo obstoječih politik EU skuša izboljšati življenje znotraj manjšine. Hkrati gradi na znanju in izkušnjah drugih evropskih regionalnih organizacij in bi v primeru, da bi bila uspešna, manjšinam prinesla pomembne izboljšave na področjih (med drugim):

  • regionalnih in manjšinskih jezikov
  • izobraževanja in kulture
  • regionalne politike
  • avdiovizualnih in drugih medijskih vsebin
  • tudi regionalnih (državnih) pomoči manjšinski kulturi ipd

Gre za paket zakonodajnih predlogov, s katerimi pobudniki želijo izboljšati zaščito ljudi in okrepiti kulturno in jezikovno raznolikost Evropske unije, ki bi se tako še močneje zapisala svojemu motu 'združeni v raznolikosti'.

Pobudniki potrebujejo milijon podpisov iz vsaj sedmih držav članic, za to da Evropska komisija sploh lahko začne z obravnavo predlogov. Toda to še ne pomeni, da bo ta manjšinsko problematiko na koncu tudi uvrstila na dnevni red evropskih institucij. Kakšna bo torej pot naprej?

Kaj prinaša prihodnost za manjšine v Evropski uniji?

Evropska komisija sicer meni, da je zaščita manjšin naloga nacionalnih držav. Zato je že v začetku zavrnila možnost, da bi EU dobila tudi učinkovite ukrepe za odpravo diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja, kajti ocenila je, da to presega okvir trenutne Lizbonske pogodbe. Torej so to vprašanja, ki bolj kot ne spadajo v trenutno razpravo o prihodnosti EU.

Evropski parlament je v svojih resolucijah v preteklosti sicer že opozoril na potrebo po vzpostavitvi učinkovitih instrumentov na področju vladavine prava, človekovih pravic v svojih državah članicah. Države je pozval tudi, naj več pozornosti namenijo ogroženim evropskim jezikom ter naj se zavežejo varovanju in spodbujanju raznolikosti jezikovne in kulturne dediščine Unije.

Udeleženci dogodka Slomejci
Udeleženci dogodka Slomejci