skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 

Konferenca o enotnem digitalnem trgu osvetlila novo realnost

13/10/2017

Kateri so ključni izzivi prihodnosti? Zakaj je enotni digitalni trg potreben in koga moramo postavljati v ospredje? O tem je v petek, 13. 10. tekla beseda na konferenci Enotni digitalni trg – priložnosti in izzivi, ki jo je pripravila Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Z leve proti desni: 
Matjež Horvat, Mozilla, Lojze Peterle, evropski poslanec, Mark Boris Adrijanič, UBER, Natalija Švab, moderatorka, Marija Kokelj, namestnica Glasnika digitalne tehnologije, Franc Bogovič, evropski poslanec
Z leve proti desni: Matjež Horvat, Mozilla, Lojze Peterle, evropski poslanec, Mark Boris Adrijanič, UBER, Natalija Švab, moderatorka, Marija Kokelj, namestnica Glasnika digitalne tehnologije, Franc Bogovič, evropski poslanec

Posnetek konference: Prvi del in drugi del

Vaše mnenje o konferenci je za nas zelo pomembno. Vabimo vas, da nam ga sporočite tukaj

Konferenco je odprl mag. Klemen Žumer, vodja Informacijske pisarne EP, ki je temeljito predstavil ključne korake Evropskega parlamenta na poti k uvedbi Enotnega digitalnega trga (EDT). »Dve tretjini mladih, ki danes začenjajo šolanje, in ena tretjina tistih, ki ga končujejo, bo delalo na delovnih mestih, ki jih še ne poznamo,« je povedal Žumer.

»Izbira je tu, ampak je treba pomagati, da se ta izbira lahko izpelje. Če hočemo ostati humani v vseh pogledih, moramo nasloviti tudi vprašanje medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja,« je o prihodnjih korakih v Evropskem parlamentu pri uveljavljanju EDT izpostavil evropski poslanec Alojz Peterle (EPP). »Vsi smo pred izzivi, ki jih prinašajo hitre spremembe. Evropski izziv je, ali bomo sposobni hitrosti, ki nam bo prinesla prednost,« je še nadaljeval poslanec.

Na preudarnost pri uvajanju sprememb je opozoril evropski poslanec Franc Bogovič (EPP): »V ospredju je človek, tehniko je treba uporabljati, da dosežemo čim boljše življenje, a nikomur ni všeč, da smo vsi nenehno na rentgenu.« Poslanec je prav tako podrobneje objasnil svoje vodilo pri iniciativi #smartvillages: »Tudi ljudem na podeželju je treba omogočiti mobilnost. V mestih vse dobro funkcionira, kaj pa v vaseh?«

»Tisti, ki so se pravočasno priključili digitalizaciji, so uspešnejši,« je o pomembnosti nove digitalne realnosti dejal Marjan Turk iz Direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za javno upravo. »V Sloveniji temu sledimo, smo med ambicioznejšimi članicami v EU.«

Matjaž Horvat iz Mozille je v opisu vizije prihodnosti izpostavil ključno vlogo posameznika: »Mogoče bomo morali delovnik skrajšati s 40 na 5 ur. Človeška prisotnost postaja vedno manj zahtevana, ampak takrat, ko je, pa je izjemno pomembna.« Na ta segment je opozorila tudi Marija Kokelj, namestnica Glasnika digitalne tehnologije: »Izobraževanje je ključno. Razumeti moramo, kje sploh smo. Delovna mesta ne bodo izginila, če ne bomo dovolili, da se spremeni njihova kakovost.« Mark Boris Andrijanič iz podjetja UBER pa je nakazal, zakaj je izbira potrošnikov na področju prevozov najbolj potrebna. »Najbolj socialno ogrožen je tisti, ki je najbolj oddaljen od svoje službe ali šole, ker namesto, da bi porabil čas za učenje ali razmišljanje, izgublja čas za vožnjo,« je poudaril Andrijanič.

V drugem delu konference so bili predstavljeni praktični primeri, kako se EDT že izkorišča v praksi, ter izzivi, ki se pri tem pojavljajo. »Digitalizacija je pogosto povezana s prekarizacijo,« je opozorila Tea Jarc iz sindikata Mladi Plus. Na nevarnosti v nekoliko drugačni obliki je opozarjal tudi Gorazd Božič, vodja SI-CERT: »V Sloveniji smo imeli lani nekaj čez 900 spletnih prevar, to so približno tri na dan. V povprečju se slabo zavedamo tega, koliko informacij posredujemo na spletu.«

Ervin Uršič Kovač iz podjetja ICONOMI je za oba izziva podal rešitev: »V prihodnosti si zamišljam zelo drugačno družbo. Ko enkrat država teče na blockchainu, ne potrebujemo številnih državnih inštitucij in vse je bolj varno.« Ivan Stanič iz Odseka za upravne naloge in splošne zadeve pri Mestni občini Ljubljana pa je o vizijah »pametne« Ljubljane dejal: »Pametna Ljubljana pomeni izboljšanje storitve, izboljšanje prijaznosti in boljšo odzivnost.«

Slike z dogodka najdete tukaj

Z leve proti desni: 
Gorazd Božič, SI-CERT, Teja Jarc, Sindikat Mladi plus, Ervin Uršič Kovač, ICONOMI, Ivan Stanič, MOL
Z leve proti desni: Gorazd Božič, SI-CERT, Teja Jarc, Sindikat Mladi plus, Ervin Uršič Kovač, ICONOMI, Ivan Stanič, MOL