skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 

Krožno gospodarstvo temelji na sodelovanju in povezovanju

Kako preiti iz lineranega h krožnemu ekonomskemu modelu, ki temelji na recikliranju odpadkov in sodelovanju. To je eno od vprašanj, ki jih je naslovila konferenca »Circular Change2018«, ki je potekala v Kostanjevici na Krki, 10. maja, in v Mariboru, 11. maja.

Konference so se poleg treh evropskih poslanecev, Franca Bogoviča, Igorja Šoltesa in Lamberta van Nistelbooija, udeležili tudi premier Miro Cerar, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik, številni priznani mednarodni govorci ter ustanoviteljica in izvršna direktorica platforme Circular Change Ladeja Godina Košir.
Evropski poslanec Franc Bogovič je uvodoma izpostavil, da krožno gospodarsvo sodi med prednostne naloge Evropskega parlamenta. To dokazujejo tudi ambiciozni cilji, ki si jih je EU na tem področju zadala do leta 2030. Te cilje smo v marsikaterem okolju že dosegli, je še dejal in omenil je, da je lahko Slovenija pri tem dober zgled.

Upravljanje z odpadki  
                                    
»Trend uporabi in zavrzi se mora nehati takoj, sicer bomo do leta 2050 za preživetje potrebovali kar štiri planete Zemlja,« je v razpravi o upravljanju z odpadki poudaril evropski poslanec Igor Šoltes.
Kot glavno tveganje je izpostavil plastiko. »Do leta 2030 je nujno, da ponovno uporabimo in recikliramo vso plastiko. Razumevanje krožnega gospodarstva mora izhajati iz načrtovanja in povezovanja različnih politik, upravljanje s finančnimi viri pa je ključno. Državni in evropski proračuni morajo temeljiti na konkratnih ciljih in prisiliti posamezne razpršene politike k sodelovanju, saj bodo le na ta način ustvarili dodano vrednost za gospodarstvo,« je povedal Šoltes.
Tanja Bolte z Ministrstva za okolje in prostor je poudarila, da je Vlada RS sprejela krožno gospodastvo kot prednostno nalogo in da je bila lani potrjena t.i. zelena proračunska reforma, ki bo podlaga za okoljske spremembe.
Načela trajnostne ekonomije in recikliranja je povzel Stephen Long, vodja EUMEPS projektne skupine za prehod h krožni ekonomiji zbesedami, da »če česa ne moremo reciklirati, je to treba nehati proizvajati«.

Biogospodarstvo ustvarja nova delovna mesta

Danes imamo idealno priložnost, da spoznamo, kako je biogospodarstvo vpeto v naša življenja, je povedal evropski poslanec Franc Bogovič.
»Tukaj ne izumljamo novih stvari, se pa pojavljajo nove rešitve iz vidike boljše uporabnosti materialov,« je v razpravi o biogospodarstvu dejal Bogovič. Poudaril je, da biogostoparstvo prinaša nova delovnamesta, od katerih se mnoga odpirajo na podeželju, nastajajo pa tudi novi poklici. Pri razvoju takšnih produktov je začetna težava zmeraj visoka cena in dostop do trga, je povedal poslanec.
Državni sekretar Tadej Slapnik je dejal: »Ker imamo omejene površine za predelavo hrane, ne bomo razmišljali, da bi jih uporabljali za energente. Priložnost pa so visokotehnološka podetja, ki iz biomase delajo odlične izdelke z zelo visoko dodano vrednostjo.«

Krožno gospodarstvo temelji na sodelovanju

Razprave drugega dneva konference v Lutkovnem gledališču v Mariboru so se osredotočile na pomen sodelovanja in povezovanjaza hitrejši in lažji prehod nakrožno gospodarstvo.
Župan mesta Maribor Andrej Fištravec je v uvodnem nagovoru omenil, da si prizadevajo, da bi vsaj 8 odstotkov njihovh javnih komunalnih podjetij delovalo po načelih krožnega gospodarstva.
Premier Vlade RS Miro Cerar je poudaril, da je prehod na zeleno in krožno gospodarstvo del dolgoročne razvojne strategije Slovenija, ter povedal, da so za to že namenjena tudi finančna sredstva.
Franc Bogovič je poudaril, da je Evropski parlament v zadnjih letih sprejel več direktiv na področju varstva okolja, kar gre z roko v roki s krožnim gospodarstvom, pri čemer pa je ključno vključevanje lokalnih skupnosti.
»Ne gradite samo cest, temveč zgradite tudi cesto , ki vas bo vodila v krožno gospodarstvo,« je pozval evropski poslanec iz Nizozemske Lamberta van Nistelbooij. »Države članice prosimo naj ne kopirajo druga druge, naj izkoristijo svoj potencial, naj vzpostavijo dialog z industrijo,« je še dejal poslanec.
Glavna srednjeročna težava ne bo pomanjkanje virov, temveč posledice njihove neodgovorne rabe, je opozoril nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Recikliranje ni najboljši način pri porabi surovin, saj recikliramo že uporabljene materiale, temveč bi morali razmišljati, kako porabiti manj, je še dejal Potočnik.
Zbrane sta nagovorila tudi veleposlanika Nizozemske in Italije, Bart Twaalfhoven in Paolo Trichio. Twaalfhoven je opozoril, da se bosta Nizozemska in Slovaenija povezali na ravni predsednikov vlad v postopku prehoda v krožno gospodarstvo. Pozdravil je tudi koncept nacionalnih kažipotov.

Prva okrogla miza
Prva okrogla miza
Okrogla miza o krožnem gospodarstvu
Okrogla miza o krožnem gospodarstvu
Izdelki iz recikliranih materialov
Izdelki iz recikliranih materialov
Drugi dan konference
Drugi dan konference