skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
26/11/2018

V Kopru o zmanjševanju uporabe plastike

Na konferenci o zmanjševanju uporabe plastike , ki smo jo pripravili v Kopru, so sodelujoči evropski poslanke in poslanci, strokovnjaki ter predstavniki civilne družbe izpostavili, da boj proti prekomerni uporabi plastike zahteva ukrepanje tako na ravni posameznika kot tudi podjetij in države.

Na konferenci z naslovom "Ponovna uporaba plastike - nove poslovne priložnosti", v kateri smo se dotaknili različnih vidikov zmanjševanja uporabe plastike, so sodelovali evropski poslanke in poslanec Romana Tomc, Tanja Fajon, Patricija Šulin in dr. Igor Šoltes ter Denis Bele, direktor Komunale Izola in Miha Vivoda, prostovoljec in član iniciative Naredi nekaj za naravo (NNN).

Izhodišče za razpravo je bila nedavna odločitev Evropskega parlamenta, ki je oktobra na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel pravila za zmanjšanje oziroma prepoved rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo do leta 2021, denimo plastičnih krožnikov in pribora. Prepovedani bi bili tudi vatirane palčke, slamice, palčke za mešanje pijač in palčke za balone. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.

Romana Tomc je spomnila, da ima uvedba omejevanja oziroma prepovedi uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo širši vpliv na gospodarstvo in zlasti na podjetja, ki proizvajajo plastične izdelke, ki jim je treba dati navoljo dovolj časa za prilagoditev na nove razmere. "Prav je, da Evropa na tem področju prevzame vodilno vlogo v svetu, vendar pa moramo preprečiti, da bi prišlo do obratnih učinkov, saj evropska podjetja nastopajo na globalnem trgu," je izpostavila.

Tanja Fajon je menila, moramo v prizadevanjih za zmanjšanje uporabe plastičnih izdelkov "največ narediti posamezniki s spremenjenim vzorcem obnašanja, s katerim postavimo zgled drugim. Tudi države članice morajo opraviti svojo domačo nalogo in ustrezno prenesti sprejete ukrepe na evropski ravni v nacionalno zakonodajo," je dodala. 

Da gre za globalni izziv, je poudarila tudi Patricija Šulin. "Če ukrepe sprejme zgolj Evropska unija, ne bomo dovolj učinkovito zajezili poblema. Gre za globalni problem, ki bi ga morali reševati na ravni skupin G-7 in G-20." Menila je tudi, da bi bilo namesto recikliranja bolje spodujati ponovno uporabo izdelkov, saj bi na ta način lahko zagotovili nova delovna mesta in hkrati zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 6 milijonov ton.

Dr. Igor Šoltes je izziv ponazoril z nekaj konkretnimi podatki. "Vsako minuto se na svetu proda milijon plastenk. Plavajoč otok odpadkov meri 1,6 milijona kvadratnih kilomerov, kar je več kot znaša skupa površina ozemlja Nemčije, Francije in Španije. Posledice za živalski svet so katastrofalne, saj letno zaradi plastike pogine kar 400.000 morskih živali," je nadaljeval in pozval posameznike kot tudi državo k takojšnjemu ukrepanju. "Če ne bomo mi premagali plastike, bo plastika premagala nas."

Direktor Komunale Izola Denis Bele je pojasnil, da gre pri zmanjševanju uporabe plastike za dolgoročen proces, ki zahteva določitev jasnih ciljev ter ukrepov in orodij za njihovo uresničitev, saj ni mogoče uvesti sprememb čez noč. "Treba je začeti pri posamezniku in razvijati čim več inovativnih pristopov, ki pritegnejo pozornost ljudi," je pojasnil.

Da se problem plastike vse bolj pomika iz načelne na osebno raven, se je strinjal tudi aktivist Miha Vivoda. "Posamezniki se izpostavljajo in pozivajo k ukrepanju." Sam čisti morje in reke na supu in pri tem lahko samo na eni odpravi zbere za več deset kilogramov odpadkov, letno pa v društvu Naredi nekaj za naravo poberejo med 30.000 in 50.000 kg odpadkov. "Na gladini plava zgolj tretjina odpadkov," je še opozoril.

Dandanes plastika predstavlja velik del našega vsakdana. Svetovna proizvodnja plastike in plastičnih izdelkov seje od leta 1960 povečala za dvajsetkrat, do leta 2036 pa naj bi se ta številka celo podvojila. Plastika ponuja številne prednosti, hkrati pa prinaša številne škodljive vplive na zdravje in okolje. Posledice današnjih navad, ko plastično embalažo enkrat uporabimo, nato pa zavržemo, je mogoče videti na obalah in v oceanih po vsem svetu. Po nekaterih ocenah bo v oceanih do leta 2050 več plastike kot rib. Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih jih recikliramo manj kot 30 %. Kar 85 % odpadkov na plažah je iz plastike. Po podatkih slovenskega statističnega urada je Slovenija leta 2016 proizvedla 59.000 ton plastičnih odpadkov, kar je sicer za 19 % manj kot leta 2015, toda hkrati se je proizvodnja plastičnih izdelkov povečala za 20 %.