skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
26/08/2018

Z evropskimi poslanci na AGRI o financiranju EU po 2020

Gornja Radgona, 26. avgust 2018 - Na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je v nedeljo, 26. 8. potekal dialog z evropskimi poslanci z naslovom "Kaj bo financirala EU po letu 2020? Spremembe na področju kmetijstva, kohezijske politike, zaposlovanja in izobraževanja".

Glavni izziv za Slovenijo v naslednjem večletnem proračunu Evropske unije (2021-2027) bo ob zmanjšanju sredstev, ki bodo na voljo, vprašanje, kako dodeljena sredstva učinkovito porabiti. Slovenija mora zato čim prej začeti pripravljati programe in strateške dokumente za črpanje evropskih sredstev na področjih kmetijstva, regionalne politike, zaposlovanja in izobraževanja. To je glavno sporočilo z dialoga z evropskimi poslanci o naslednjem večletnem proračunu EU, ki ga je v sklopu sejma AGRA v Gornji Radgoni pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Proces sprejemanja novega večletnega finančnega okvirja Evropske unije poteka v zelo zahtevnem kontekstu tako v Uniji kot v mednarodnem okolju. Zaradi napovedanega odhoda Združenega kraljestva iz EU bodo nujne spremembe tako na prihodkovni kot tudi odhodkovni strani proračuna. Obenem se Unija zaradi mednarodnih razmer sooča z novimi izzivi, kot so migracije in varnostna vprašanja. O tem, kaj bo financirala EU po letu 2020 in kakšne spremembe se obetajo na področjih kmetijske in kohezijske politike, zaposlovanja in izobraževanja, so govorili evropski poslanci dr. Milan Zver, Lojze Peterle, Romana Tomc in Franc Bogovič

»Naložbe v mlade in njihovo mobilnost so najboljše sredstvo za ohranjanje in krepitev evropske identitete,« je uvodoma poudaril dr. Milan Zver. Pojasnil je, da bo v naslednjem proračunu EU za področja izobraževanja, kulture, športa in raziskav na voljo več sredstev, hkrati pa jim bodo dodani novi projekti. Pri tem je omenil zlasti velik potencial na področju mobilnosti mladih, tako v izobraževanju, zaposlovanju in raziskavah. Dr. Zver je omenil več konkretnih možnosti za mobilnost in izobraževanje mladih kmetov, kot so sodelovanje v okviru programa Erasmus+ za mlade podjetnike, v okviru programa za mala in srednja podjetja COSME, ipd. Slovenija se mora, podobno kot celotna Evropska unija, spoprijeti tudi z izzivom staranja kmetov, saj je danes mladih kmetov v Sloveniji le okoli 5%, je dodal. 

»Ko je denarja malo, je treba še toliko bolj premisliti o tem, kako ga učinkovito porabiti«, je menil Lojze Peterle. Med drugim je pozdravil predlog o bolj subsidiarnem pristopu k financiranju skupne kmetijske politike, saj ta daje državam članicam več prožnosti pri določanju nacionalnih ukrepov na tem področju. Hkrati je izpostavil, da je potreben bolj celosten pristop k načrtovanju kmetijske politike, saj se ta navezuje na številna druga področja, kot so okolje in prilagajanje podnebnim spremembam, energetika, varna hrana, zdravje, itd. Zato je nujno povezovanje strategij in razvojnih konceptov z različnih področij, je dodal.

Romana Tomc je povedala, da bo za področje zaposlovanja in socialnih ukrepov v prihodnjem evropskem proračunu vel sredstev v okviru Evropskega socialnega sklada. Ta bo združeval več skladov in se preimenoval v Evropski socialni sklad plus. Zanj naj bi bilo namenjenih nekaj več kot 100 milijard evrov. »Glavno besedo o tem, kako bodo ta sredstva porabljena, imajo države članice,« je opozorila Tomčeva. Zato je po njenih besedah glavna domača naloga Slovenije v prihajajočih pogajanjih o naslednjem proračunu EU ta, da se najprej izpogaja za čim več denarja in da pravočasno pripravi programe in projekte, ki ji bodo omogočili uspešno  črpanje in dajali učinkovite rezultate.

Franc Bogovič je ob predvidenemu manjšemu obsegu sredstev za kmetijstvo izpostavil tudi nekaj sprememb, ki se obetajo skupni kmetijski politiki po letu 2020; med drugim te prinašajo več fleksibilnosti državam članicam, ki bodo morale na podlagi skupno določenih ciljev same pripraviti strateške načrte in v njih določiti ukrepe, s katerimi bodo te cilje dosegle ob upoštevanju njihovih specifičnih okoliščin in potreb. »Nacionalni strateški načrt mora biti oblikovan v širokem dialogu z vsemi zainteresiranimi deležniki v Sloveniji,« je opozoril. Prav tako je predvidenih več administrativnih poenostavitev, manj kontrol in nižje kazni. Poudarek je tudi na izenačevanju dohodkovnega položaja kmetij, inovacijah, konkurenčnosti, ohranjanju biotske raznolikosti, kakovosti hrane, zdravju, prilagajanju na podnebne spremembe ter zlasti mladim kmetom. Države članice bodo morale namreč zanje nameniti vsaj 2% odstotka dodeljenih sredstev, je dodal Bogovič.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša je povzela stališče Vlade Republike Slovenije, ki je v odzivu na predlog Evropske komisije o financiranju skupne kmetijske politike v obdobju po letu 2020 za Slovenijo predvidela zmanjšanje za 3,9% v prvem stebru (neposredna plačila in tržni ukrepi) in 15% za program razvoja podeželja, da je predvideno znižanje sredstev tako na ravni EU kot za Slovenijo pretirano, zlasti za razvoj podeželja. »To je za Slovenijo še posebej problematično, saj je delež sredstev, namenjen temu področju, v Sloveniji bistveno višji kot v drugih državah članicah EU,« je pojasnila Strniša.