skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
01/10/2018

Z evropskimi poslanci o kakovostnem staranju v EU

Ljubljana, 1. oktober 2018 – V okviru 18. festivala za tretje življenjsko obdobje je potekal dialog z evropskimi poslanci o kakovostnem staranju, ki ob spremenjenih demografskih razmerah in hitrem tehnološkem napredku postavlja nove izzive medgeneracijskemu sodelovanju.

Evropska unija se zaradi vse daljše življenjske dobe, nizke stopnje rodnosti in upokojevanja generacije babyboomerjev srečuje z velikim demografskimi spremembami, ki so velik izziv za zdravstvene in socialne sisteme ter vlade držav članic Unije. Trenutno v Evropski uniji živi 19 % prebivalcev, starih 65 let ali več, ta odstotek pa naj bi se do leta 2060 povečal na 30 %. Število starejših od 80 let se bo več kot podvojilo. Zato EU s politiko aktivnega staranja in ukrepi v podporo državam članicam skrbi za zagotavljanje kakovostnega staranja in njegovih bistvenih elementov.

O tem, kako ob starajočem se prebivalstvu in nizki rodnosti v Evropi starejšim zagotoviti primeren dohodek, dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, močna socialna omrežja ter priložnosti, da še naprej sodelujejo na trgu dela ne da bi jih pri tem omejevala starost in hiter tehnološki razvoj, so govorili evropski poslanci Romana Tomc, Tanja Fajon, Ivo Vajgl in dr. Igor Šoltes.

Romana Tomc je poudarila, da je vprašanje kakovostnega staranja izziv za tako za Slovenijo kot tudi za celotno Evropsko unijo. Med konkretnimi projekti s tega področja je izpostavila vseevropski pokojninski proizvod, ki omogoča vplačevanje prispevkov v tretji steber pokojninskega zavarovanja pod enakimi pogoji v vseh državah članicah Unije. Spomnila je tudi na možnosti financiranja različnih programov za starejše iz evropskih skladov, zlasti iz Evropskega socialnega sklada. "EU lahko financira različne pobude, kot so denimo obnova in storitve v domovih za starejše, prevoz za starejše, itd. Tukaj ima Slovenija še zelo velike rezerve," je menila. Hkrati je Tomčeva spomnila, da Slovenija še vedno nima sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe. Na to dejstvo Slovenijo že več let opozarja Evropska komisija v okviru evropskega semestra, toda "politika mora pobude iz EU implementirati doma," je pojasnila Tomčeva.

Poslanka Tanja Fajon je opozorila, da se prebivalci Slovenije staramo hitreje od povprečja v EU, posledično se znižujejo pokojnine in povečuje potreba po dolgotrajni oskrbi. Izpostavila je tudi osamljenost in odtujenost med starejšimi, zato je med drugim nujno krepiti medgeneracijsko sodelovanje. "Evropska unija ima zelo aktivno politiko staranja s ciljem, da lahko ljudje aktivno, zdravo in dostojanstveno živijo v vseh življenjskih obdobjih," je dejala. Po mnenju Fajonove ima Slovenija na tem področju kar nekaj dobrih projektov, novi Evropski socialni sklad+ pa bo v prihodnjem večletnem finančnem obdobju po letu 2020 prinesel nove priložnosti za vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. Kot nujen projekt je omenila prenovo mreže javnih domov za starejše.

Po besedah Iva Vajgla se v Evropskem parlamentu pogosto govori o težavah starejših. "To je ena velikih tem našega časa. Ni normalno, da do ljudje v starosti revni, da se borijo za preživetje in da se ne priznava njihovo preteklo delo, " je poudaril. Hkrati je pozdravil samoorganiziranost starejših na različnih področjih, kot so prevoz, druženje, ipd. Zavzel se je tudi za možnost podaljšanja delovne dobe za tiste starejše, ki bi še želeli delati, ter za ustanovitev demografskega sklada.

V Sloveniji je bilo na temo starajočega se prebivalstva sprejetih že več strategij, ki so se izziva lotevali iz različnih zornih kotov (zaposlovanje, zdravstvena in socialna oskrba, pokojnine, itd.), težava pa je, ker Slovenija teh dokumentov ne poveže v celovit in enoten dokument, saj gre za zelo prepletena področja, je poudaril dr. Igor Šoltes. "Upam, da bo Slovenija pri črpanju evropskih sredstev za starejše bolj učinkovita. Potrebujemo konkretne programe," je menil. V tem kontekstu je izpostavil projekt Starejši za starejše, v okviru katerega so starejši opravili kar osem milijonov ur prostovoljnega dela, lani pa je prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope. Obenem je se je dr. Šoltes zavzel tudi za vzpostavitev Sveta za starejše, ki bi sodeloval v pri rešitvah za zagotavljanje kakovostnega življenja starostnikov v Sloveniji.

Kljub številnim koristnim projektom, ki s pomočjo evropskih sredstev trenutno rešujejo problematiko starejših v Evropi, pa so udeleženci izpostavili potrebo po več sistemskih rešitvah, ki bodo medgeneracijsko sodelovanje v prihodnje omogočale z usklajenim poseganjem na trg dela, področja izobraževanja, zdravstva, pokojnin, bivanja itd.

Po pogovoru je sledilo druženje, kjer so se evropski poslanci in udeleženci festivala pogovarjali o pomenu Evropske unije in o evropskih volitvah maja prihodnje leto.

Obiskovalce smo seznanjali tudi s kampanjo Evropskega parlamenta tokratgremvolit.eu, s katero spodbujamo udeležbo državljank in državljanov na evropskih volitvah, ki bodo 26. maja prihodnje leto. Mnogi so že pridružili kampanji in na spletni strani www.tokratgremvolit.eu potrdili, da gredo na evropske volitve in da bodo k temu spodbudili še druge.