8

rezultati

Beseda/besede
Vrsta publikacije
Politično področje
Avtor
Ključna beseda
Datum

Common European Asylum System: achievements during the legislative term 2014-2019

08-04-2019

The right to asylum is a fundamental right and recognising the refugee status where the criteria are fulfilled is an international obligation, first recognised in the 1951 Geneva Convention on the protection of refugees and the Protocol of 31 January 1967 relating to the status of refugees. In the EU, an area of open borders and freedom of movement, Member States need to have a joint approach to guarantee high standards to persons in need of international protection through establishment of a ...

The right to asylum is a fundamental right and recognising the refugee status where the criteria are fulfilled is an international obligation, first recognised in the 1951 Geneva Convention on the protection of refugees and the Protocol of 31 January 1967 relating to the status of refugees. In the EU, an area of open borders and freedom of movement, Member States need to have a joint approach to guarantee high standards to persons in need of international protection through establishment of a Common European Asylum System based on fundamental rights. The European Parliament always strongly promoted a Common European Asylum System in accordance with the Union’s legal commitments. The Parliament worked as well as for the reduction of illegal migration as well as for the protection of vulnerable groups. In 2015, the unprecedented high number of arrivals of refugees and irregular migrants in the EU exposed a series of deficiencies and gaps in Union policies on asylum. Therefore, the European Commission proposed in May and July 2016 a third package of legislation to reform of the Common European Asylum System. and the European Parliament took an active part as a co-legislator to achieve this objective.

Azilna politika

01-03-2018

Namen azilne politike EU je vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ponuditi ustrezen status v eni od držav članic in zagotoviti spoštovanje načela nevračanja. Zato si Unija prizadeva razviti skupni evropski azilni sistem.

Namen azilne politike EU je vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ponuditi ustrezen status v eni od držav članic in zagotoviti spoštovanje načela nevračanja. Zato si Unija prizadeva razviti skupni evropski azilni sistem.

Prve pogodbe

01-01-2018

Francosko-nemška sprava je bila zaradi katastrofalnih posledic druge svetovne vojne in nenehne nevarnosti spopada med Vzhodom in Zahodom poglavitnega pomena. Povezovanje premogovništva in jeklarske industrije šestih evropskih držav, vzpostavljeno na podlagi pariške pogodbe iz leta 1951, je bil prvi korak na poti združevanja Evrope. Rimski pogodbi sta leta 1957 utrdili temelje tega združevanja in okrepili zamisel o skupni prihodnosti šestih evropskih držav.

Francosko-nemška sprava je bila zaradi katastrofalnih posledic druge svetovne vojne in nenehne nevarnosti spopada med Vzhodom in Zahodom poglavitnega pomena. Povezovanje premogovništva in jeklarske industrije šestih evropskih držav, vzpostavljeno na podlagi pariške pogodbe iz leta 1951, je bil prvi korak na poti združevanja Evrope. Rimski pogodbi sta leta 1957 utrdili temelje tega združevanja in okrepili zamisel o skupni prihodnosti šestih evropskih držav.

Razvoj do Enotnega evropskega akta

01-01-2018

Največji dosežki prvih pogodb se nanašajo na oblikovanje lastnih sredstev Skupnosti, večje proračunske pristojnosti Parlamenta, splošne neposredne volitve v Evropski parlament in oblikovanje evropskega monetarnega sistema. Enotni evropski akt, ki je začel veljati leta 1986 in bistveno spremenil Rimsko pogodbo, je okrepil evropsko povezovanje z oblikovanjem obsežnega notranjega trga.

Največji dosežki prvih pogodb se nanašajo na oblikovanje lastnih sredstev Skupnosti, večje proračunske pristojnosti Parlamenta, splošne neposredne volitve v Evropski parlament in oblikovanje evropskega monetarnega sistema. Enotni evropski akt, ki je začel veljati leta 1986 in bistveno spremenil Rimsko pogodbo, je okrepil evropsko povezovanje z oblikovanjem obsežnega notranjega trga.

Maastrichtska in amsterdamska pogodba

01-01-2018

Maastrichtska pogodba je spremenila predhodne evropske pogodbe in oblikovala Evropsko skupnost, ki temelji na treh stebrih: Evropskih skupnostih, skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) ter sodelovanju na področjih pravosodja in notranjih zadev (PNZ). Amsterdamska pogodba je uvedla spremembe, ki so bile potrebne zaradi širitve Evropske unije, ter zagotovila bolj učinkovito delovanje in bolj demokratično Unijo.

Maastrichtska pogodba je spremenila predhodne evropske pogodbe in oblikovala Evropsko skupnost, ki temelji na treh stebrih: Evropskih skupnostih, skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) ter sodelovanju na področjih pravosodja in notranjih zadev (PNZ). Amsterdamska pogodba je uvedla spremembe, ki so bile potrebne zaradi širitve Evropske unije, ter zagotovila bolj učinkovito delovanje in bolj demokratično Unijo.

Pogodba iz Nice in Konvencija o prihodnosti Evrope

01-01-2018

Pogodba iz Nice je Evropsko unijo le deloma pripravila na pomembne širitve proti vzhodu in jugu v letih 2004 in 2007. Konvencija o prihodnosti Evrope si je zato v odgovor na vprašanja, postavljena v laekenski deklaraciji, prizadevala za pripravo nove pravne podlage za Unijo v obliki pogodbe o ustavi za Evropo. Zaradi neuspelih referendumov v dveh državah članicah ta pogodba ni bila ratificirana.

Pogodba iz Nice je Evropsko unijo le deloma pripravila na pomembne širitve proti vzhodu in jugu v letih 2004 in 2007. Konvencija o prihodnosti Evrope si je zato v odgovor na vprašanja, postavljena v laekenski deklaraciji, prizadevala za pripravo nove pravne podlage za Unijo v obliki pogodbe o ustavi za Evropo. Zaradi neuspelih referendumov v dveh državah članicah ta pogodba ni bila ratificirana.

Evropski varuh človekovih pravic

01-10-2017

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je, da obravnava primere nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije. Ukrepa lahko na lastno pobudo ali na osnovi pritožb, ki jih vložijo državljani EU. Imenuje ga Evropski parlament za čas trajanja zakonodajnega obdobja.

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je, da obravnava primere nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije. Ukrepa lahko na lastno pobudo ali na osnovi pritožb, ki jih vložijo državljani EU. Imenuje ga Evropski parlament za čas trajanja zakonodajnega obdobja.

Pravica do peticije

01-10-2017

Od začetka veljavnosti maastrichtske pogodbe ima vsak državljan Evropske unije pravico, da na Evropski parlament naslovi peticijo v obliki pritožbe ali zahteve glede zadeve, ki sodi na področje delovanja Evropske unije. Odbor za peticije Evropskega parlamenta peticije pregleda, odloči o njihovi dopustnosti ter je zadolžen za njihovo obravnavo.

Od začetka veljavnosti maastrichtske pogodbe ima vsak državljan Evropske unije pravico, da na Evropski parlament naslovi peticijo v obliki pritožbe ali zahteve glede zadeve, ki sodi na področje delovanja Evropske unije. Odbor za peticije Evropskega parlamenta peticije pregleda, odloči o njihovi dopustnosti ter je zadolžen za njihovo obravnavo.

Partnerji

Ostanite povezani

email update imageObveščanje po elektronski pošti

Sistem opozarjanja prek e-pošte, ki na vaš elektronski naslov neposredno pošlje najnovejše informacije, vam omogoča, da sledite vsem osebam in dogodkom, povezanim s Parlamentom. Vključuje zadnje novice o poslancih, informativne storitve in Think Tank.

Sistem je dostopen kjer koli na spletišču Parlamenta. Za prijavo in prejemanje obvestil Think Tanka je dovolj, da sporočite svoj elektronski naslov, izberete temo, ki vas zanima, navedete pogostost (dnevno, tedensko ali mesečno) ter potrdite prijavo s klikom na povezavo, ki jo prejmete po e-pošti.

RSS imageRSS-novice

Ne zamudite nobene informacije ali posodobitve na spletišču Evropskega parlamenta z našim virom RSS.

Kliknite na spodnjo povezavo in nastavite svoj spletni vir.