Dialog s cerkvami, verskimi združenji in skupnostmi, svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami
V današnji raznoliki Evropi številne različne cerkve, religije in filozofske organizacije pomembno prispevajo k družbi. Institucije Evropske unije so predane odprtemu dialogu s temi verskimi in nekonfesionalnimi organizacijami, Evropski parlament pa z njimi dejavno sodeluje v zvezi s politikami EU.
Ozadje
Člen 17 Pogodbe o delovanju EU (PDEU), ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo, prvič določa pravno podlago za odprt, pregleden in reden dialog med institucijami EU ter cerkvami, verskimi združenji in svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami. Glasi se:
- „Unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj.
- Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu.
- Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.“
Prva dva odstavka člena določata, da je treba zaščititi posebni status cerkva in verskih združenj ali skupnosti po nacionalnem pravu ter primerljivi status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij. Tretji odstavek pa poziva institucije EU, naj s temi cerkvami in organizacijami vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog.
Evropski parlament določbe Pogodbe uveljavlja tako, da njegov predsednik imenuje podpredsednika, pristojnega za dialog.