Dialog s cerkvami, verskimi združenji in skupnostmi, svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami 

V današnji raznoliki Evropi številne različne cerkve, religije in filozofske organizacije pomembno prispevajo k družbi. Institucije Evropske unije so predane odprtemu dialogu s temi verskimi in nekonfesionalnimi organizacijami, Evropski parlament pa z njimi dejavno sodeluje v zvezi s politikami EU.

Ozadje

Člen 17 Pogodbe o delovanju EU (PDEU), ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo, prvič določa pravno podlago za odprt, pregleden in reden dialog med institucijami EU ter cerkvami, verskimi združenji in svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami. Glasi se:

  1. „Unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj.
  2. Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu.
  3. Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.“

Prva dva odstavka člena določata, da je treba zaščititi posebni status cerkva in verskih združenj ali skupnosti po nacionalnem pravu ter primerljivi status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij. Tretji odstavek pa poziva institucije EU, naj s temi cerkvami in organizacijami vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog.

Potem ko je bila Mairead McGuinness imenovana za evropsko komisarko, je David Maria Sassoli odgovornost za izvajanje dialoga iz člena 17 podelil podpredsednici Roberti Metsola. Podpredsednici pri tej nalogi pomagajo sekretariat predsedstva in druge ustrezne službe Parlamenta. Parlament vsako leto organizira več konferenc na visoki ravni, ki se jih lahko udeležijo vsi partnerji v dialogu, na njih pa se obravnavajo aktualne in pomembne teme, povezane s tekočim delom in razpravami Parlamenta.

Dialog med Evropskim parlamentom ter cerkvami in svetovnonazorskimi organizacijami je izjemno pomemben dejavnik pri približevanju Parlamenta državljanom, ki so nas izvolili. Zato sem zelo počaščena, da mi je predsednik Parlamenta David Sassoli zaupal njegovo vodenje.

Če želimo, da se bo evropski projekt odzival na izzive v prihodnosti, mora še naprej temeljiti na dejanskih razmerah, da bi državljane podpiral v njihovem vsakdanjem življenju. Cerkve ter verska in svetovnonazorska združenja na ozemlju Evrope so še kako pomemben del vsakdanjika velikega števila ljudi po vseh večjih in manjših mestih, vaseh in podeželju v 27 državah članicah povezujejo v skupnosti.

Dialog Evropske unije z njimi je bil zelo zavestno določen s členom 17 Lizbonske pogodbe. To pošilja jasno sporočilo, da je Evropska unija veliko več, kot pa zgolj gospodarska organizacija, ter da so njeno vodilo predvsem ljudje, človekovo dostojanstvo in skupno dobro. V svetu, kjer se zdi, da je sleherno politično in družbeno vprašanje vse bolj tehnične narave, se moramo opreti na naše vrednote in duha, dialog z verskimi in svetovnonazorskimi organizacijami pa je za ohranitev tega duha bistvenega pomena. Zato menim, da lahko skupaj prispevamo k razpravi o evropskih politikah, ki bo temeljila na vrednotah.