Poizvedbe državljanov (Ask EP) 

Če želite izvedeti več o dejavnostih, pristojnostih in organizaciji Evropskega parlamenta, se lahko prek spodaj dostopnega obrazca obrnete na Oddelek za poizvedbe državljanov.

Vi sprašujete, mi odgovarjamo

Tukaj lahko najdete izbor nedavnih perečih tem, o katerih so državljani naslovili vprašanje na Evropski parlament, in naše odgovore.

  • Kako Evropska unija ukrepa na področju duševnega zdravja? 

    Državljani se pogosto obračajo na Evropski parlament z vprašanjem, kako Evropska unija podpira duševno zdravje. Za politike in storitve na področju duševnega zdravja so odgovorne posamezne države članice. Kljub temu pa mora podpora dobremu duševnemu zdravju ostati med prednostnimi nalogami programa javnega zdravja na ravni Evropske unije.

      
  • Kako Evropska unija ureja migracije? 

    Ljudje se pogosto obračajo na Evropski parlament z vprašanjem, kako Evropska unija ureja migracije. V zadnjih letih se Evropska unija sooča z resnimi migracijskimi izzivi, saj je postala cilj za tiste, ki se selijo zaradi varnosti, demografskih razmer, človekovih pravic, revščine in podnebnih sprememb. Leta 2015 je na vrhuncu migracijske krize v Evropski uniji za azil prvič zaprosilo 1,25 milijona ljudi, več kot milijon ljudi pa je v Unijo prispelo po morju.

      
  • Kako se Evropska unija bori proti raku? 

    Rak je za boleznimi srca in ožilja drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropski uniji. Evropska unija se že od leta 1985 bori proti vzrokom in posledicam raka, čeprav je glavna odgovornost za zdravstvene politike predvsem na nacionalni ravni. Zahvaljujoč zavzetosti svojih poslancev je Evropski parlament sprejel zakonodajo in zagotovil finančna sredstva, ki so pripomogla k izboljšanju nacionalnih akcijskih načrtov za preprečevanje, zgodnje odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje raka. Evropska unija vlaga tudi v raziskave raka.

      
  • Kako Evropska unija državljanom omogoča dostop do spletnih vsebin, ko potujejo po Uniji? 

    Raziskava Eurobarometer je pokazala, da se je med letoma 2015 in 2019 število uporabnikov interneta, ki so želeli pridobiti čezmejni dostop do vsebin, skoraj podvojilo. Vendar pa v številnih primerih potrošniki niso mogli dostopati do storitev, na katere so bili naročeni, ali pa je bilo to mogoče le delno. Prav tako niso mogli uporabljati spletnih vsebin, ki so jih pred tem kupili ali najeli v domači državi. Aprila 2018 je začela veljati nova zakonodaja o čezmejnem dostopu do spletnih vsebin, decembra istega leta pa še zakonodaja o neupravičenem geografskem blokiranju.

      
  • Kako EU ukrepa v boju proti kibernetski kriminaliteti? 

    Državljani se na Evropski parlament obračajo z vprašanjem, kakšni so ukrepi EU na področju boja proti kibernetski kriminaliteti. V zadnjih letih kibernetska kriminaliteta predstavlja vse večjo grožnjo za EU. Po ocenah se je ta med letoma 2013 in 2017 povečala za kar petkrat. Med najvidnejše vrste kibernetske kriminalitete spadajo napadi na informacijsko-tehnološke sisteme, spletne goljufije (vključno z lažnim predstavljanjem in krajo identitete) in nezakonite spletne vsebine (vključno s spodbujanjem k terorizmu in spolno zlorabo otrok). Z vse večjo odvisnostjo od interneta zaradi ukrepov, sprejetih proti koronavirusu, so se povečala tudi posebna kazniva dejanja, usmerjena v strahove državljanov glede pandemije. Vendar namen kibernetskih napadov ni vselej kriminalne narave. Kibernetski napadi imajo namreč vse večjo vlogo v tako imenovanem hibridnem vojskovanju. V tem primeru gre za napade z dezinformacijami, katerih namen je vplivati na demokratične procese. Ker kibernetska kriminaliteta, za katero so pristojne predvsem države članice, ne pozna meja, je bistveno, da Evropska unija razvije skupen pristop, s katerim bo dopolnila nacionalnih zmogljivosti držav članic.

      
  • Če želite dostop do celotnega besedila v svojem uradnem jeziku EU, izpolnite ta obrazec in ga pošljite Oddelku za poizvedbe državljanov (Ask EP).