Poizvedbe državljanov (Ask EP) 

Če želite izvedeti več o dejavnostih, pristojnostih in organizaciji Evropskega parlamenta, se lahko prek spodaj dostopnega obrazca obrnete na Oddelek za poizvedbe državljanov.

Vi sprašujete, mi odgovarjamo

Tukaj lahko najdete izbor nedavnih perečih tem, o katerih so državljani naslovili vprašanje na Evropski parlament, in naše odgovore.

  • Kako Evropska unija ukrepa proti korupciji v državah članicah? 

    Korupcija še vedno pomeni izziv za družbo kot celoto in je hudo kaznivo dejanje, ki lahko ima čezmejne posledice. Za boj proti kriminalu so pristojni predvsem organi držav članic, ki imajo končno odgovornost za ključne vidike boja proti korupciji: preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, sodne ukrepe na kraju samem in proračunska sredstva, namenjena nadzorovanju in izvajanju sodne oblasti.

      
  • O čem ljudje pišejo Evropskemu parlamentu in njegovemu predsedniku? 

    Ljudje iz vse Evropske unije in od drugod po svetu se na Evropski parlament in njegovega predsednika Davida Mario Sassolija obračajo z vprašanji, pozivi k ukrepanju, mnenji in predlogi glede najrazličnejših tem. Oddelek za poizvedbe državljanov (Ask EP) Evropskega parlamenta državljanom odgovarja v vseh uradnih jezikih EU, naj gre za švedščino ali slovaščino, poljščino ali portugalščino.

      
  • Kako Evropski parlament ukrepa proti nezaupanju v cepljenje v Evropi? 

    Nezaupanje v cepljenje pomeni zapoznelo sprejetje ali zavračanje cepiv, čeprav so ta na voljo. Gre za večplasten pojav, ki se spreminja glede na časovno obdobje, kraj in vrsto cepiva. Vključuje dejavnike, kot so samozadostnost (npr. negativno dojemanje cepiv in potrebe po cepivih), praktičnost (npr. nedostopnost cepiv) in zaupanje (npr. nizka raven zaupanja v cepivo ali ponudnika). Za politiko na področju cepljenja so pristojni nacionalni organi, Evropska unija pa nudi pomoč pri usklajevanju politik in programov držav članic, na primer pri spoprijemanju z nezaupanjem v cepljenje.

      
  • Kakšno je stališče Evropskega parlamenta do umetne inteligence? 

    Umetna inteligenca je tehnologija, ki združuje tehnike strojnega učenja, robotiko in sisteme avtomatiziranega odločanja. Pri digitalni preobrazbi družbe ima ključno vlogo, je pa tudi eno prednostnih področij Evropske unije. Umetna inteligenca ima lahko pozitiven vpliv na družbo in gospodarstvo, na primer zdravstveni in prometni sektor, lahko pa tudi ogrozi temeljne pravice državljanov Unije, kar ima lahko negativne posledice. Evropska unija se zaveda tako priložnosti kot nevarnosti umetne inteligence in si prizadeva za spodbujanje in urejanje tega področja.

      
  • Kakšne ukrepe v zvezi s premikanjem ure na poletni oziroma zimski čas je sprejela Evropska unija? 

    Evropska unija je ureditev poletnega časa prvič poenotila leta 1980, da bi uskladila spreminjanje ure na enotnem trgu. Do tedaj premikanje ure v državah članicah ni bilo usklajeno, zaradi česar je prihajalo do časovnih razlik med sosednjimi državami. Sezonske premike ure zdaj ureja direktiva o ureditvi poletnega časa iz leta 2000. Poletni čas določa kot obdobje leta, v katerem se ure premaknejo za 60 minut naprej v primerjavi s preostalim delom leta. Poletni čas se začne na zadnjo nedeljo v marcu in konča na zadnjo nedeljo v oktobru. Navaja tudi, da je usklajen poletni čas pomemben za delovanje notranjega trga.

      
  • Če želite dostop do celotnega besedila v svojem uradnem jeziku EU, izpolnite ta obrazec in ga pošljite Oddelku za poizvedbe državljanov (Ask EP).