POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji v zvezi s šestimi naravnimi nesrečami, ki so se zgodile leta 2023
26.9.2024 - (COM(2024)0325 – C10‑0088/2024 – 2024/0212(BUD))
Odbor za proračun
Poročevalec: Jeorjos Avtias (Georgios Aftias)
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji v zvezi s šestimi naravnimi nesrečami, ki so se zgodile leta 2023
(COM(2024)0325 – C10‑0088/2024 – 2024/0212(BUD))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2024)0325 – C10‑0088/2024),
– ob upoštevanju člena 107(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije[1],
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027[2] in zlasti člena 9,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo[3] in zlasti točke 10,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2024 o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o učinkovitosti držav članic pri uporabi sredstev iz Solidarnostnega sklada EU v primeru naravnih nesreč[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2021 o pregledu Solidarnostnega sklada Evropske unije[7],
– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 1/2024 – evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA),
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A10‑0002/2024),
A. ker je med 1. in 17. majem 2023 v italijanski deželi Emilija-Romanja zelo močno deževje povzročilo poplave, med katerimi je po ocenah italijanskih oblasti nastala skupna neposredna škoda v znesku 8,5 milijarde EUR;
B. ker je Slovenijo med 3. in 6. avgustom 2023 prizadelo močno deževje, posledične poplave po vsej državi pa so v dotlej najhujši naravni nesreči po navedbah Komisije povzročile skupno neposredno škodo v znesku 7,3 milijarde EUR;
C. ker je Avstrijo med 3. in 6. avgustom 2023 prizadelo močno deževje, poplave v južnih avstrijskih regijah pa so po ocenah avstrijskih organov povzročile skupno neposredno škodo v znesku 208 milijonov EUR;
D. ker je Grčijo med 4. in 11. septembrom 2023 prizadelo sredozemsko neurje „Daniel“, ki je povzročilo močno deževje in poplave na več lokacijah v osrednji Grčiji, zlasti v regiji Tesalija, pri čemer je po ocenah grških organov nastala skupna neposredna škoda v znesku 2,3 milijarde EUR;
E. ker je med 25. oktobrom in 10. novembrom 2023 v italijanski regiji Toskana zelo močno deževje povzročilo nenadne poplave, med katerimi je po ocenah italijanskih organov nastala skupna neposredna škoda v znesku 2,7 milijarde EUR;
F. ker je med 2. in 9. novembrom 2023 v nekdanji regiji Nord-Pas-de-Calais v francoski regiji Hauts-de-France močno deževje povzročilo poplave, med katerimi je po ocenah francoskih organov nastala skupna neposredna škoda v znesku 1,9 milijarde EUR;
1. izraža globoko solidarnost z vsemi žrtvami, njihovimi družinami in vsemi posamezniki, ki so jih prizadele uničujoče poplave v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji, pa tudi z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ki sodelujejo pri organizaciji pomoči;
2. pozdravlja ta sklep kot oprijemljivo in prepoznavno obliko solidarnosti Unije z njenimi državljani in regijami na prizadetih območjih v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji;
3. ponovno poudarja, da je pomembno obveščati javnost o oprijemljivih koristih, ki jih prinaša Solidarnostni sklad Evropske unije, da bi še povečali ozaveščenost državljanov v zvezi z orodji in programi Unije;
4. opozarja na vse večje število hudih in uničujočih naravnih nesreč v Evropi ter poziva države članice in Komisijo, naj vlagajo v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi preprečili človeške in gospodarske izgube; meni, da bi bilo treba proračun Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) ali enakovreden proračun razširiti glede na prihodnji predlog Komisije o novem večletnem finančnem okviru in nadaljnja medinstitucionalna pogajanja; poziva Komisijo, naj poveča proračun rezerve za evropsko solidarnost in zagotovi, da bodo skupni znesek financiranja in načini dodeljevanja omogočali optimalno učinkovitost EUSF;
5. poudarja, da so otoki in obalne regije zaradi podnebnih sprememb še posebej izpostavljeni naravnim nesrečam; opozarja, da pojavi, kot so potresi, poplave, vulkanski izbruhi in suše, ki vplivajo tudi na jezera in reke, vse bolj ogrožajo številne evropske regije, zlasti v Sredozemlju; se sprašuje, ali je EUSF ustrezno usklajen z nujnimi potrebami, povezanimi s prilagajanjem podnebnim spremembam na teh posebej občutljivih območjih; zato meni, da bi morali otoki in obalne regije prejeti ustrezna sredstva v okviru tega sklada za odpravo ranljivih točk, posebej značilnih zanje;
6. poudarja, da je EUSF le kurativni instrument in da bi se morala Unija s podporo evropskih in nacionalnih politik za preprečevanje naravnih nesreč še naprej ukvarjati s prilagajanjem podnebnim spremembam in blažitvijo slednjih; poudarja, da je Evropska agencija za okolje v poročilu št. 1/2024 evropska ocena podnebnega tveganja opozorila, da sklop ni pripravljen na učinke podnebnih sprememb, in opozarja, da so potrebni ukrepi, s katerimi bi preprečili, da bi opredeljena podnebna tveganja dosegla kritično raven; poziva države članice in Komisijo, naj prispevajo k doseganju ciljev, dogovorjenih na vrhu o podnebnih spremembah v Parizu; opozarja, da so potrebne učinkovite sinergije z drugimi politikami in programi Unije, in poudarja, da bi morale države članice čim bolj izkoristiti možnosti financiranja, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada +, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Kohezijskega sklada in programov za razvoj podeželja; poudarja tudi, da so potrebni preventivni ukrepi, ne le za to, da bi ublažili škodo v prihodnje, marveč tudi preprečili, da bi se nevarne razmere po naravnih katastrofah, kot so požari v naravi, zemeljski plazovi ali sušenje jezer in rek, še poslabšale; opozarja na pomen ustrezne prožnosti med različnimi programi; poudarja, da se pomoč iz EUSF ne bi smela izplačevati na račun evropskega financiranja, ki ga države članice prejmejo v okviru drugih programov ali politik Unije; spominja, da lahko države članice dodelijo državno pomoč v skladu z veljavnimi pravili Unije, zlasti za kmetijska podjetja, ki so utrpela škodo zaradi naravnih nesreč;
7. opozarja, da je pomembno hitro in zanesljivo oceniti škodo, pri tem pa ustrezno upoštevati gospodarske posledice, in poziva k večjim operativnim prizadevanjem, da bi skrajšali povprečni čas za sprostitev predplačil, hkrati pa zaščitili proračun Unije; poziva Komisijo, naj še bolj poenostavi postopek in skrajša čas, potreben za obravnavo vlog za uporabo EUSF, skrajša odzivni čas, in poskrbi za to, da bodo sredstva hitro prispela v prizadete regije, saj naravne nesreče povzročijo veliko škodo, ki ovira vsakdanje življenje in lokalno gospodarstvo; poudarja, da je potrebna razmeram prilagojena prožnost, kadar v državah prejemnicah prihaja do upravičenih zamud in izzivov pri zaprosilih za dodelitev sredstev in njihovi uporabi; poziva države članice, naj upoštevajo, da naravne nesreče še posebej prizadenejo ranljivo prebivalstvo, saj socialno-ekonomski dejavniki še dodatno ovirajo njihovo sposobnost okrevanja;
8. poudarja, da je treba nujno nemudoma sprostiti finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bo lahko pravočasno prispela v prizadete regije;
9. odobri sklep, priložen tej resoluciji;
10. naroči svoji predsednici, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;
11. naroči svoji predsednici, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.
PRILOGA: SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji v zvezi s šestimi naravnimi nesrečami, ki so se zgodile leta 2023
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije[8], zlasti člena 4(3),
ob upoštevanju Uredbe Sveta 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027[9], zlasti člena 9,
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 16. decembra 2020 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev[10], zlasti točke 10, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in tako izkaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele večje ali regionalne naravne nesreče ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.
(2) Sredstva sklada ne smejo preseči zgornjih mej, kot so določene v členu 9 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2024/765[11].
(3) Italija je 24. julija 2023 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah v deželi Emilija-Romanja maja 2023.
(4) Slovenija je 20. oktobra 2023 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah avgusta 2023.
(5) Avstrija je 19. oktobra 2023 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah avgusta 2023.
(6) Grčija je 20. novembra 2023 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2023.
(7) Italija je 19. januarja 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah v Toskani oktobra in novembra 2023.
(8) Francija je 24. januarja 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah novembra 2023.
(9) Zgoraj omenjene vloge izpolnjujejo pogoje za izplačilo finančnega prispevka iz sklada, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 2012/2002.
(10) Zato bi bilo treba uporabiti sklad za zagotovitev finančnega prispevka Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji.
(11) Da bodo lahko sredstva sklada na voljo čim prej, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V okviru splošnega proračuna Unije se v zvezi z naravnimi nesrečami izplačajo naslednja sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil:
(a) znesek v višini 378 833 540 EUR se izplača Italiji v zvezi s poplavami v deželi Emilija-Romanja maja 2023;
(b) znesek v višini 428 405 059 EUR se izplača Sloveniji v zvezi s poplavami avgusta 2023;
(c) znesek v višini 5 199 245 EUR se izplača Avstriji v zvezi s poplavami avgusta 2023;
(d) znesek v višini 101 528 949 EUR se izplača Grčiji v zvezi s poplavami septembra 2023;
(e) znesek v višini 67 811 826 EUR se izplača Italiji v zvezi s poplavami v deželi Toskana oktobra in novembra 2023;
(f) znesek v višini 46 763 069 EUR se izplača Franciji v zvezi s poplavami v nekdanji regiji Nord-Pas-de-Calais novembra 2023.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [datum sprejetja][*].
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
OBRAZLOŽITEV
Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 (uredba o Solidarnostnem skladu EU) v znesku 1 028 541 689 EUR za pomoč Italiji, Sloveniji, Avstriji, Grčiji in Franciji po naravnih nesrečah (poplavah), ki so se v teh državah zgodile v letu 2023.
Italija – večja nesreča: poplave v deželi Emilija-Romanja
Med 1. in 17. majem 2023 so italijansko deželo Emilija-Romanja prizadeli močno deževje in posledične poplave. Dogodek je prizadel sedem provinc v srednje-vzhodnem delu dežele z izjemno močnimi in obilnimi padavinami, zabeleženimi zlasti na hribovitih in gorskih območjih. Skupna količina padavin, zabeležena med celotnim dogodkom, je znašala od 200 do 500 mm. Posledice poznejših poplav so bile hude. Poleg velikih gospodarskih izgub zaradi uničenja infrastrukture in poškodb javne in zasebne lastnine je življenje izgubilo 14 ljudi. Zaradi izrednih vremenskih razmer se je sprožilo več kot 1 500 zemeljskih plazov, ki so povzročili obsežno škodo na cestah, stavbah, omrežni infrastrukturi in vodotokih.
Italijanske oblasti ocenjujejo, da skupna neposredna škoda zaradi naravne nesreče znaša 8,5 milijarde EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Italijo, ki je leta 2023 znašal 3,8 milijarde EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
Slovenija – večja nesreča: poplave
Med 3. in 6. avgustom 2023 je močno območje nizkega pritiska povzročilo obilne padavine. Zaradi močnega deževja je prišlo do obsežnih poplav, zemeljskih plazov in blatnih tokov. Večina padavin je bila zabeležena v severnem delu Slovenije (150–200 mm dežja). Poplave so bile izjemne, saj so zajemale tri največje slovenske reke. Visoka voda je uničila ceste, mostove, infrastrukturo za oskrbo z vodo, kanalizacijo, električne napeljave, številne hiše in mestna območja ter kmetijska zemljišča.
Po podatkih Komisije skupna neposredna škoda zaradi naravne nesreče znaša 7,3 milijarde EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Slovenijo v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Ta prag je leta 2023 znašal 308,8 milijona EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
Avstrija – nesreča v sosednji državi: poplave
Med 3. in 6. avgustom 2023 je močno deževje povzročilo številne poškodbe javne in zasebne infrastrukture v južni Avstriji, zlasti na Spodnjem Koroškem in Štajerskem. Padavine so poplavile stavbe, kleti, garaže, gozdove in polja ter sprožile več kot 900 blatnih tokov in zemeljskih plazov. Škoda zaradi neurja, vključno z izoliranimi izpadi električne energije zaradi visoke ravni podtalnice, je prizadela več kot 120 skupnosti. Do dodatne škode je prišlo tudi v sosednjih zveznih deželah, kot sta Salzburg in Burgenland.
Avstrijski organi so predložili vlogo na podlagi merila za nesrečo v sosednji državi, kot je določeno v členu 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ki določa, da se pomoč iz Solidarnostnega sklada EU lahko uporabi tudi za katero koli naravno nesrečo v upravičeni državi, ki je tudi večja naravna nesreča v sosednji upravičeni državi. Avstrija je skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenila na 208,0 milijona EUR. Ker ista naravna nesreča izpolnjuje pogoje za „večjo naravno nesrečo“ v Sloveniji, ki je sosednja upravičena država, je vloga Avstrije upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU v skladu s členom 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
Grčija – večja nesreča: ciklon
Med 4. in 11. septembrom 2023 je prišlo do intenzivnega in obsežnega meteorološkega in hidrološkega dogodka, za katerega je bilo značilno močno in trdovratno deževje, ki je povzročilo katastrofalne poplave na več lokacijah v osrednji Grčiji, zlasti v regiji Tesalija. Skupna količina padavin, zabeležena med celotnim dogodkom, je v prizadetih regijah znašala od 400 do 1 000 mm. Med dogodkom je bila količina padavin v regiji primerljiva s povprečno letno skupno količino padavin. Hudo deževje je povzročilo velike poplave v osrednji Grčiji, zaradi česar so bile preplavljene obsežne regije. Poplave so močno poškodovale infrastrukturo, zalile ulice, porušile stavbe in mostove ter potopile celotne vasi. Poleg velikih gospodarskih izgub zaradi uničenja infrastrukture in poškodb javne in zasebne lastnine, predvsem v kmetijski in živinorejski industriji ter malih in srednjih podjetjih, je življenje izgubilo 17 ljudi.
Grški organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 2,3 milijarde EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Grčijo v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2023 znašal 1,1 milijarde EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.
Italija – regionalna nesreča: poplave v deželi Toskana
Med 25. oktobrom in 10. novembrom 2023 je italijansko deželo Toskana prizadela velika količina padavin v razmeroma kratkem času, zlasti v provincah Prato, Firence, Pisa, Pistoia in Livorno. Dež in močan veter sta povzročila hudourniške poplave in zemeljske plazove. Posledice poznejših poplav so bile hude. Dogodek je povzročil veliko gospodarsko škodo, sedem ljudi je izgubilo življenje, na tisoče pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Italijanske oblasti ocenjujejo, da skupna neposredna škoda zaradi naravne nesreče znaša 2,7 milijarde EUR. Ta znesek predstavlja 2,4 % BDP dežele Toskana in presega veljavni prag za „regionalno nesrečo“, ki za to deželo v letu 2024 znaša 1,7 milijarde EUR.
Francija – regionalna nesreča: poplave
Med 2. in 9. novembrom 2023 je nekdanjo regijo Nord-Pas-de-Calais v francoski regiji Hauts-de-France prizadelo močno deževje, ki je na nekaterih območjih doseglo 271 mm. Razmere so povzročile hitro povišanje rečnih gladin v kratkem času in preplavljanje večjih rek. Posledice dogodka so bile hude, saj so privedle do številnih blatnih tokov in kasnejšega zaprtja cest. Nesreča je povzročila veliko gospodarsko škodo, na tisoče ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Francoski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 1,9 milijarde EUR. Ta znesek predstavlja 1,64 % BDP nekdanje regije Nord-Pas-de-Calais[12] in presega veljavni prag za „regionalno nesrečo“, ki za to regijo v letu 2024 znaša 1,8 milijarde EUR[13].
Sklep
Metodologija za izračun pomoči je bila določena v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu EU za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo tako Svet kot Evropski parlament. Komisija zato proračunskemu organu predlaga, naj za vseh šest vlog uporabi naslednje zneske:
Nesreča |
Skupna neposredna škoda (v EUR) |
Prag za nesreče (v EUR) |
2,5 % skupne neposredne škode (v EUR) |
2,5 % skupne neposredne škode do praga za večje nesreče (v EUR) |
6 % neposredne škode nad pragom za večje nesreče (v EUR) |
Predlagani znesek pomoči iz Solidarnostnega sklada EU (v EUR) |
Predplačilo (v EUR) |
Znesek, ki ga je treba plačati (v EUR) |
|
|
|
regionalna/večja |
regionalna nesreča |
izračun pomoči za večjo nesrečo |
|
|
|
||
Italija (Emilija-Romanja) – poplave (večja nesreča) |
8 533 315 251 |
3 804 725 000 |
NA |
95 118 125 |
283 715 415 |
378 833 540 |
94 708 385 |
284 125 155 |
|
Slovenija – poplave (večja nesreča) |
7 320 232816 |
308 826 000 |
NA |
7 720 650 |
420 684 409 |
428 405 059 |
100 000 000 |
328 405 059 |
|
Avstrija – poplave (sosednja država) |
207 969 814 |
NA |
5 199 245 |
NA |
NA |
5 199 245 |
NA |
5 199 245 |
|
Grčija – poplave (večja nesreča) |
2 325 232 656 |
1 085 286 000 |
NA |
27 132 150 |
74 396 799 |
101 528 949 |
25 382 237 |
76 146 712 |
|
Italija (Toskana) – poplave (regionalna nesreča) |
2 712 473 053 |
1 719 230 000 |
67 811 826 |
NA |
NA |
67 811 826 |
NA |
67 811 826 |
|
Francija – poplave (regionalna nesreča) |
1 870 522 773 |
1 839 110 000 |
46 763 069 |
NA |
NA |
46 763 069 |
11 690 767 |
35 072 302 |
|
SKUPAJ |
1 028 541 689 |
231 781 389 |
796 760 300 |
||||||
Z Uredbo Sveta 2024/765[14] z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 se je rezerva za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) razdelila na dva ločena instrumenta: rezervo za evropsko solidarnost in rezervo za nujno pomoč. Rezerva za evropsko solidarnost z letnim zneskom v višini 1 016 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018, kar ustreza znesku v višini 1 144,2 milijona EUR v cenah iz leta 2024) bo uporabljena za pomoč pri odzivanju na izredne razmere, ki jih zajema Solidarnostni sklad Evropske unije.
Da bi se preprečilo zgodnje izčrpanje letne dodelitve, člen 3(7) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in člen 9(2), drugi pododstavek, spremenjene uredbe o večletnem finančnem okviru določata, da je 25 % letne dodelitve Solidarnostnega sklada EU (tj. 286 milijonov EUR za leto 2024) na voljo vsako leto 1. oktobra.
V skladu s členom 4a(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU je bilo v splošnem proračunu EU za leto 2024 (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) za plačilo morebitnih prihodnjih predplačil že predvidenih 50 000 000 EUR.
Zato je najvišji znesek, ki se lahko uporabi iz Solidarnostnega sklada EU iz dodelitve rezerve za evropsko solidarnost za leto 2024 v tej fazi, 808 135 764 EUR, kar omogoča kritje potreb po plačilih za to uporabo.
Znesek iz Solidarnostnega sklada EU, ki je na voljo v letu 2024: |
|
Skupna letna dodelitev Solidarnostnega sklada EU za leto 2024 |
1 144 181 018 |
Tranša, razpoložljiva po 1. oktobru (–) |
286 045 254 |
Odobritve, rezervirane za predplačila (–) |
50 000 000 |
Znesek, razpoložljiv pred 1. oktobrom |
808 135 764 |
Znesek, ki se porabi v ta namen |
796 760 300 |
Poročevalec priporoča, da se predlog sklepa, ki ga je pripravila Komisija in je priložen temu poročilu, hitro sprejme, da bi v znak evropske solidarnosti z Italijo, Slovenijo, Avstrijo, Grčijo in Francijo sledilo čimprejšnje izplačilo omenjenih zneskov. Komisijo poziva, naj ta finančni prispevek državam članicam izplača še posebej hitro.
PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVKE
Poročevalec kot izključno pristojen izjavlja, da ni prejel nobenih prispevkov od subjektov ali oseb, ki bi jih bilo treba navesti v tej prilogi v smislu člena 8 Priloge I Poslovnika.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
23.9.2024 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
30 2 1 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jeorjos Avtias (Georgios Aftias), Rasmus Andresen, Olivier Chastel, Tamás Deutsch, Angéline Furet, Jens Geier, Thomas Geisel, Jean-Marc Germain, Monika Hohlmeier, Alexander Jungbluth, Ondřej Kovařík, Giuseppe Lupo, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Danuše Nerudová, João Oliveira, Younous Omarjee, Bogdan Rzońca, Julien Sanchez, Lukas Sieper, Carla Tavares, Lucia Yar, Auke Zijlstra |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Dick Erixon, Niclas Herbst, Moritz Körner, Rasmus Nordqvist, Kai Tegethoff, Anouk Van Brug |
|||
Poslanci iz člena 216(7) Poslovnika, navzoči pri končnem glasovanju |
Lina Gálvez, Hannes Heide, Ana Miguel Pedro, Bogdan Andrzej Zdrojewski |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
30 |
+ |
ECR |
Bogdan Rzońca |
NI |
Thomas Geisel, Lukas Sieper |
PPE |
Jeorjos Avtias (Georgios Aftias), Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Siegfried Mureşan, Danuše Nerudová, Ana Miguel Pedro, Bogdan Andrzej Zdrojewski |
PfE |
Tamás Deutsch, Angéline Furet, Ondřej Kovařík, Julien Sanchez |
Renew |
Olivier Chastel, Moritz Körner, Anouk Van Brug, Lucia Yar |
S&D |
Lina Gálvez, Jens Geier, Jean-Marc Germain, Hannes Heide, Giuseppe Lupo, Victor Negrescu, Carla Tavares |
The Left |
João Oliveira, Younous Omarjee |
Verts/ALE |
Rasmus Andresen, Rasmus Nordqvist, Kai Tegethoff |
2 |
- |
ECR |
Dick Erixon |
ESN |
Alexander Jungbluth |
1 |
0 |
PfE |
Auke Zijlstra |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL L 311, 14.11.2002, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2002/2012/oj.
- [2] UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2093/oj.
- [3] UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2020/1222/oj.
- [4] UL L 231, 30.6.2021, str. 60, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1058/oj.
- [5] Sprejeta besedila, P9_TA(2024)0082.
- [6] UL C 184, 5.5. 2022, str. 82.
- [7] UL C 15, 12.1.2022, str. 2.
- [8] UL L 311, 14.11.2002, str. 3 ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2002/2012/oj.
- [9] UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2093/oj.
- [10] UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2020/1222/oj.
- [11] Uredba Sveta (EU, Euratom) 2024/765 z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L, 2024/765, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/765/oj).
- [*] Datum vstavi Parlament pred objavo v Uradnem listu Evropske unije.
- [12] Nord-Pas de Calais je regija na ravni NUTS 2, ki ustreza eni od dveh nekdanjih regij (regiji Nord-Pas de Calais in Picardie), ki sta bili leta 2016 združeni v regijo Hauts-de-France.
- [13] Vloga je bila vložena leta 2024, zato je veljavni prag tisti za leto 2024.
- [14] Uredba Sveta (EU, Euratom) 2024/765 z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L, 2024/765, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/765/oj).