POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt

24.3.2025 - (COM(2024)0461 – C10‑0009/2024 – 2024/0071(COD)) - ***I

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalka: Céline Imart

Predlogi sprememb

• 001-028 (PDF - 148 KB)
• 001-028 (DOC - 37 KB)
• 029-032 (PDF - 111 KB)
• 029-032 (DOC - 39 KB)
• 033-037 (PDF - 124 KB)
• 033-037 (DOC - 39 KB)
• 038-038 (PDF - 110 KB)
• 038-038 (DOC - 38 KB)
• 039-044 (PDF - 138 KB)
• 039-044 (DOC - 42 KB)
• 045-049 (PDF - 133 KB)
• 045-049 (DOC - 42 KB)
• 050-050 (PDF - 177 KB)
• 050-050 (DOC - 68 KB)
• 051-051 (PDF - 101 KB)
• 051-051 (DOC - 71 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt

(COM(2024)0461 – C10‑0009/2024 – 2024/0071(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2024)0461),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C10‑0009/2024),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju proračunske ocene, ki jo je opravil Odbor za proračun,

– ob upoštevanju člena 60 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za zunanje zadeve,

– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A10‑0037/2025),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Ta sklep vpliva na proračun Unije. Zato je Odbor Evropskega parlamenta za proračun sprejel proračunsko oceno, ki je sestavni del pogajalskega mandata Parlamenta.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Egipt in Evropska unija sta se 17. marca 2024 skupaj odločila nadgraditi svoje odnose v strateško in celovito partnerstvo, ki temelji na vrednotah enakosti in medsebojnega spoštovanja ter zaupanja, da bi okrepili skupno stabilnost, mir in blaginjo.

Predlog spremembe  3

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) V skladu s prednostnimi nalogami partnerstva sta EU in Egipt zavezana zagotavljanju odgovornosti, pravne države, polnega spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin, spodbujanja demokracije, enakosti spolov in enakih možnosti kot ustavnih pravic vseh svojih državljanov. Te zaveze prispevajo k napredovanju partnerstva ter k trajnostnemu razvoju in stabilnosti Egipta. Povečano in konstruktivno sodelovanje med EU in Egiptom je v zadnjem obdobju odprlo pot k bolj smiselnemu dialogu o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami. Zasedanji pododbora za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo ter mednarodna in regionalna vprašanja decembra 2022 ter Pridružitvenega sveta maja 2023 sta bili institucionalni platformi za izmenjavo mnenj o vrsti vprašanj glede človekovih pravic, s katerimi bi EU rada nadaljevala in jih nadgradila. Izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Egiptu bo pozitivno vplivalo na odnose med EU in Egiptom.	(3) V skladu s prednostnimi nalogami partnerstva sta EU in Egipt zavezana zagotavljanju odgovornosti, pravne države, polnega spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin, spodbujanja demokracije, enakosti spolov in enakih možnosti kot ustavnih pravic vseh svojih državljanov. Te zaveze prispevajo k napredovanju partnerstva ter k trajnostnemu razvoju, dobremu upravljanju in socialno-ekonomski stabilnosti Egipta. Povečano in konstruktivno sodelovanje med EU in Egiptom je v zadnjem obdobju odprlo pot k bolj smiselnemu dialogu o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami. Zasedanji pododbora za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo ter mednarodna in regionalna vprašanja decembra 2022 ter Pridružitvenega sveta maja 2023 sta bili institucionalni platformi za izmenjavo mnenj o vrsti vprašanj glede človekovih pravic, s katerimi bi EU rada nadaljevala in jih nadgradila. Stalno izboljševanje razmer na področju človekovih pravic in pravic žensk ter temeljnih svoboščin kot posledica aktivne, usklajene in proaktivne politike na tem področju v Egiptu bo pozitivno vplivalo na odnose med EU in Egiptom.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Gospodarski in finančni položaj Egipta je zaznamovalo več programov makroekonomskega prilagajanja, ki se izvajajo pod pokroviteljstvom MDS v zameno za kreditne instrumente (12 milijard USD od leta 2016 do leta 2019 in 3 milijarde USD v letu 2022, kar se je marca 2024 povečalo na 8 milijard USD);

Predlog spremembe  5

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) EU priznava ključno vlogo, ki jo ima Egipt za regionalno varnost in stabilnost. Terorizem, organizirani kriminal in konflikti so skupne grožnje za našo varnost in družbeno strukturo narodov na obeh straneh Sredozemlja. Zato je v skupnem interesu EU in Egipta, da okrepita sodelovanje, kar je poudarjeno v prednostnih nalogah partnerstva, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, vključno s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom.	(5) EU priznava ključno vlogo, ki jo ima Egipt za regionalno varnost in stabilnost. Terorizem, organizirani kriminal, npr. trgovina z ljudmi, nezakonite migracije in konflikti, so skupne grožnje za našo varnost in družbeno strukturo narodov na obeh straneh Sredozemlja. Podobno je tudi energija eden od najbolj perečih izzivov, s katerim se soočajo države na obeh straneh Sredozemlja. Sodelovanje na področju energije med Unijo in Egiptom v vzhodnem Sredozemlju ne bi bilo le vir gospodarske blaginje za regijo, temveč bi z diverzifikacijo oskrbe z energijo in spodbujanjem regionalnega sodelovanja lahko tudi okrepilo energetsko varnost Unije . V zvezi s tem je vzhodnosredozemski forum za plin platforma za pozitivno regionalno sodelovanje. Zato je v skupnem interesu EU in Egipta, da okrepita sodelovanje, kar je poudarjeno v prednostnih nalogah partnerstva, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, vključno z mednarodnim pomorskim pravom, s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom.

Predlog spremembe  6

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Kot je navedeno v skupni izjavi, se je Unija zaradi geopolitičnih izzivov, kot so posledice terorističnih napadov Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023 in konflikt v Sudanu, ter strateškega pomena Egipta kot največje države v regiji in stebra stabilnosti za ves Bližnji vzhod odločila skleniti strateško in celovito partnerstvo z Egiptom.	(6) Kot je navedeno v skupni izjavi, se je Unija zaradi globalnih in regionalnih geopolitičnih izzivov, kot so humanitarna kriza v Gazi po terorističnih napadih Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023, vse večje napetosti v Afriškem rogu in varnost plovbe v Rdečem morju in Sueškem prekopu, pa tudi migracijski pritisk zaradi konflikta v Sudanu, negotovosti v Siriji, nestabilnosti v Libiji, odgovornosti Egipta kot gostitelja velikega števila beguncev in migrantov ter strateškega pomena Egipta kot največje države v regiji in stebra stabilnosti za ves Bližnji vzhod odločila za strateško in celovito partnerstvo z Egiptom.

Predlog spremembe  7

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Cilj strateškega in celovitega partnerstva z Egiptom je okrepiti politične odnose med EU in Egiptom na raven strateškega partnerstva in Egiptu omogočiti, da izpolni svojo ključno vlogo zagotavljanja stabilnosti v regiji. Cilj partnerstva je prispevati k podpiranju makroekonomske odpornosti Egipta in omogočiti izvajanje ambicioznih socialno-ekonomskih reform na način, ki dopolnjuje in krepi proces reform, predviden v programu MDS za Egipt. Kot je navedeno v skupni izjavi, bo strateško in celovito partnerstvo obravnavalo širok nabor ukrepov politike, razdeljenih na šest stebrov ukrepanja, in sicer: politični odnosi, gospodarska stabilnost, naložbe in trgovina, migracije, sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona, demografija in človeški kapital.	(7) Cilj strateškega in celovitega partnerstva z Egiptom je okrepiti politične odnose med EU in Egiptom na raven strateškega partnerstva in Egiptu omogočiti, da izpolni svojo ključno vlogo zagotavljanja stabilnosti v regiji, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Cilj partnerstva je prispevati k podpiranju makroekonomske odpornosti Egipta in omogočiti izvajanje ambicioznih socialno-ekonomskih reform na način, ki dopolnjuje in krepi proces reform, predviden v programu MDS za Egipt. Kot je navedeno v skupni izjavi, bo strateško in celovito partnerstvo obravnavalo širok nabor ukrepov politike, razdeljenih na šest stebrov ukrepanja, in sicer: politični odnosi, gospodarska stabilnost, naložbe in trgovina, nedovoljene migracije in mobilnost glede spoštovanja človekovih pravic; sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona, demografija in človeški kapital. Tako strateško in celovito partnerstvo bi bilo treba razviti v skladu s pobudami na ravni Unije in držav članic, kot sta strategija Global Gateway in načrt Mattei za Afriko.

Predlog spremembe  8

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Partnerstvo bo podprto s finančnim svežnjem v višini 7,4 milijarde EUR, ki bo sestavljen iz kratkoročne in dolgoročne podpore za potrebni program makrofiskalnih in socialno-ekonomskih reform, povečanih zneskov, ki bodo na voljo za podporo naložbam v Egiptu, in ciljno usmerjene podpore za izvajanje različnih strateških prednostnih nalog. Del svežnja podpore je sveženj makrofinančne pomoči EU v višini do 5 milijard EUR v obliki posojil, ki ga sestavljata dva ukrepa makrofinančne pomoči (kratkoročni ukrep v višini do 1 milijarde EUR in redni, srednjeročnejši ukrep v višini do 4 milijard EUR), in finančnih instrumentov, kot so jamstva in instrumenti mešanega financiranja, namenjenih mobilizaciji javnih in zasebnih naložb s ciljem ustvarjanja znatnih novih naložb. To bodo dopolnjevali programi za podporo posebnim prednostnim nalogam v okviru strateškega in celovitega partnerstva s posameznimi projekti in tehnično pomočjo, ki se bodo izvajali v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.	(8) Partnerstvo je podprto s finančnim svežnjem v višini 7,4 milijarde EUR, ki bo sestavljen iz kratkoročne in dolgoročne podpore za potrebni program makrofiskalnih in socialno-ekonomskih reform, povečanih zneskov, ki bodo na voljo za podporo naložbam v Egiptu, in ciljno usmerjene podpore za izvajanje različnih strateških prednostnih nalog, zlasti na področju nezakonitega priseljevanja in virov obnovljive energije. Del svežnja podpore je sveženj makrofinančne pomoči EU v višini do 5 milijard EUR v obliki zelo ugodnih posojil, ki ga sestavljata dva ukrepa makrofinančne pomoči (kratkoročni ukrep v višini do 1 milijarde EUR in redni, srednjeročnejši ukrep v višini do 4 milijard EUR), in finančnih instrumentov, kot so jamstva in instrumenti mešanega financiranja, namenjenih mobilizaciji javnih in zasebnih naložb, od katerih bo imela koristi večina Egipčanov, s ciljem ustvarjanja znatnih novih naložb. To bodo dopolnjevali programi za podporo posebnim prednostnim nalogam v okviru strateškega in celovitega partnerstva s posameznimi projekti in tehnično pomočjo, ki se bodo izvajali v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.
__________________	__________________
Ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).	Ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

Predlog spremembe  9

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Makrofiskalni položaj Egipta se je v zadnjih mesecih soočal z velikimi izzivi in znatno poslabšal, saj so se zunanji pritiski okrepili, javni dolg pa se je še povečal, pri čemer še vedno obstajajo znatna negativna tveganja za gospodarske obete. Zaradi ruske vojne z Ukrajino in terorističnih napadov Hamasa na Izrael je prišlo do dolgotrajnih odlivov kapitala in nižjih prejemkov tujih valut, zlasti zaradi močnega upada prihodkov iz turizma ter prihodkov od Sueškega prekopa. Ob težavnem fiskalnem položaju Egipta, za katerega so značilni stalni javnofinančni primanjkljaji ter visok in naraščajoč dolg v razmerju do BDP, je to še posebej velik izziv.	(9) Makrofiskalni položaj Egipta se je v zadnjih mesecih soočal z velikimi izzivi in znatno poslabšal, saj so se zunanji pritiski okrepili, javni dolg pa se je še povečal, pri čemer še vedno obstajajo znatna negativna tveganja za gospodarske obete. Zaradi ruske vojne z Ukrajino in geopolitičnih napetosti ter konfliktov na Bližnjem vzhodu je prišlo do dolgotrajnih odlivov kapitala in nižjih prejemkov tujih valut, zlasti zaradi močnega upada prihodkov iz turizma, prihodkov od Sueškega prekopa in proizvodnje plina ter izgube zaupanja med tujimi vlagatelji. Ob težavnem fiskalnem položaju Egipta, za katerega so značilni stalni javnofinančni primanjkljaji ter visok in naraščajoč dolg v razmerju do BDP, je to še posebej velik izziv. Kljub tem težkim zunanjim razmeram je Egipt leta 2024 lahko izvedel reforme, kot sta poenotenje deviznih tečajev in napredek pri zaostrovanju monetarne politike, da bi pomagali pri ohranitvi makroekonomske stabilnosti.

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Egipt je v začetku leta 2024 obnovil sodelovanje z MDS in 6. marca 2024 dosegel dogovor na delovni ravni o prenovljenem programu instrumenta za povečanje financiranja, ki se je povečal na 8 milijard USD. Novi program naj bi bil sprejet s sklepom izvršnega odbora MDS marca 2024, njegov cilj pa je obravnavati (1) verodostojno prilagodljivost deviznega tečaja, (2) vzdržno zaostrovanje monetarne politike, (3) fiskalno konsolidacijo za ohranitev vzdržnosti dolga, (4) novi okvir za omejitev porabe za infrastrukturo, (5) zagotavljanje ustreznih ravni socialne porabe za zaščito ranljivih skupin ter (6) izvajanje politike državnega lastništva in reform za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Egipt je skupaj s podpisom dogovora na delovni ravni uvedel tudi prilagodljiv menjalni tečaj in zvišal ključno obrestno mero centralne banke za znatnih 600 bazičnih točk v skladu s prednostnimi nalogami programa MDS.	(12) Egipt je v začetku leta 2024 obnovil sodelovanje z MDS in 6. marca 2024 dosegel dogovor na delovni ravni o prenovljenem programu instrumenta za povečanje financiranja, ki se je povečal na 8 milijard USD. Pogajanja na ravni strokovnjakov glede četrte revizije programa gospodarske reforme Egipta so bila sklenjena decembra 2024. Cilj novega programa je obravnavati (1) verodostojno prilagodljivost deviznega tečaja, (2) vzdržno zaostrovanje monetarne politike, (3) fiskalno konsolidacijo za ohranitev vzdržnosti dolga, (4) novi okvir za omejitev porabe za infrastrukturo, (5) zagotavljanje ustreznih ravni socialne porabe za zaščito ranljivih skupin pred naraščanjem življenjskih stroškov in cen energije ter (6) izvajanje politike državnega lastništva in reform za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s spodbujanjem razvoja zasebnega sektorja v gospodarstvu. Egipt je skupaj s podpisom dogovora na delovni ravni uvedel tudi prilagodljiv menjalni tečaj in zvišal ključno obrestno mero centralne banke za znatnih 600 bazičnih točk v skladu s prednostnimi nalogami programa MDS.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Ker je v plačilni bilanci Egipta še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Egiptu v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Egipta za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Paket makrofinančne pomoči Unije, vključno z makrofinančno pomočjo v višini do 4 milijarde EUR na podlagi tega predloga, bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpiral gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Egipta.	(16) Ker je v plačilni bilanci Egipta še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije ter regionalni partnerji, je makrofinančna pomoč Unije Egiptu v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Egipta za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Paket makrofinančne pomoči Unije, vključno z makrofinančno pomočjo v višini do 4 milijarde EUR na podlagi tega predloga, bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpiral gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Egipta.

Predlog spremembe  12

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.	(19) Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije, vključno s tistimi, ki so povezani z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo, v skladu s členom 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom.

Predlog spremembe  13

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Egiptu ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale redno spremljati izpolnjevanje predpogoja in doseganje posebnih ciljev.	(22) Makrofinančno pomoč bi bilo treba še naprej uporabljati kot ekonomski instrument. Vendar pa bi predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije moral biti, da Egipt še naprej izvaja konkretne, verodostojne in otipljive ukrepe za spoštovanje in krepitev učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotovitev spoštovanja človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Egiptu ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale redno spremljati izpolnjevanje predpogoja in doseganje posebnih ciljev.

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi moral Egipt sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi moral sporazum o posojilu, sklenjen med Komisijo in egiptovskimi organi, vsebovati določbe, ki Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščajo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, Komisijo in Računsko sodišče za izvajanje revizij, Evropsko javno tožilstvo pa za izvajanje njegovih pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem makrofinančne pomoči Unije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč na voljo, in po njem.	(23) Bistveno je poudariti, da mora Egipt izpolnjevati potreben ekonomski predpogoj, da bi bil upravičen do makrofinančne pomoči. Egipt je dokazal, da je solventen in finančno stabilen, kar je Komisija preverila. Da pa bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi moral Egipt sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi moral sporazum o posojilu, sklenjen med Komisijo in egiptovskimi organi, vsebovati določbe, ki Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščajo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, Komisijo in Računsko sodišče za izvajanje revizij, Evropsko javno tožilstvo pa za izvajanje njegovih pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem makrofinančne pomoči Unije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč na voljo, in po njem.
__________________	__________________
Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).	Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).	Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

Predlog spremembe  15

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.	(26) Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati z letnim poročilom o dogajanjih v zvezi s pomočjo in glede spoštovanja učinkovitih demokratičnih mehanizmov v skladu s predpogoji iz tega sklepa ter jima posredovati ustrezne dokumente.

Predlog spremembe  16

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z egiptovskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Egiptu bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –	(28) Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti obravnavana strajnostnimi reformami gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z egiptovskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Egiptu bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

Predlog spremembe  17

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Unija da Egiptu na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 4 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njegovi gospodarski stabilizaciji in obsežnemu programu reform. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije je odvisna od odobritve proračuna Unije za zadevno leto s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Pomoč prispeva k pokritju plačilnobilančnih potreb Egipta, kot so opredeljene v programu MDS.	1. Unija da Egiptu na voljo makrofinančno pomoč v obliki zelo ugodnih posojil v višini največ 4 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njegovi družbeno-gospodarski stabilizaciji in obsežnemu strukturnemu programu reform ter njegovi odgovornosti, da ublaži posledice nezakonitih migracij in upravlja migracijske tokove. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije je odvisna od odobritve proračuna Unije za zadevno leto s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Pomoč prispeva k pokritju plačilnobilančnih potreb Egipta, kot so opredeljene v programu MDS.

Predlog spremembe  18

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Makrofinančna pomoč lahko, kolikor je to mogoče, prispeva k rasti in gospodarski odpornosti Unije.

Predlog spremembe  19

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.	1. Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje in krepitev učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter si še naprej prizadeva za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic.

Predlog spremembe  20

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje tega predpogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.	2. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje tega predpogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije ter Evropskemu parlamentu in Svetu redno in pisno poročajo o izpolnjevanju pogojev gospodarske politike in finančnih pogojev, določenih v memorandumu o soglasju.

Predlog spremembe  21

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z egiptovskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme in zdrave javne finance, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izvedbo teh reform. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Egipt ob podpori MDS.	1. Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z egiptovskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme, na primer na reformo novega zakonika o kazenskem postopku, in zdrave javne finance, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije, in ki se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izvedbo teh reform. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Egipt ob podpori MDS.

Predlog spremembe  22

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Egiptu, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.	2. Namen pogojev gospodarske politike in finančnih pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Egiptu, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, vključno z MSP, tudi za mala in srednja podjetja, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, trajnostnim razvojem, dobrim upravljanjem ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

Predlog spremembe  23

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno ali trajno ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za začasno ali trajno ukinitev.	4. Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno ali trajno ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za začasno ali trajno ukinitev.

Predlog spremembe  24

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Za financiranje podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.	1. Za financiranje podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 223 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.

 

Predlog spremembe  25

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Komisija z Egiptom sklene sporazum o posojilu v zvezi z zneskom iz člena 1. Podrobni pogoji podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se določijo v sporazumu o posojilu v skladu s členom 220 finančne uredbe, ki ga sklenejo Komisija in egiptovski organi. Sporazum o posojilu določa obdobje razpoložljivosti in podrobne pogoje podpore v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojil, tudi v zvezi s sistemi notranjih kontrol. Posojila se odobrijo pod pogoji, ki Egiptu omogočajo, da posojilo odplača v daljšem obdobju, kar vključuje morebitno obdobje odloga. Posojila trajajo največ 35 let. Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi s posli iz odstavka 3.	2. Komisija z Egiptom sklene sporazum o posojilu v zvezi z zneskom iz člena 1. Podrobni pogoji podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se določijo v sporazumu o posojilu v skladu s členom 223 finančne uredbe, ki ga sklenejo Komisija in egiptovski organi. Sporazum o posojilu določa obdobje razpoložljivosti in podrobne pogoje podpore v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojil, tudi v zvezi s sistemi notranjih kontrol. Egipt odplača posojilo, ki se odobri pod pogoji, na podlagi katerih ga lahko odplača v daljšem obdobju, kar vključuje morebitno obdobje odloga po tem, ko o tem uradno obvesti Evropski parlament in Svet. Posojila trajajo največ 35 let. Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi s posli iz odstavka 3.

Predlog spremembe  26

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta.	1. Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta.
_________________	_________________
7 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).	7 Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

Predlog spremembe  27

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) oceni gospodarske razmere in obete za Egipt ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);	(b) oceni gospodarske razmere in obete za Egipt ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz členov 2 in 3(1);

Predlog spremembe  28

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) navede povezavo med ukrepi za reformo gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Egipta ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.	(c) navede povezavo med reformami gospodarske politike Egipta, določenimi v memorandumu o soglasju, njegovimi fiskalnimi rezultati ter izplačilom makrofinančne pomoči Unije, pri čemer opiše ukrepe, sprejete v korist demokratičnih mehanizmov, pravne države in človekovih pravic.

 

 

OBRAZLOŽITEV

Politični dialog med Egiptom in EU je bil po revoluciji leta 2011 prekinjen in je ostal zamrznjen do leta 2015. Po tem, ko je bil maja 2014 za predsednika izvoljen Al Sisi, pa sta se začela Evropa in Egipt postopoma ponovno zbliževati. Stabilnost Egipta je postala odločilni dejavnik evropske politike do te države. Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) in Egipt sta se leta 2024 dogovorila, da bosta svoje odnose poglobila ter razvila strateško in celovito partnerstvo za skupno blaginjo, stabilnost in varnost, ki bo temeljilo na skupnem interesu in medsebojnem zaupanju ter gradilo na že obstoječi pozitivni agendi za odnose med EU in Egiptom. Strateško in celovito partnerstvo zajema specifična področja sodelovanja, ki so opisana v skupni izjavi in razdeljena v šest stebrov ukrepanja, in sicer: politični odnosi, gospodarska stabilnost, naložbe in trgovina, migracije, sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona, demografija in človeški kapital.

Partnerstvo temelji na finančnem svežnju, sestavljenem iz kratko- in dolgoročne podpore za potreben program makrofiskalnih in socialno-ekonomskih reform, večjih zneskov, ki bodo na voljo za podporo naložbam v Egiptu, ter ciljno usmerjene podpore za izvajanje različnih strateških prednostnih nalog.

Ker sta gospodarski in finančni položaj v Egiptu kritična, država pa je v kontekstu geopolitičnih napetosti pomemben stabilizacijski dejavnik v vse bolj nestanovitni regiji, je Komisija 15. marca 2024 predlagala, da se Egiptu dodeli makrofinančna pomoč v višini do 5 milijard EUR v obliki posojil. Izplačana bo iz finančnega svežnja, vrednega 7,4 milijarde EUR, pri čemer bo razdeljena na kratkoročni ukrep makrofinančne pomoči v višini do ene milijarde EUR, ki naj bi bil izplačan v enem obroku, in na redni ukrep makrofinančne pomoči v višini do 4 milijard EUR, ki naj bi bil izplačan v treh obrokih.

Zaradi nujnosti je bil dogovor o kratkoročni makrofinančni pomoči sklenjen brez sodelovanja Evropskega parlamenta. Poročevalka poudarja, da je to lahko le izjema in da Evropskega parlamenta v prihodnje ne bi smeli več zaobiti.

Znesek predlaganih dveh novih ukrepov makrofinančne pomoči ustreza 56,7 % ocenjene preostale vrzeli v financiranju za obdobje med proračunskima letoma 2024/25 in 2026/27. To je v skladu z običajno porazdelitvijo obremenitve za ukrepe makrofinančne pomoči (za države s pridružitvenim sporazumom bi bila zgornja meja 60 % v skladu s sklepi Sveta z dne 8. oktobra 2002), pri čemer se upošteva pomoč, ki so jo Egiptu obljubili drugi dvostranski in večstranski donatorji.

Poročevalka želi poudariti, da ta makrofinančna pomoč ne pomeni začetka sodelovanja EU z Egiptom, temveč je le del mozaika in dejansko posledica dolgotrajnega sodelovanja z Egiptom na področju človekovih pravic in varnosti. To je bilo tudi poudarjeno v pridružitvenem sporazumu/evro-mediteranskem sporazumu (2004), novi agendi EU za Sredozemlje (2021), prednostnih nalogah partnerstva (2022) ter skupni izjavi o vzpostavitvi novega strateškega in celovitega partnerstva (2024). Egipt je tudi strateški, gospodarski, vojaški in geopolitični partner EU, EU pa je največja vlagateljica v Egiptu.

Glede na nestabilnost, ki vlada v regiji, Egipt še vedno velja za stabilnega partnerja, ki sodeluje v konstruktivnem dialogu s svojimi partnerji. EU potrebuje takšne zaveznike na Bližnjem vzhodu in poudariti moramo, kako pomembni so.

A Egipt je pretresla tudi vrsta zunanjih šokov.

Predvsem ga je pretresel migracijski šok z 10 milijoni migrantov in 800.000 registriranimi begunci. Zavezal se je tudi, da bo ob podpori nevladnih organizacij zagotavljal dostop otrok do izobraževanja, dostop do zdravstvenih storitev, pomoč pri iskanju nastanitve in pomoč pri iskanju zaposlitve. A če naj te zaveze ustrezno izvede, bo to tudi nekaj stalo.

Poleg tega se sooča tudi z geopolitičnim šokom, saj ni jasno, v katero smer se bodo razvili dogodki v Izraelu/Palestini in Siriji.

Pretresa pa ga tudi gospodarski šok. V Egiptu, tako kot v številnih drugih državah, se namreč stroški odplačevanja dolga in plače javnih uslužbencev povečujejo, posledično pa je na voljo manj sredstev za naložbe.

Makrofinančna pomoč temelji na strogih predpogojih, v skladu s katerimi mora Egipt še naprej sprejemati konkretne in verodostojne ukrepe v korist demokratičnega mehanizma, pravne države in človekovih pravic. Poročevalka meni, da bodo ti predpogoji, ki so pomemben del dolgoročnega sodelovanja z Egiptom, privedli do reform in dolgoročnih izboljšav v državi.

Poleg tega je treba poudariti, da je Egipt na več področjih že dosegel velike izboljšave.

Najprej je tako treba omeniti področje človekovih pravic, za katero je država leta 2021 začela izvajati pomemben načrt, ki potrjuje njeno zavezanost človekovim pravicam. Nekaterim se sicer morda zdi, da stvari ne napredujejo dovolj hitro, a je težko zanikati, da je država na pravi poti.

Potem je tu vprašanje položaja žensk v družbi, ki je zelo pogosto kazalnik stanja demokracije v državi. Nošenje naglavne rute ni obvezno. Ženske lahko delajo v javnem sektorju in opravljajo izvoljene funkcije (med poslanci delež žensk znaša 27 %, med člani senata pa 13 %). Čeprav egiptovska družba velja za patriarhalno, se je položaj žensk v zadnjih letih močno spremenil.

Makrofinančna pomoč je finančni instrument, ki je bil zasnovan, da bi našega partnerja podprli pri reševanju izzivov, s katerimi se sooča, hkrati pa mu tudi pomagali pri uvajanju sprememb. Evropski parlament bo pozorno spremljal napredek, poročevalka pa poziva Komisijo, naj ga v vseh fazah postopka ustrezno obvešča, saj je makrofinančna pomoč posojilo, nepovratna sredstva pa je treba vrniti.

Poročevalka želi na koncu poudariti, da je makrofinančna pomoč instrument za izredne razmere, ki bi ga bilo treba čim prej odobriti. Poročevalka je prepričana, da bo makrofinančna pomoč učinkovita spodbuda za politične in finančne reforme v državi, ki bodo zagotovile trajnostno partnerstvo med EU in Egiptom.

 

 

 

PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE, OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVKE

V skladu s členom 8 Priloge I Poslovnika poročevalka izjavlja, da je pri pripravi poročila do njegovega sprejetja v odboru prejela prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

European Commission - DG ECFIN

European Commission - DG NEAR

EEAS

Embassy of Egypt

Members of the Egyptian Parliament

Amnesty International

Human Rights Watch

Priprava tega seznama je v izključni pristojnosti poročevalke.

Če so na seznamu navedene fizične osebe z imenom ali njihovo funkcijo ali z obema, poročevalka izjavlja, da je zadevne fizične osebe seznanila z obvestilom Evropskega parlamenta o varstvu podatkov št. 484 (https://www.europarl.europa.eu/data-protect/index.do), v katerem so opredeljeni pogoji, ki veljajo za obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter pravice, povezane s to obdelavo.

 

 

 

MANJŠINSKO STALIŠČE

Ob upoštevanju člena 56(4) Poslovnika

Vicent Marzà Ibáñez (Greens/EFA)

V imenu skupine Verts/ALE bi rad izrazil nasprotovanje dejstvu, da je Evropska komisija Egipt obravnavala drugače kot druge države, ki prejemajo makrofinančno pomoč EU.

V skladu s sporazumom med Svetom in Parlamentom bi bilo treba pri vsaki makrofinančni pomoči kot osnovni pogoj  spoštovati človekove pravice, demokracijo in pravno državo. Vendar se je Komisija odločila, da ne bo upoštevala te politike, ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen marca 2024 napovedala sveženj podpore Egiptu v višini 7,4 milijarde evrov, vključno s petimi milijardami evrov makrofinančne pomoči v obliki posojil.

Podpiramo zagotavljanje makrofinančne pomoči Egiptu kot sredstvo za izboljšanje življenjskih pogojev Egipčanov, zmanjšanje revščine in neenakosti ter spodbujanje človekovih pravic. Naša skupina je v preteklosti podpirala zagotavljanje makrofinančne pomoči, da bi zmanjšali finančna bremena za države v težavah, hkrati pa spodbujali demokratične vrednote in človekove pravice po vsem svetu. Vendar mora Komisija spoštovati sporazume, ki sta jih sklenila Parlament in Svet, ter delovati v skladu z načeli, zapisanimi v Pogodbah EU, v zvezi z zunanjim delovanjem.

 

 

PRORAČUNSKA OCENA ODBORA ZA PRORAČUN (29.1.2025)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt

(COM(2024)0461 – C10‑0009/2024 – 2024/0071(COD))

Pripravljavec proračunske ocene: Matjaž Nemec

 

Odbor za proračun je v skladu s členom 58 Poslovnika opravil oceno predloga in ugotovil:

– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[1] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027[2],

– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev[3],

A. ker se Egipt še naprej sooča z velikimi in neizpolnjenimi potrebami po financiranju, pri čemer je vrzel v zunanjem financiranju v programu Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za obdobje 2024–2027 ocenjena na približno 17,7 milijarde USD, zaradi česar je potrebna znatna mednarodna podpora za ohranitev gospodarske stabilnosti in izvajanje ključnih reform;

B. ker se je v zadnjem času makrofiskalni položaj Egipta opazno poslabšal, zunanji pritiski so se zaostrili, dolg pa se je povečal, kar odraža tako domače izzive kot zunanje pretrese, vključno s posledicami ruske vojne proti Ukrajini in regionalno nestabilnostjo;

C. ker so uničujoči in nenehni konflikti v Gazi ter napadi na Rdečem morju močno prizadeli ključne vire dohodkov Egipta v tuji valuti, zlasti prihodke od turizma in prihodke od Sueškega prekopa, medtem ko so vztrajni odlivi kapitala in manjši izvoz storitev še dodatno obremenili zunanji položaj države; ker bo to po pričakovanjih negativno vplivalo tudi na socialno-ekonomske razmere v Egiptu, vključno s stopnjo revščine in indeksom človekovega razvoja[4];

D. ker resno poslabšanje stanja na zunanjih računih in strateški pomen regionalne stabilnosti pogojno upravičujeta ta celovit podporni sveženj, in obenem poudarjata, da si mora EU prizadevati za trajno dolgoročno mirovno rešitev na Bližnjem vzhodu, kar bo pomagalo omiliti razloge za finančne težave Egipta;

E. ker se je breme javnega dolga Egipta ob koncu fiskalnega leta 2022/2023 znatno povečalo, in sicer z 88,5 % v prejšnjem fiskalnem letu na 95,9 % BDP, pri čemer je doseglo najvišjo raven od leta 2017 in povzročilo zaskrbljenost glede dolgoročne vzdržnosti dolga;

F. ker se je realna rast BDP Egipta v proračunskem letu 2023/2024 zmanjšala na 2,4 % zaradi inflacije in zunanjih pritiskov, pri čemer inflacija cen hrane še naprej bremeni zlasti ranljiva gospodinjstva;

G. ker so vse večje bonitetne agencije po izbruhu konflikta v Gazi znižale bonitetno oceno Egipta pod naložbeni razred, kar odraža povečana regionalna tveganja ter slabšanje humanitarnih in gospodarskih razmer; ker je to še dodatno otežilo dostop te države do mednarodnih finančnih trgov;

H. ker bi predlagana makrofinančna pomoč v višini do 4 milijarde EUR Egiptu pomagala pri obravnavanju njegovih potreb po zunanjem financiranju, hkrati pa podprla izvajanje strukturnih reform, namenjenih izboljšanju makroekonomskih razmer, krepitvi gospodarskega upravljanja in preglednosti ter izboljšanju pogojev za trajnostno in vključujočo rast;

I. ker je Svet 12. aprila 2024 v skladu z nujnim postopkom iz člena 213 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejel Sklep (EU) 2024/1144 o zagotavljanju kratkoročne makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt[5] v višini 1 milijarde EUR, s čimer je popolnoma zaobšel Parlament; ker je Komisija 20. decembra 2024 sprejela sklep, da ta enkratni obrok izplača Egiptu;

J. ker je MDS potrdil, da Egipt izvaja ključne reforme, ki so kljub zahtevnim razmeram prispevale k ohranjanju makroekonomske stabilnosti;

K. ker so za kratkoročno makrofinančno pomoč veljali pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, o katerem so se 29. junija 2024 dogovorili in ga podpisali Komisija in egiptovske oblasti, kot so izvajanje gospodarskih reform, konkretni in verodostojni koraki v smeri uresničevanja demokratičnih načel, pa tudi pogoji, določeni v tekočem programu MDS; ker sta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje oktobra 2024 v Kairu opravili pregledovalno misijo, nato pa ocenili pisno poročanje egiptovskih oblasti o skladnosti, pri čemer sta na splošno pozitivno ocenili napredek Egipta pri izpolnjevanju teh pogojev;

L. ker Parlament kot ena od vej proračunskega organa EU ni sodeloval pri pogajanjih o memorandumu o soglasju in pri njegovi pripravi, v katerem so določeni ukrepi strukturnih reform, povezani s predlaganim svežnjem makrofinančne pomoči, vključno z vidiki časovnega okvira in zaporedja za izplačilo začetne pomoči v višini 1 milijarde EUR;

M. ker je memorandum o soglasju, ki bo sklenjen z egiptovskimi oblastmi za preostanek makrofinančne pomoči, bistven del same pomoči; ker dejstvo, da Parlament ni sodeloval v tem procesu, resno ovira njegov proračunski nadzor; ker je treba poiskati ustrezen način za sodelovanje Parlamenta, kadar se Komisija pogaja o takih memorandumih s tretjimi državami;

N. ker bi moral memorandum o soglasju Komisiji zagotoviti predvsem mehanizem za spremljanje napredka pri izvajanju strukturnih reform, zlasti posebnih pogojev za izplačilo pomoči;

1. želi spomniti, da je makrofinančna pomoč sicer mišljena kot izreden instrument za odzivanje na krize in ne bi smela nadomeščati strukturne razvojne pomoči, in da bi njena vse večja uporaba za reševanje strukturnih gospodarskih izzivov v partnerskih državah lahko oslabila njeno izredno naravo;

2. poudarja pomen makrofinančne pomoči pri nujnem reševanju razmer v Egiptu, pri čemer je treba upoštevati kritične gospodarske in finančne razmere Egipta ter njegovo vlogo pomembnega stabilizatorja v vse bolj nestabilni regiji;

3. obžaluje, da je prvi predlog tega svežnja z uporabo člena 213 PDEU namesto člena 212 PDEU zaobšel pravico Parlamenta do soodločanja in ogrozil njegovo vlogo demokratičnega nadzora; vztraja, da to ne bi smelo predstavljati precedensa, v prihodnjih predlogih pa bi bilo treba spoštovati pravico in vlogo Parlamenta; poudarja, da je makrofinančna pomoč instrument, ki zahteva ustrezen parlamentarni in proračunski nadzor;

4. ugotavlja, da predlog Komisije za makrofinančno pomoč v višini 4 milijard EUR zahteva 360 milijonov EUR za oblikovanje rezervacij v okviru jamstva za zunanje delovanje iz Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, kar pomeni znatno dodelitev omejenih sredstev;

5. želi spomniti na svoje prejšnje pomisleke glede učinkovitosti makrofinančne pomoči pri spodbujanju trajnostnih reform; vendar priznava, da bi povezovanje te pomoči s širšim strateškim partnerskim okvirom in ob ustreznem izvajanju lahko zagotovilo močnejši vzvod za izvajanje dogovorjenega programa reform; opozarja, da prednostne naloge partnerstva zajemajo tri široka področja, in sicer trajnostno sodobno gospodarstvo in socialni razvoj, partnerstvo v zunanji politiki in krepitev stabilnosti;

6. je seznanjen, da Egipt na splošno upošteva izvajanje reform v okviru prejšnje makrofinančne pomoči; ponovno poziva k preglednemu in pravočasnemu poročanju o izvrševanju pomoči; poziva k vzpostavitvi ustreznih mehanizmov spremljanja z jasnimi merili in rezultati v memorandumu o soglasju, ter k rednemu poročanju proračunskemu organu o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo, glede na doslej največji obseg tega svežnja makrofinančne pomoči;

7. ugotavlja, da so odplačila v okviru posojilne strukture makrofinančne pomoči razporejena na daljše časovno obdobje, kar ustvarja podaljšane pogojne obveznosti za proračun EU, ki jih je treba skrbno spremljati v obdobju več finančnih okvirov;

8. poudarja, da je makrofinančna pomoč splošni instrument proračunske podpore v korist Egipta in da EU nima nobenega nadzora nad tem, kako se sredstva dejansko porabijo; kljub temu spodbuja egiptovske oblasti in nasprotne stranke, naj na zahtevo Komisije razkrijejo informacije o porabi;

9. opozarja, da mora Komisija v skladu s členom 6 finančne uredbe pri izvrševanju proračuna EU zagotoviti skladnost z Listino EU o temeljnih pravicah in spoštovati vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji; poudarja, da je takšno proračunsko načelo ena temeljnih pravnih zahtev za vse oblike finančne pomoči EU; zato poudarja dejstvo, da predlog ne vsebuje zadostnih zaščitnih ukrepov in jasnih meril za merjenje napredka pri izpolnjevanju obveznosti, zlasti v zvezi s spoštovanjem človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in svobodo prepričanja, da bi zaščitili finančne interese EU in zagotovili izvajanje makrofinančne pomoči v skladu z uredbo;

10. opozarja, da pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči vključuje spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic; poudarja, da bi moral Egipt v tem primeru še naprej sprejemati konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje teh meril; poudarja, da je treba zagotoviti njihovo dosledno izvajanje;

11. poudarja, da mora strogo spoštovanje demokratičnih načel, pravne države in temeljnih svoboščin ostati osnovni pogoj za dostop do finančne podpore EU, o katerem se ni mogoče pogajati; poziva Komisijo, naj zadrži izplačila, če na teh področjih ni verodostojnega napredka; ugotavlja, da odločitev Komisije, da izplača kratkoročno makrofinančno pomoč, odraža napredek Egipta pri izvajanju reform in zavezo EU, da bo podpirala egiptovski načrt za gospodarsko stabilizacijo in reforme v okviru strateškega in celovitega partnerstva, hkrati pa ugotavlja, da so izzivi na področju človekovih pravic v Egiptu še vedno veliki; v zvezi s tem poudarja pomen stabilnosti Egipta in njegovo ključno vlogo v regiji, zlasti v sedanjih geopolitičnih razmerah;

12. obžaluje pomanjkanje sodelovanja in nadzora Parlamenta pri memorandumu o soglasju, sklenjenega med Komisijo in egiptovskimi oblastmi, ki med drugim vključuje pomembne proračunske določbe, ki spadajo v njegovo pristojnost, določa jasno opredeljene pogoje gospodarske politike in finančne pogoje, pri čemer je poudarek na strukturnih reformah in zdravih javnih financah, vključeval pa bo tudi časovni okvir za izvedbo teh reform, ki so povezane z izplačevanjem posojil;

13. ugotavlja, da je predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt združljiv z elementi iz člena 58(3) Poslovnika.

 

Odbor za proračun je v okviru svoje proračunske ocene pripravil tudi naslednje predloge sprememb predloga:

 

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Ta sklep vpliva na proračun Unije. Zato je Odbor Evropskega parlamenta za proračun sprejel proračunsko oceno, ki je sestavni del pogajalskega mandata Parlamenta.

 

Predlog spremembe  38

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Za financiranje podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.	(1) Za financiranje podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 223 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.

 

Predlog spremembe  39

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Komisija z Egiptom sklene sporazum o posojilu v zvezi z zneskom iz člena 1. Podrobni pogoji podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se določijo v sporazumu o posojilu v skladu s členom 220 finančne uredbe, ki ga sklenejo Komisija in egiptovski organi. Sporazum o posojilu določa obdobje razpoložljivosti in podrobne pogoje podpore v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojil, tudi v zvezi s sistemi notranjih kontrol. Posojila se odobrijo pod pogoji, ki Egiptu omogočajo, da posojilo odplača v daljšem obdobju, kar vključuje morebitno obdobje odloga. Posojila trajajo največ 35 let. Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi s posli iz odstavka 3.	(2) Komisija z Egiptom sklene sporazum o posojilu v zvezi z zneskom iz člena 1. Podrobni pogoji podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se določijo v sporazumu o posojilu v skladu s členom 223 finančne uredbe, ki ga sklenejo Komisija in egiptovski organi. Sporazum o posojilu določa obdobje razpoložljivosti in podrobne pogoje podpore v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojil, tudi v zvezi s sistemi notranjih kontrol. Posojila se odobrijo pod pogoji, ki Egiptu omogočajo, da posojilo odplača v daljšem obdobju, kar vključuje morebitno obdobje odloga. Posojila trajajo največ 35 let. Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi s posli iz odstavka 3.

 

Predlog spremembe  40

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta7.	(1) Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta7.
_________________	_________________
7 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in spremembi uredbe (EC, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).	7 Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

Predlog spremembe  41

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) oceni gospodarske razmere in obete za Egipt ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);	(b) oceni gospodarske razmere in obete za Egipt ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz členov 2 in 3(1);

 

PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE,
OD KATERIH JE PRIPRAVLJAVEC PRORAČUNSKE OCENE PREJEL PRISPEVKE

V skladu s členom 8 Priloge I Poslovnika pripravljavec proračunske ocene izjavlja, da je pri pripravi proračunske ocene do njegovega sprejetja v odboru prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

European Commission Ambassador of Egypt to the EU Head of delegation of the European Union to Egypt The Minister of Foreign Affairs of the Arab Republic of Egypt

Priprava tega seznama je v izključni pristojnosti pripravljavca proračunske ocene.

Če so na seznamu navedene fizične osebe z imenom ali njihovo funkcijo ali z obema, pripravljavec proračunske ocene izjavlja, da je zadevne fizične osebe seznanil z obvestilom Evropskega parlamenta o varstvu podatkov št. 484 (https://www.europarl.europa.eu/data-protect/index.do), v katerem so opredeljeni pogoji, ki veljajo za obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter pravice, povezane s to obdelavo.

 

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA PRORAČUNSKO OCENO

Naslov	Makrofinančna pomoč Arabski republiki Egipt
Referenčni dokumenti	COM(2024)0461 – C10-0009/2024 – 2024/0071(COD)
Pristojni odbor	INTA
Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 13.11.2024
Pripravljavec/-ka proračunske ocene  Datum imenovanja	Matjaž Nemec 24.10.2024
Obravnava v odboru	16.1.2025
Datum sprejetja	29.1.2025
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 5 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jeorjos Avtias (Georgios Aftias), Rasmus Andresen, Isabel Benjumea Benjumea, Tobiasz Bocheński, Olivier Chastel, Tamás Deutsch, Angéline Furet, Jens Geier, Thomas Geisel, Jean-Marc Germain, Sandra Gómez López, Monika Hohlmeier, Alexander Jungbluth, Janusz Lewandowski, Giuseppe Lupo, Siegfried Mureşan, Matjaž Nemec, Danuše Nerudová, João Oliveira, Ruggero Razza, Karlo Ressler, Julien Sanchez, Hélder Sousa Silva, Joachim Streit, Carla Tavares, Nils Ušakovs, Lucia Yar, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Damian Boeselager, Mihalis Hadzipandela (Michalis Hadjipantela), Moritz Körner, Tiago Moreira de Sá, Rasmus Nordqvist, Michele Picaro, Jacek Protas, Beata Szydło
Poslanci iz člena 216(7) Poslovnika, navzoči pri končnem glasovanju	Thierry Mariani, Aodhán Ó Ríordáin

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA PRORAČUNSKO OCENO

32	+
ECR	Tobiasz Bocheński, Michele Picaro, Ruggero Razza, Beata Szydło
NI	Thomas Geisel
PPE	Jeorjos Avtias (Georgios Aftias), Isabel Benjumea Benjumea, Mihalis Hadzipandela (Michalis Hadjipantela), Monika Hohlmeier, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Danuše Nerudová, Jacek Protas, Karlo Ressler, Hélder Sousa Silva
PfE	Tamás Deutsch, Angéline Furet, Thierry Mariani, Tiago Moreira de Sá, Julien Sanchez
Renew	Olivier Chastel, Moritz Körner, Joachim Streit, Lucia Yar
S&D	Jens Geier, Jean-Marc Germain, Sandra Gómez López, Giuseppe Lupo, Matjaž Nemec, Aodhán Ó Ríordáin, Carla Tavares, Nils Ušakovs

 

5	-
PfE	Auke Zijlstra
The Left	João Oliveira
Verts/ALE	Rasmus Andresen, Damian Boeselager, Rasmus Nordqvist

 

1	0
ESN	Alexander Jungbluth

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE (30.1.2025)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt

(COM(2024)0461 – C10‑0009/2024 – 2024/0071(COD))

Pripravljavka mnenja: Tineke Strik

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Kot je določeno v Pogodbah, mora EU pri svojem zunanjem delovanju podpirati in spodbujati načela človekovih pravic, demokracije in pravne države. Zavedamo se, kako pomembno je strateško partnerstvo med EU in Egiptom ter kako potrebna je makrofinančna pomoč tej državi, tudi zaradi gospodarskih posledic sedanjih geopolitičnih razmer. Namen tega mnenja je zagotoviti, da bodo človekove pravice, demokracija in pravna država bistveni deli makrofinančne pomoči, ter okrepiti določbe v zvezi s parlamentarnim nadzorom in preglednostjo. Pripravljavka mnenja je zadovoljna, da je Odbor za zunanje zadeve (AFET) potrdil, da bi morala biti ta temeljna načela EU podlaga za odnose med EU in Egiptom, in da je konkreten napredek Egipta pogoj za izplačilo makrofinančne pomoči. Poleg tega je bilo z glasovanjem potrjeno, da je odbor AFET prepričan, da so službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje odgovorne za vključitev tega pristopa v memorandum o soglasju, o katerem se bodo pogajale z Egiptom, ter da Evropskemu parlamentu in Svetu poročajo o napredku v zvezi s posebnimi pogoji. Izplačilo vsakega obroka bi moralo biti odvisno od konkretnih izboljšav na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Pripravljavka mnenja ima popolno zaupanje, da bodo pristojnosti odbora AFET vključene v poročilo Odbora za mednarodno trgovino, in bo v ta namen sodelovala z ustreznim poročevalcem.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve predlaga Odboru za mednarodno trgovino kot pristojnemu odboru naslednje:

Predlog spremembe  1

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) V skladu s prednostnimi nalogami partnerstva sta EU in Egipt zavezana zagotavljanju odgovornosti, pravne države, polnega spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin, spodbujanja demokracije, enakosti spolov in enakih možnosti kot ustavnih pravic vseh svojih državljanov. Te zaveze prispevajo k napredovanju partnerstva ter k trajnostnemu razvoju in stabilnosti Egipta. Povečano in konstruktivno sodelovanje med EU in Egiptom je v zadnjem obdobju odprlo pot k bolj smiselnemu dialogu o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami. Zasedanji pododbora za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo ter mednarodna in regionalna vprašanja decembra 2022 ter Pridružitvenega sveta maja 2023 sta bili institucionalni platformi za izmenjavo mnenj o vrsti vprašanj glede človekovih pravic, s katerimi bi EU rada nadaljevala in jih nadgradila.Izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Egiptu bo pozitivno vplivalo na odnose med EU in Egiptom.	(3) V skladu s prednostnimi nalogami partnerstva sta EU in Egipt zavezana zagotavljanju odgovornosti, pravne države, polnega spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin, spodbujanja demokracije, enakosti spolov in enakih možnosti kot ustavnih pravic vseh svojih državljanov. Te zaveze prispevajo k napredovanju partnerstva ter k trajnostnemu socialnemu in gospodarskemu razvoju in stabilnosti Egipta. Povečano in konstruktivno sodelovanje med EU in Egiptom je v zadnjem obdobju odprlo pot k bolj smiselnemu dialogu o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami. Zasedanji pododbora za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo ter mednarodna in regionalna vprašanja decembra 2022 ter Pridružitvenega sveta maja 2023 sta bili institucionalni platformi za izmenjavo mnenj o vrsti vprašanj glede človekovih pravic, s katerimi bi EU rada nadaljevala in jih nadgradila. Prihodnje izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Egiptu, kot so izboljšanje pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, uvedba moratorija na smrtno kazen, boj proti mučenju in prisilnim izginotjem ter izboljšanje razmer v zaporih, bo pozitivno vplivalo na odnose med EU in Egiptom.

Predlog spremembe  2

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) EU priznava ključno vlogo, ki jo ima Egipt za regionalno varnost in stabilnost. Terorizem, organizirani kriminal in konflikti so skupne grožnje za našo varnost in družbeno strukturo narodov na obeh straneh Sredozemlja. Zato je v skupnem interesu EU in Egipta, da okrepita sodelovanje, kar je poudarjeno v prednostnih nalogah partnerstva, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, vključno s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom.	(5) EU priznava ključno vlogo, ki jo ima Egipt za regionalno varnost in stabilnost, ter ima velik interes, da prepreči kratkoročno gospodarsko nestabilnost v tej državi, ki bi lahko imela širše posledice in bi koristila geopolitičnim tekmecem. Terorizem, organizirani kriminal, dezinformacije, konflikti ter preganjanje verskih in etničnih manjšin so skupne grožnje za našo varnost in družbeno strukturo narodov na obeh straneh Sredozemlja. Zato je v skupnem interesu EU in Egipta, da okrepita sodelovanje, kar je poudarjeno v prednostnih nalogah partnerstva, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, vključno s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom, tudi za spodbujanje skupnih interesov in reševanje skupnih izzivov.

Predlog spremembe  3

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Kot je navedeno v skupni izjavi, se je Unija zaradi geopolitičnih izzivov, kot so posledice terorističnih napadov Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023 in konflikt v Sudanu, ter strateškega pomena Egipta kot največje države v regiji in stebra stabilnosti za ves Bližnji vzhod odločila skleniti strateško in celovito partnerstvo z Egiptom.	(6) Kot je navedeno v skupni izjavi, se je Unija zaradi geopolitičnih izzivov, kot so širše posledice razmer na Bližnjem vzhodu po terorističnih napadih Hamasa 7. oktobra 2023, oboroženi konflikt v Sudanu in nestabilnost v Siriji, ter zaradi strateškega pomena Egipta kot največje države v regiji in stebra stabilnosti in varnosti za ves Bližnji vzhod odločila skleniti strateško in celovito partnerstvo z Egiptom.

Predlog spremembe  4

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Makrofiskalni položaj Egipta se je v zadnjih mesecih soočal z velikimi izzivi in znatno poslabšal, saj so se zunanji pritiski okrepili, javni dolg pa se je še povečal, pri čemer še vedno obstajajo znatna negativna tveganja za gospodarske obete. Zaradi ruske vojne z Ukrajino in terorističnih napadov Hamasa na Izrael je prišlo do dolgotrajnih odlivov kapitala in nižjih prejemkov tujih valut, zlasti zaradi močnega upada prihodkov iz turizma ter prihodkov od Sueškega prekopa. Ob težavnem fiskalnem položaju Egipta, za katerega so značilni stalni javnofinančni primanjkljaji ter visok in naraščajoč dolg v razmerju do BDP, je to še posebej velik izziv.	(9) Makrofiskalni položaj Egipta se je v zadnjih mesecih soočal z velikimi izzivi in znatno poslabšal, saj so se zunanji pritiski okrepili, javni dolg pa se je še povečal, pri čemer še vedno obstajajo znatna negativna tveganja za gospodarske obete. Zaradi ruske vojne z Ukrajino in razmer na Bližnjem vzhodu je prišlo do dolgotrajnih odlivov kapitala in nižjih prejemkov tujih valut, zlasti zaradi močnega upada prihodkov iz turizma ter prihodkov od Sueškega prekopa. Ob težavnem fiskalnem položaju Egipta, za katerega so značilni stalni javnofinančni primanjkljaji ter visok in naraščajoč dolg v razmerju do BDP, je to še posebej velik izziv. Poleg tega bi se že obstoječe makroekonomske težave Egipta še dodatno zaostrile zaradi nestabilnosti in negotovosti v Siriji.

Predlog spremembe  5

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.	(19) Kot je določeno v členu 212 PDEU, bi morala Komisija zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, zlasti s členom 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2004 v zvezi s spoštovanjem demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

Predlog spremembe  6

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Egiptu ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale redno spremljati izpolnjevanje predpogoja in doseganje posebnih ciljev.	(22) Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Egipt sprejme konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje in spodbujanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Egiptu ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale redno spremljati izpolnjevanje predpogoja in doseganje posebnih ciljev.

Predlog spremembe  7

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.	(26) Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati z letnim poročilom o dogajanjih v zvezi s pomočjo in o spoštovanju učinkovitih demokratičnih mehanizmov v skladu s predpogoji iz tega sklepa ter jima posredovati ustrezne dokumente.

Predlog spremembe  8

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z egiptovskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Egiptu bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –	(28) Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike in demokracije, pravne države ter človekovih pravic, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z egiptovskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Egiptu bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

Predlog spremembe  9

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in Egiptom, ter v skladu z glavnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenemu sporazumu med EU in Egiptom.	Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in Egiptom, ter v skladu z glavnimi načeli in cilji, določenimi v pridružitvenemu sporazumu med EU in Egiptom.

Predlog spremembe  10

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi o njenih izplačilih, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.	Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi o njenih izplačilih, ter o napredku pri gospodarskih in demokratičnih reformah v Egiptu in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente, vključno z neodvisnimi ocenami tretjih strani.

Predlog spremembe  11

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pregledno upravljanje sredstev, dodeljenih v okviru te makrofinančne pomoči, je bistveno za ustrezno uporabo sredstev v skladu z zastavljenimi cilji. Unija bo poskrbela, da bodo vzpostavljeni učinkoviti in neodvisni mehanizmi za nadzor in revizijo, da se prepreči poneverba sredstev.

Predlog spremembe  12

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.	1. Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Egipt, odkar je bil junija 2024 podpisan memoranduma o soglasju, ki je povezan s svežnjem makrofinančne pomoči v višini 1 milijarde EUR, sprejme konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter kvantitativno in kvalitativno izboljša spoštovanje človekovih pravic ter še naprej uvaja konkretne in verodostojne izboljšave na teh področjih v celotnem obdobju, ki ga zajema ta sklep.

Predlog spremembe  13

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje tega predpogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.	2. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje tega predpogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije prek preglednega postopka, v katerem lahko svoj prispevek podajo tudi civilna družba in mednarodni subjekti, kot so organizacije OZN, ter redno in pisno poročajo Evropskemu parlamentu o pogojih iz člena 2(1).

Predlog spremembe  14

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z egiptovskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme in zdrave javne finance, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izvedbo teh reform. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Egipt ob podpori MDS.	1. Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z egiptovskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme in zdrave javne finance pa tudi na pogoje v zvezi z demokracijo, pravno državo in človekovimi pravicami, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije in nakazilo posameznega obroka, ki se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izvedbo teh reform. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Egipt ob podpori MDS.

Predlog spremembe  15

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Egiptu, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.	2. Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti uvedba reform za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Egiptu, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov politike se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, zmanjševanjem revščine, dobrim upravljanjem, bojem proti korupciji, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije, med drugim na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

Predlog spremembe  16

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zadovoljivo izvajanje pogojev glede gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.	(c) zadovoljivo izvajanje pogojev glede gospodarske politike, finančnih pogojev in pogojev v zvezi z demokracijo, pravno državo in človekovimi pravicami, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

Predlog spremembe  17

 

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) opiše konkretne in verodostojne ukrepe, ki jih je Egipt sprejel za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic.

PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE, OD KATERIH JE PRIPRAVLJAVKA MNENJA PREJELA PRISPEVKE

V skladu s členom 8 Priloge I Poslovnika pripravljavka mnenja izjavlja, da je pri pripravi mnenja prejela prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

European Commission - DG ECFIN

EEAS

Various Egyptian authorities on multiple occassion

Amnesty International

Euromed Rights

CIHRS

Egyptian Front for Human Rights

Committee to Protect Journalists

Various Members of the Egyptian Parliament

UNHCR

Save the Children

Frontex

Various diplomats of EU Member States in Caïro

Various local civil society organisations in Egypt

Third country diplomat in Egypt

Priprava tega seznama je v izključni pristojnosti pripravljavke mnenja.

Če so na seznamu navedene fizične osebe z imenom ali njihovo funkcijo ali z obema, pripravljavka mnenja izjavlja, da je zadevne fizične osebe seznanila z obvestilom Evropskega parlamenta o varstvu podatkov št. 484 (https://www.europarl.europa.eu/data-protect/index.do), v katerem so opredeljeni pogoji, ki veljajo za obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter pravice, povezane s to obdelavo.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Makrofinančna pomoč Arabski republiki Egipt
Referenčni dokumenti	COM(2024)0461 – C10-0009/2024 – 2024/0071(COD)
Pristojni odbor	INTA
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 13.11.2024
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Tineke Strik 14.10.2024
Obravnava v odboru	3.12.2024
Datum sprejetja	30.1.2025
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	59 6 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mika Aaltola, Lucia Annunziata, Petras Auštrevičius, Jordan Bardella, Dan Barna, Wouter Beke, Robert Biedroń, Ioan-Rareş Bogdan, Marc Botenga, Grzegorz Braun, Sebastião Bugalho, Danilo Della Valle, Özlem Demirel, Elio Di Rupo, Michael Gahler, Jeadis Jeadi (Geadis Geadi), Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Raphaël Glucksmann, Bernard Guetta, Rima Hassan, Rasa Juknevičienė, Sandra Kalniete, Łukasz Kohut, Rihards Kols, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Vilis Krištopans, Nathalie Loiseau, Claudiu Manda, David McAllister, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Arkadiusz Mularczyk, Leoluca Orlando, Kostas Papadakis, Tonino Picula, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Andreas Schieder, Alexander Sell, Villy Søvndal, Davor Ivo Stier, Sebastiaan Stöteler, Stanislav Stojanov (Stanislav Stoyanov), Marie-Agnes Strack-Zimmermann, Michał Szczerba, António Tânger Corrêa, Marta Temido, Cristian Terheş, Riho Terras, Hermann Tertsch, Pierre-Romain Thionnet, Sebastian Tynkkynen, Reinier Van Lanschot, Roberto Vannacci, Hilde Vautmans, Harald Vilimsky, Željana Zovko
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jaume Asens Llodrà, Malik Azmani, Engin Eroglu, Sandra Gómez López, Evin Incir, András László, Ana Catarina Mendes, Hans Neuhoff, Nicolás Pascual de la Parte, Chloé Ridel, Tineke Strik, Şerban Dimitrie Sturdza, Ingeborg Ter Laak, Matej Tonin, Ivajlo Vlčev (Ivaylo Valchev), Isabel Wiseler-Lima
Poslanci iz člena 216(7) Poslovnika, navzoči pri končnem glasovanju	Catarina Vieira

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

59	+
ECR	Jeadis Jeadi (Geadis Geadi), Rihards Kols, Arkadiusz Mularczyk, Şerban Dimitrie Sturdza, Cristian Terheş, Ivajlo Vlčev (Ivaylo Valchev)
PPE	Mika Aaltola, Wouter Beke, Ioan-Rareş Bogdan, Sebastião Bugalho, Michael Gahler, Rasa Juknevičienė, Sandra Kalniete, Łukasz Kohut, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), David McAllister, Francisco José Millán Mon, Nicolás Pascual de la Parte, Davor Ivo Stier, Michał Szczerba, Ingeborg Ter Laak, Riho Terras, Matej Tonin, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko
PfE	András László, António Tânger Corrêa, Hermann Tertsch, Roberto Vannacci
Renew	Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Dan Barna, Engin Eroglu, Bernard Guetta, Nathalie Loiseau, Marie-Agnes Strack-Zimmermann, Hilde Vautmans
S&D	Lucia Annunziata, Robert Biedroń, Elio Di Rupo, Raphaël Glucksmann, Sandra Gómez López, Evin Incir, Claudiu Manda, Ana Catarina Mendes, Sven Mikser, Tonino Picula, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Andreas Schieder, Marta Temido
The Left	Özlem Demirel, Rima Hassan
Verts/ALE	Jaume Asens Llodrà, Leoluca Orlando, Villy Søvndal, Tineke Strik, Reinier Van Lanschot, Catarina Vieira

 

6	-
NI	Grzegorz Braun, Kostas Papadakis
PfE	Jordan Bardella, Sebastiaan Stöteler, Pierre-Romain Thionnet, Harald Vilimsky

 

7	0
ECR	Sebastian Tynkkynen
ESN	Hans Neuhoff, Alexander Sell, Stanislav Stojanov (Stanislav Stoyanov)
The Left	Marc Botenga, Danilo Della Valle, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou)

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Makrofinančna pomoč Arabski republiki Egipt
Referenčni dokumenti	COM(2024)0461 – C10-0009/2024 – 2024/0071(COD)
Datum predložitve EP	15.3.2024
Pristojni odbor	INTA
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 13.11.2024
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Céline Imart 30.9.2024
Obravnava v odboru	14.10.2024	30.1.2025
Datum sprejetja	20.3.2025
	BUDG 29.1.2025
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 7 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Christophe Bay, Brando Benifei, Anna Bryłka, Udo Bullmann, Benoit Cassart, Markéta Gregorová, Bart Groothuis, Céline Imart, Karin Karlsbro, Bernd Lange, Ilija Lazarov (Ilia Lazarov), Thierry Mariani, Javier Moreno Sánchez, Ştefan Muşoiu, Daniele Polato, Majdouline Sbai, Lukas Sieper, Dominik Tarczyński, Francesco Torselli, Kathleen Van Brempt, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Juan Ignacio Zoido Álvarez
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mika Aaltola, Nicolas Bay, Markus Buchheit, João Cotrim De Figueiredo, Danilo Della Valle, Borja Giménez Larraz, Vicent Marzà Ibáñez, Marina Mesure, Martin Schirdewan, Kris Van Dijck
Poslanci iz člena 216(7) Poslovnika, navzoči pri končnem glasovanju	Hildegard Bentele, Mélanie Disdier, Niels Geuking, Chloé Ridel, Romana Tomc, Matthieu Valet
Datum predložitve	24.3.2025

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

28	+
ECR	Nicolas Bay, Daniele Polato, Dominik Tarczyński, Francesco Torselli, Kris Van Dijck
ESN	Markus Buchheit
NI	Lukas Sieper
PPE	Mika Aaltola, Hildegard Bentele, Niels Geuking, Borja Giménez Larraz, Céline Imart, Ilija Lazarov (Ilia Lazarov), Romana Tomc, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Juan Ignacio Zoido Álvarez
PfE	Christophe Bay, Anna Bryłka, Mélanie Disdier, Thierry Mariani, Matthieu Valet
Renew	Benoit Cassart, João Cotrim De Figueiredo, Bart Groothuis, Karin Karlsbro
S&D	Javier Moreno Sánchez

 

7	-
S&D	Udo Bullmann
The Left	Danilo Della Valle, Marina Mesure, Martin Schirdewan
Verts/ALE	Markéta Gregorová, Vicent Marzà Ibáñez, Majdouline Sbai

 

5	0
S&D	Brando Benifei, Bernd Lange, Ştefan Muşoiu, Chloé Ridel, Kathleen Van Brempt

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

• [1] UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj.
• [2] UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2020/2093/oj.
• [3] UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/agree_interinstit/2020/1222/oj.
• [4] Razvojni program OZN, Potential Socioeconomic Impacts of the Gaza War on Egypt:A rapid assessment, (Morebitni socialno-ekonomski učinki vojne v Gazi na Egipt: hitra ocena), str. 54–60, maj 2024.
• [5] Sklep Sveta (EU) 2024/1144 z dne 12. aprila 2024 o zagotavljanju kratkoročne makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt, UL L, 2024/1144, 15.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/1144/oj.