POROČILO o imenovanju Luciana Romașcanuja za člana Računskega sodišča

24.3.2025 - (C10‑0010/2025 – 2025/0801(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Tomáš Zdechovský

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Luciana Romașcanuja za člana Računskega sodišča

(C10‑0010/2025 – 2025/0801(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C10‑0010/2025),

– ob upoštevanju člena 133 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A10-0039/2025),

A. ker se je Svet s pismom z dne 12. februarja 2025 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Luciana Romașcanuja za člana Računskega sodišča;

B. ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil priporočila Luciana Romașcanuja, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker je med ocenjevanjem odbor prejel življenjepis Luciana Romașcanuja ter njegove odgovore na pisni vprašalnik, ki mu je bil poslan;

C. ker je imel nato Lucian Romașcanu 18. marca 2025 predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

1. odobri predlog Sveta, da se Lucian Romașcanu imenuje za člana Računskega sodišča;

2. naroči svoji predsednici, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizijskim organom držav članic.

 

 

 

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS LUCIANA ROMAȘCANUJA

O MENI

Poročen, oče dveh otrok.

Politik z vrhunskimi parlamentarnimi in vladnimi izkušnjami ter bogatimi predhodnimi izkušnjami v zasebnem sektorju.

Veliko izkušenj z delom z javnimi in evropskimi skladi v javnih funkcijah kot minister, senator ali vodja višje ozemeljske upravne enote.

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

[ 2000–2002 ] Izvršni MBA

Univerza v Washingtonu, Seattle/Romunsko-ameriška poslovna šola (ASEBUSS), Bukarešta

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija |

[ 1986–1991 ] Dodiplomski študij

Akademija za ekonomske znanosti

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija |

DELOVNE IZKUŠNJE

[ 28. 10. 2024–danes ] Predsednik

Svet okrožja Buzău

Mesto: Buzău | Država: Romunija

• uninominalna voljena funkcija

• upravno usklajevanje okrožja Buzău, 404.000 prebivalcev in 87 ozemeljskih upravnih enot

• letni proračun – več kot 100 milijonov EUR

[ 21. 12. 2016–27. 10. 2024 ] Senator

Romunski senat

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

Različne funkcije v romunskem parlamentu:

• predsednik odbora za kulturo in medije

• predsednik romunske parlamentarne delegacije v Parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)

• vodja senatorjev socialnodemokratske stranke

[ november 2021–junij 2023 ] Minister za kulturo

Romunska vlada

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• letni proračun – več kot 300 milijonov EUR

 

[ junij 2017–januar 2018 ] Minister za kulturo

Romunska vlada

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• letni proračun – več kot 270 milijonov EUR

[ 2015 – 2016 ] Svetovalec predsednika odbora za upravljanje

Romunska nacionalna televizija

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• v 100-odstotni državni lasti

• 5 televizijskih kanalov

• 67 milijonov EUR letnega prometa

• 2.450 zaposlenih

[ 2012–2015 ] Upravni direktor

Dogan Media International

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• turški kapital

• 20 milijonov EUR letnega prometa

• več kot 400 zaposlenih

• 32-odstotna medletna rast prihodka

[ 2009–2012 ] Generalni direktor

Cancan Media

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• 8 milijonov EUR letnega prometa

• 140 zaposlenih

• 12-odstotna medletna rast prihodka

[ 2006–2009 ] Upravni direktor

Ringier Romania

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• švicarski kapital

• 30 milijonov EUR letnega prometa

• 240 zaposlenih

[ 2004–2006 ] Upravni direktor

Best Print Services

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• 10 milijonov EUR letnega prometa

• 110 zaposlenih

• pogajanja o financiranju, nadzor nad naložbenimi programi

• zasnova in izvajanje upravljanja poslovnih virov

• 18-odstotna medletna rast prihodka

[ 2002–2004 ] Generalni direktor

HL Display Romania

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• švedski kapital

• zagonsko podjetje

• 1 milijon EUR letnega prometa

• 5 zaposlenih

• odgovoren za izkaz poslovnega izida

• odgovoren za pripravo proračuna ter nadzor nad prihodki in stroški

 

[ 1999–2002 ] Direktor prodaje

Ringier Romania

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• švicarski kapital

• usklajevanje prodajne ekipe (14 ljudi)

• oblikovanje prodajne strategije, načrtovanje ukrepov, določanje prodajnih ciljev

• predstavitev prodaje medijskim agencijam in ključnim strankam; pogajanja o pogodbah

[ 1997–1999 ] Direktor prodaje

MediaPro Holding

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• organiziranje in usklajevanje strukture prodaje v različnih družbah v skupini

• oblikovanje prodajne strategije, načrtovanje ukrepov, določanje prodajnih ciljev

• predstavitev prodaje medijskim agencijam in ključnim strankam; odgovornost za pogajanja o prodajnih proračunih, poglobljena reorganizacija strukture prodaje v 16 različnih družbah

[ 1993–1997 ] Zastopnik za državo Amorim Irmaos

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• zagonsko podjetje

• 4 milijone EUR letnega prometa

• vzpostavljanje prisotnosti na romunskem trgu, pridobivanje in ohranjanje vodilnega položaja (90-odstotni tržni delež)

[ 1991–1993 ] Skrbnik strank

Vinexport Trading Co.

Mesto: Bukarešta | Država: Romunija

• usklajevanje izvoza na nizozemski, kanadski in izraelski trg

• udeležba v pogajanjih, nadzor nad pošiljkami, priprava dokumentov za izvoz

UPRAVLJAVSKE IN VODSTVENE SPRETNOSTI

Vodja ekipe, dober pogajalec

• dobro usklajevanje ekip

• natančno prepoznavanje in razmejitev pristojnosti in hierarhije, večopravilnost s posvečanjem pozornosti podrobnostim

• analitičen, a hkrati usmerjen k ukrepanju in rezultatom

• zelo dobre komunikacijske in predstavitvene spretnosti

• dobre spretnosti za pogajanja z različnimi tipologijami ali kulturami

KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI IN MEDOSEBNE SPRETNOSTI

Odličen v komunikaciji, prilagodljiv in vztrajen

• odlične medosebne in komunikacijske spretnosti v različnih okoljih, usklajevanje in spodbujanje različno velikih ekip

• predan, samoiniciativen, dinamičen, vztrajen, prilagodljiv, hitro usvajanje novih informacij z različnih področij

JEZIKOVNO ZNANJE

Materni jezik: romunščina

Drugi jeziki:

angleščina

SLUŠNO RAZUMEVANJE C2 BRALNO RAZUMEVANJE C2 PISNO IZRAŽANJE C2

GOVORNA PRODUKCIJA C2 GOVORNO SPORAZUMEVANJE C2

francoščina

SLUŠNO RAZUMEVANJE B2 BRALNO RAZUMEVANJE B2 PISNO IZRAŽANJE B1

GOVORNA PRODUKCIJA B1 GOVORNO SPORAZUMEVANJE B1

Ravni: A1 in A2: osnovni uporabnik; B1 in B2: samostojni uporabnik; C1 in C2: usposobljeni uporabnik

DIGITALNE SPRETNOSTI

Moje digitalne spretnosti

odlično poznavanje orodij Microsoft Office (Word, Excel, Outlook) | usposobljenost za delo z računalnikom in spletom | poznavanje programske opreme za upravljanje poslovnih virov | uvajanje upravljanja sprememb: od organizacijskih sprememb do uvajanja programske opreme za upravljanje odnosov s strankami

VOZNIŠKO DOVOLJENJE

Motorno kolo:  A

Avtomobil:  B

HOBIJI IN ZANIMANJA

Strasten bralec, navdušen nad športom in glasbo

PRILOGA 2: ODGOVORI LUCIANA ROMAȘCANUJA NA VPRAŠALNIK

Vprašalnik za kandidate za člane Računskega sodišča

Strokovne izkušnje

1. Navedite svoje strokovne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja oziroma izvrševanja ali upravljanja proračuna oziroma proračunskega nadzora ali revizije.

 A:

• Kot vodstveni delavec v zasebnem sektorju sem:

i. v različnih podjetjih, ki sem jih upravljal, predlagal več deset milijonov EUR vredne proračune, se o njih pogajal ter jih potrjeval in nadziral.

 

• Kot senator v romunskem parlamentu sem:

i. razpravljal o osmih romunskih letnih proračunih ter sodeloval pri njihovih spremembah in potrditvi, z vsemi dejavnostmi, ki spremljajo ta zahteven proces;

ii. prejel in analiziral proračune institucij, ki delujejo neposredno pod nadzorom romunskega senata – med drugim romunske nacionalne televizije, romunskega nacionalnega radia, romunskega inštituta za kulturo in avdiovizualnega sveta – ter sodeloval pri njihovih spremembah, odobritvi ali zavrnitvi;

iii. sodeloval pri odločitvah na najvišji ravni v velikih krizah, tudi med pandemijo in energetsko krizo, ko sta bila vpliv na proračun in nadzor nad odločitvami ključni prednostni nalogi.

 

• Kot minister za kulturo sem:

i. analiziral proračune preteklih let, oblikoval sklepne ugotovitve o smotrnosti izvrševanja preteklih proračunov in po potrebi uvajal popravne ukrepe;

ii. pripravljal letne proračune, se o njih pogajal z ministrstvom za finance in jih predstavljal pred romunskim parlamentom – letni proračun ministrstva za kulturo znaša približno 300 milijonov EUR;

iii. nadziral izvrševanje letnih proračunov tako v smislu smotrnosti izvrševanja kot zakonitosti;

iv. tesno in vsestransko sodeloval z romunskim računskim sodiščem pri njegovih dejavnostih v zvezi z mojim ministrstvom.

 

• Kot predsednik okrožja Buzău sem:

i. analiziral proračune preteklih let, na podlagi česar sem oblikoval sklepne ugotovitve o finančni uspešnosti okrožja ter pripravljal proračunske popravke za naslednje obdobje;

ii. pripravil proračun za leto 2025 in nadziral njegovo potrditev s strani svetnikov okrožja – letni proračun znaša približno 110 milijonov EUR.

2. Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

 A: Glede na obseg vprašalnika želim navesti nekatere dosežke na področjih financ in proračuna:

i. v svojem prvem ministrskem mandatu sem dosegel 47-odstotno povečanje proračuna ministrstva za kulturo ter več kot 98-odstotno stopnjo izvrševanja brez odklonilnih mnenj romunskega računskega sodišča;

ii. kot vodja skupine senatorjev socialnodemokratske stranke sem bil ključni akter v pogajanjih in uspešnih pravočasnih glasovanjih o romunskih letnih proračunih;

iii. kot poslanec parlamenta med krizo zaradi COVID-19 sem skupaj s kolegi uspešno in prek potrebnih parlamentarnih odločitev priskrbel vse vire, ki jih je država potrebovala za boj proti pandemiji, ter spremljal njihovo dodeljevanje in porabo.

3. Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

 A:

i. V zasebnem sektorju sem delal na najvišjih izvršnih funkcijah za večnacionalne družbe, kjer sem bil v svojih delovnih organizacijah v stiku z različnimi kulturami.

ii. Kot poslanec romunskega parlamenta in predsednik odbora sem bil redno vključen v dejavnosti parlamentarne diplomacije s predstavniki različnih držav in kultur. Kot predsednik delegacije romunskega parlamenta v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) sem sodeloval pri sestankih, razpravah in pogajanjih s predstavniki več kot 50 držav članic.

iii. Kot minister sem lahko sodeloval v celovitem mednarodnem programu s sestanki in pogajanji s kolegi iz različnih držav in kultur.

4. Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se takšen postopek uporablja?

 A: V zvezi z mojimi dosedanjimi dejavnostmi postopka razrešnice v nobenem primeru ni bilo.

5. Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

 A: V zadnjih osmih letih svoje kariere sem na podlagi splošnih ali javnih volitev delal v javnem sektorju, dvakrat pa sem bil imenovan za ministra za kulturo. Vse te funkcije sem opravljal kot član socialnodemokratske stranke (PSD).

6. Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

 A: V svoji več desetletij dolgi karieri sem sprejel veliko pomembnih in prelomnih odločitev, na katere sem ponosen. Navedel bom tri, ki so pomembne za tri glavna obdobja moje dosedanje kariere in ki sem jih sprejel v zasebnem sektorju ter v vladi in parlamentu:

i. ena od pomembnih odločitev, ki sem jih sprejel v letih, ko sem bil vodstveni delavec v zasebnem sektorju, je bilo temeljito prestrukturiranje oddelka, ki sem ga vodil v okviru družbe Ringier Romania, rezultat tega pa je bil, da so časopisi in revije v mojem portfelju predstavljali 50 % prometa skupine in skoraj 100 % njenega dobička;

ii. kot minister za kulturo sem dosegel prestrukturiranje in racionalizacijo proračuna, s katerima je bilo domačim projektom na področju kulture namenjenih 270 % več denarja v primerjavi s predhodnim letom;

iii. kot senator in vodja skupine sem podpiral naložbene programe vlade, se o njih pogajal v odborih in zagotavljal glasove zanje, vključno s projekti mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), ki so v letu 2024 zajemali skoraj 7 % romunskega BDP.

Neodvisnost

7. V skladu s Pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi to obveznost spoštovali pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

A: Če bom potrjen, se kot član Računskega sodišča zavezujem, da bom svoje naloge izvajal popolnoma neodvisno in v skladu z najvišjimi etičnimi standardi, v splošnem interesu Evropske unije in evropskih državljanov ter ob doslednem spoštovanju določb Pogodb in Poslovnika Sodišča. V celoti bom spoštoval določbe Etičnega kodeksa za člane Računskega sodišča in upošteval etična načela iz tega kodeksa: integriteto, neodvisnost, objektivnost, usposobljenost, profesionalno ravnanje, zaupnost, transparentnost, dostojanstvo, predanost, lojalnost, diskretnost in kolegialnost.

Ne bom zahteval in ne bom sprejemal navodil od nobene vlade ali druge institucije, organa, urada ali subjekta. Hkrati se bom vzdržal vsakršnih dejanj, ki niso združljiva z mojimi prihodnjimi nalogami, ter si s svojem osebnim ravnanjem prizadeval biti zgled. Zavezujem se, da bom tudi po prenehanju svoje funkcije ohranjal zaupnost informacij ter spoštoval pravila glede imenovanj in ugodnosti.

V tej vlogi si bom prizadeval za strogo varovanje neodvisnosti Računskega sodišča ter bom svojo funkcijo izvajal celovito, nepristransko in s trdno zavezanostjo najvišjim standardom javne uprave.

8. Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

 A: Sam nimam morebitnih poslovnih ali finančnih interesov, ki bi lahko povzročili nasprotje interesov z nalogami in odgovornostmi, povezanimi s funkcijo člana Evropskega računskega sodišča, kar velja tudi za vse člane moje družine.

9. Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

 A: Da, v skladu z Etičnim kodeksom in etičnimi smernicami Evropskega računskega sodišča sem pripravljen razkriti vse zahtevane informacije, predložiti izjavo o interesih ter tako zagotoviti popolno preglednost in odgovornost.

10. Ali ste udeleženi v kakšnem sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

 A: Ne, trenutno nisem udeležen v nobenem sodnem postopku.

11. Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste v zadnjih 18 mesecih opravljali politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

 A: Da, sem vodja organizacije socialnodemokratske stranke v okrožju Buzău in uradni nacionalni govorec stranke za vse zadeve.

12. Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

 A: Da, brez oklevanja. Moje članstvo v Računskem sodišču pomeni, da bom zaključil svojo politično kariero.

13. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

 A: Če bi se tak primer zgodil, bi ga obravnaval enako kot kateri koli drug primer goljufije v kateri koli drugi državi članici, in sicer z največjo možno neodvisnostjo in integriteto ter s povsem pravičnim, objektivnim, nepristranskim in strokovnim pristopom.

 Zavezanost nepristranskosti in integriteti, spoštovanje pravne države, strogo upoštevanje uveljavljenih politik, pravil in postopkov ter zagotavljanje poštenosti in enake obravnave so bistveni za učinkovito delovanje vseh institucij ter ohranitev zaupanja državljanov EU vanje.

Opravljanje nalog

14. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

A: V okviru, ki ga določa finančna uredba, dobro finančno poslovodenje pomeni izvajanje proračuna v skladu s tremi načeli:

i) gospodarnosti,

ii) učinkovitosti,

iii) uspešnosti.

Javna sredstva je treba uporabljati za javno dobro, pri tem pa spoštovati temeljni načeli preglednosti in odgovornosti, ki sta glavna stebra dobrega upravljanja.

Trdno sem prepričan, da bi morale biti preglednost, poštenost in odgovornost, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti tudi na uspešnost, glavne značilnosti izvajanja teh načel ter spodbujanja kulture dobrega finančnega poslovodenja v javni upravi, obenem pa so bila to tudi vodilna načela v moji karieri tako v zasebnem kot javnem sektorju.

Poleg tega si moramo zaradi zahtevnih razmer, s katerimi se spoprijemamo, z vsemi močmi prizadevati, da bi obnovili in okrepili zaupanje državljanov v javne institucije ter postopke odločanja na nacionalni in evropski ravni. V zvezi s tem vidim dodano vrednost v večplastnem pristopu, katerega cilj je poskrbeti, da ustrezno proračunsko načrtovanje spremljata etično upravljanje in pregledno poročanje, ki jima sledi proces natančnega preverjanja in odgovornosti, pri čemer morajo biti vsi podprti s prizadevanji za jasno in proaktivno komuniciranje na vseh navedenih ravneh. Nenazadnje se mi zdi smiselno v vse zgoraj opisane faze vključiti tudi zgodnje analiziranje in zmanjševanje tveganja, da se omogočijo čim boljši rezultati.

 Evropsko računsko sodišče ima pomembno podporno vlogo pri vzpostavljanju kulture strokovnega finančnega poslovodenja in zagotavljanju njene vzdržnosti v vseh institucijah EU. Evropsko računsko sodišče daje priporočila in spremlja njihovo uresničevanje, kar sta ključni dejavnosti v zgoraj navedeni vlogi. Opredeljevanje primerov dobre prakse in izdajanje revizijskih priporočil sta bistvena načina za krepitev dobrega finančnega poslovodenja. Hkrati lahko Evropsko računsko sodišče kot pomembna moralna avtoriteta pomaga spodbujati preglednejšo in bolj odgovorno računovodsko prakso po vsej EU.

 Evropsko računsko sodišče ima tudi pomembno vlogo pri poenostavljanju zakonodajnega okvira in upravnih postopkov, kjer je to primerno, s čimer prispeva k učinkovitemu finančnemu upravljanju in pospeševanju potrebnih reform. EU potrebuje enostavnejše postopke z manj birokracije in Evropsko računsko sodišče lahko ima ključno vlogo pri evropski agendi za poenostavitev.

15. V skladu s Pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

A: Kot prihodnji član Računskega sodišča izražam svojo zavezanost vzpostavitvi odnosa med Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor (CONT)) in Računskim sodiščem, ki bo temeljil na odprtosti, preglednosti, medsebojnem zaupanju in učinkovitosti. Ker sta sedanji institucionalni in zakonodajni cikel še v svoji zgodnji fazi, menim, da si morata obe strani prizadevati za nadaljnjo krepitev vezi med obema institucijama ter negovati kulturo stalnega sodelovanja med odborom CONT in Evropskim računskim sodiščem. Če bom torej potrjen, želim izraziti svojo polno odprtost za dialog in predloge za izboljšavo in krepitev prispevka Sodišča k podpori postopkom odločanja v odboru CONT, ki naj bi Parlamentu omogočili, da učinkovito izvaja svoj demokratični nadzor, zlasti pri izvajanju svojih pooblastil za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Glede na sedanje zahtevne razmere v regiji in mednarodnem okviru ne morem dovolj poudariti, kako pomembna je zaščita proračuna EU, in sicer tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in se zavedam, da je to najpomembnejša prednostna naloga za sedanji parlament in zlasti za odbor CONT.

 

S skupnimi močno lahko poskrbimo, da bo vsaka poraba denarja EU zakonita in odgovorna ter v najboljšem interesu EU in njenih državljanov.

 Ker poslanci Evropskega parlamenta obenem neposredno zastopajo interese državljanov EU, je bistveno, da so njihova stališča upoštevana, saj bomo tako poskrbeli, da bo Evropsko računsko sodišče pri svojem delu reševalo izzive, s katerimi se ti spoprijemajo, ter da se ob tem zagotovi popolna neodvisnost Računskega sodišča pri njegovem delu.

 

16. Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revizijah smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

 

A: Revizije skladnosti, finančne revizije in revizije smotrnosti poslovanja se dopolnjujejo. Medtem ko se pri revizijah skladnosti preverja, ali so dejavnosti in programi skladni z veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami, se z revizijami smotrnosti poslovanja ocenjuje, ali so bili ti programi in dejavnosti izvedeni optimalno.

 

Pri izvajanju sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je Računsko sodišče že priporočilo, naj se kot del strategije EU za gospodarsko rast zagotovi dolgoročna ustreznost financiranja EU za prilagajanje podnebnim spremembam, kar bo imelo posledice tako za notranjo kot zunanjo konkurenčnost EU. To je prispevalo k vzpostavitvi k rezultatom usmerjenega pristopa in zagotavljanju, da se finančne odločitve ustrezno preoblikujejo v konkretne ukrepe in rešitve v korist državljanov EU.

 

S tem modelom bi bilo na podlagi revizij smotrnosti poslovanja mogoče načrtovati nadaljnje ukrepe za podporo ustreznemu spremljanju učinkovite porabe glede na cilje konkurenčnosti EU, ob hkratnem upoštevanju potrebe po spoštovanju splošnih razvojnih ciljev EU.

 Po isti logiki bi lahko bil večji poudarek na uspešnosti koristen pri podpori novim ciljem Komisije v zvezi s poenostavljanjem in odgovornostjo, tudi kar zadeva postopke za oddajo javnih naročil. V vrednotenjih na podlagi uspešnosti bi se lahko upoštevali tudi upravni stroški na ravni držav članic ter na ravni poslovne skupnosti. Revizije smotrnosti poslovanja ponujajo vpogled v prihodnost in omogočajo oceno, ali se s postopki učinkovito dosegajo zastavljeni cilji.

Ker bodo finančni instrumenti EU predvidoma vse bolj zapleteni, sta odgovornost in sledljivost sredstev EU toliko bolj pomembni tudi kot osnovni pogoj za modele, ki temeljijo na uspešnosti, kar bo treba upoštevati v prihodnjih prizadevanjih Računskega sodišča ter v odnosih z drugima dvema institucijama EU s proračunskimi pristojnostmi, tj. z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.

 Sicer pa si je treba vselej prizadevati, da bi izdajali priporočila, ki so ustrezna in obenem praktična ter ki jih lahko subjekt, ki je predmet revizije, jasno razume in sprejme, zlasti na ustrezni vodstveni ravni, pristojni za njihovo optimalno časovno, stroškovno in z viri podprto izvajanje.

 

17. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

 A: Na tej stopnji še ne morem dati dokončnega odgovora, saj moram zadevo še preučiti z vidika bodisi Odbora za proračunski nadzor bodisi Računskega sodišča. Praktične izkušnje na ravni Računskega sodišča bodo ključne pri oblikovanju utemeljenega stališča.

 Jasno pa je, da je sodelovanje med Računskim sodiščem in nacionalnimi revizijskimi organi, kot je opredeljeno v členu 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ključno za učinkovit proračunski nadzor. V okviru deljenega upravljanja je zlasti pomembno izkoristiti strokovno znanje nacionalnih revizorjev.  

 Nadaljevanje odprtega dialoga s proračunskimi in zakonodajnimi organi, nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami ter drugimi deležniki krepi pomen te ustanove in učinek njenih prizadevanj.

Tako Evropski parlament (prek odbora CONT) kot nacionalni revizijski organi, ki poročajo nacionalnim parlamentom, so za Evropsko računsko sodišče ključni deležniki, katerih skupni cilj je zaščita proračuna EU in skrb za čim boljšo porabo denarja davkoplačevalcev EU. Evropsko računsko sodišče bi zato moralo zadevna poročila še naprej deliti z nacionalnimi revizijskimi organi in drugimi institucijami, saj bi jih s tem seznanjalo s svojimi dejavnostmi in podajalo priporočila o zadevnih področjih politike.

Zato menim, da so dobro organizirana in pregledna izmenjava informacij, dobro razumevanje medsebojnih potreb ter učinkoviti dogovori o sodelovanju ključni za uspeh. Pri vseh morebitnih ukrepih je treba upoštevati pravni okvir za sodelovanje ter poskrbeti tako za zavezanost delu v dobri veri kot tudi neodvisnost Računskega sodišča in nacionalnih revizijskih organov.

Obenem bi spodbujal neposreden strukturiran dialog med kontaktnim odborom ter Odborom EP za proračunski nadzor z rednimi izmenjavami primerov dobre prakse in pridobljenih izkušenj, učinkovitim izvrševanjem proračuna in nadzorom nad njim, upravljanjem, preglednostjo in odgovornostjo. Hkrati verjamem, da bi del tega bolj strukturiranega dialoga lahko bile tudi skupne analize tveganj, skupno razumevanje izzivov in posebnih tveganj po vsej EU in izmenjave o načinih za spoprijemanje z njimi.

Nazadnje ima Evropski parlament tudi pomembno vlogo pri ozaveščanju o delu Evropskega računskega sodišča in sistemu EU za proračunski nadzor med subjekti v njegovi sestavi. Poslanci Evropskega parlamenta bi morali obenem pomagati revizijskim organom v svojih državah članicah, da bi bolje razumeli izzive, s katerimi se ti spoprijemajo pri izvajanju svojih nalog.

18. Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

A: Visokokakovostno poročanje temelji predvsem na kakovosti predloženih podatkov. Ocenjevanje in poročanje Evropskega računskega sodišča temeljita na kakovosti predloženih podatkov, zlasti ker se Evropski parlament nanju opira pri konsolidaciji svojih proračunskih odločitev.

V zvezi s tem in ob upoštevanju, da so evropske statistike javno dobro, ter na podlagi veljavne uredbe o evropski statistiki, je v dialogu z Evropsko komisijo in drugima institucijama pomembno analizirati, kako bi bilo mogoče sedanji sistem izboljšati, da bi bil bolj osredotočen na nove podatkovne vire, nove tehnologije in spoznanja, ki jih je prinesla digitalna doba, da bi predloženi podatki odražali nove izzive in gospodarske razmere ter bili tako v podporo utemeljenim odločitvam in ciljem politik EU.

Nikoli pa ne smemo pozabiti, da ima tudi Računsko sodišče omejene vire, ki jih mora kar najbolje uporabiti za poročanje o svojem delu.

Druga vprašanja

19. Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

A: Kot nekdanji poslanec romunskega parlamenta in bivši predsednik odbora popolnoma spoštujem odločitve Evropskega parlamenta. Če bi se v zvezi s tem pojavili morebitni dvomi o moji integriteti ali neodvisnosti, bi po posvetovanju s svojo državo članico seveda umaknil svojo kandidaturo. Skrbno bi tudi upošteval stališča Odbora za proračunski nadzor in razprave v njem glede področij, kjer so mogoče strokovne izboljšave, in ustrezno ukrepal.

Ker pa me je imenovala romunska vlada in ker postopek na podlagi PDEU določa, da končno odločitev sprejme Svet, menim, da je ustrezno upoštevati celoten postopek ravnanja, pri katerem se upoštevajo vse vključene institucije.

PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVKE

Poročevalec kot izključno pristojen izjavlja, da ni prejel nobenih prispevkov od subjektov ali oseb, ki bi jih bilo treba navesti v tej prilogi v smislu člena 8 Priloge I Poslovnika.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	18.3.2025
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 2 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jeorjos Avtias (Georgios Aftias), Gilles Boyer, Caterina Chinnici, Tamás Deutsch, Dick Erixon, Daniel Freund, Gerben-Jan Gerbrandy, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Virginie Joron, Kinga Kollár, Giuseppe Lupo, Marit Maij, Claudiu Manda, Csaba Molnár, Fidias Panajotu (Fidias Panayiotou), Jacek Protas, Julien Sanchez, Jonas Sjöstedt, Carla Tavares, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Grapini, Erik Marquardt, Bert-Jan Ruissen, Vlad Vasile-Voiculescu, Annamária Vicsek
Poslanci iz člena 216(7) Poslovnika, navzoči pri končnem glasovanju	Andrzej Halicki, Valentina Palmisano, Georgiana Teodorescu