POROČILO o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti – 2003
21.3.2005 - (8412/2004 – 2004/2172(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Elmar Brok
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti – 2003 (8412/2004 – 2004/2172(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo, podpisane v Rimu 29. oktobra 2004,
– ob upoštevanju Evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003,
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta za leto 2003 (8412/2004),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[1], točka H, odstavek 40,
– ob upoštevanju člena 21 Pogodbe EU,
– ob upoštevanju resolucije z dne 12. januarja 2005 o Pogodbi o Ustavi za Evropo[2],
– ob upoštevanju resolucije z dne 23. oktobra 2003 o doseženem napredku v izvajanju skupne zunanje in varnostne politike[3],
– ob upoštevanju resolucije z dne 29. januarja 2004 o odnosih med Evropsko unijo in Združenimi narodi[4],
– ob upoštevanju resolucije z dne 20. novembra 2003 o "Širši Evropi – soseščini: novem okviru za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi"[5],
– ob upoštevanju resolucije z dne 10. aprila 2003 o novi evropski varnostni in obrambni zgradbi – prednosti in pomanjkljivosti[6],
– ob upoštevanju priporočila Svetu z dne 26. februarja 2004 o odnosih med Evropsko unijo in Rusijo[7],
– ob upoštevanju resolucije z dne 22. aprila 2004 o stanju transatlantskega partnerstva pred srečanjem na vrhu EU – ZDA v Dublinu 25. in 26. junija 2004[8], in tiste z dne 13. januarja 2005 o transatlantskih odnosih[9],
– ob upoštevanju resolucije z dne 23. oktobra 2003 o miru in dostojanstvu na Bližnjem vzhodu[10],
– ob upoštevanju priporočila Svetu z dne 24. septembra 2003 o razmerah v Iraku[11],
– ob upoštevanju resolucije z dne 12. februarja 2002 o Afganistanu: izzivi in obeti za prihodnost[12],
– ob upoštevanju resolucije z dne 15. novembra 2001 o globalnem partnerstvu in splošni strategiji za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[13],
– ob upoštevanju resolucije z dne 13. januarja 2005 o nedavni katastrofi, ki jo je povzročil cunami v Indijskem oceanu[14],
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 16. in 17. decembra 2004 in zlasti njegovih odločitev o terorizmu in zunanjih odnosih,
– ob upoštevanju člena 112(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A6-0062/2005),
A. ker Parlament meni, da se z njim ne posvetuje v meri, ki jo predvideva člen 21 Pogodbe Evropske unije, zaradi trenutne prakse Sveta, po kateri le-ta posreduje opisni seznam dejavnosti za prejšnje leto, s Parlamentom pa se ne posvetuje o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah za prihodnje leto,
B. ker se mora zato obstoječa praksa prekiniti in zamenjati z drugo, ki zagotavlja dejansko posvetovanje s Parlamentom, kot je omenjeno zgoraj, kar vodi k večji vključenosti,
C. ker morata imeti duh in vsebina Pogodbe o Ustavi za Evropo, podpisane v Rimu dne 29. oktobra 2004, ki sicer še čaka na ratifikacijo, pomembne posledice pri izvajanju EU politike SZVP za leto 2005 in po njem,
D. ker je Parlament večkrat izrazil svoje stališče o načinu organizacije in uravnoteženosti odnosa z nekaterimi regijami in državami, da bi okrepili globalno naravo zunanjepolitičnega delovanja Unije,
E. ker je obstoječe financiranje politik SZVP in EVOP popolnoma neprimerno, tako s količinskega kot kakovostnega vidika ter z vidika demokratične odgovornosti ,
1. kljub temu, da je zadovoljen z načinom, s katerim je visoki predstavnik/generalni sekretar Sveta Parlament izčrpno obveščal o napredku glavnega vprašanja SZVP, izrazito zavrača naknaden pristop Sveta, ki je doslej le posredoval opisni seznam dejavnosti SZVP, izvedenih v prejšnjem letu, in meni, da takšna praksa jasno krši člen 21 Pogodbe Evropske Unije in Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999, glede predhodnega posvetovanja z Evropskim parlamentom;
2. zato zahteva od Sveta, da preneha izvajati obstoječo prakso in jo zamenja z vnaprejšnjim pristopom, s katerim se na začetku vsakega leta posvetuje s Parlamentom o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah, ki jih predvidi Svet za tisto leto glede na globalna in horizontalna vprašanja ter glede na prednostne naloge, načrtovane za različna geografska področja; nadalje poziva Svet, da kasneje poroča o tem, ali so bili prispevki Evropskega parlamenta upoštevani in na kakšen način;
3. namerava si prizadevati za povečanje demokratične odgovornosti glede vprašanj SZVP z rednimi razpravami z nacionalnimi parlamenti v okviru četrtletne izmenjave mnenj z visokim predstavnikom/generalnim sekretarjem Sveta ter komisarko za zunanje zadeve, vključno z razpravo o spremembah, ki jih nacionalni parlamenti predlagajo k letnemu poročilu Parlamenta o SZVP;
4. poziva Svet in visokega predstavnika/generalnega sekretarja Sveta, da dejavno sodelujeta v letni razpravi o Evropski varnostni strategiji z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;
5. spodbuja Svet in države članice, da še povečajo parlamentarni pregled EVOP na nacionalni ravni s povečanjem vloge nacionalnega parlamenta pri odobritvi operacij EVOP ter na evropski ravni z dodelitvijo glavne vloge Parlamentu pri pregledu celotnega proračuna SZVP;
6. poziva Svet, da zagotovi, da se njegove politične instrumente, npr. sankcijsko politiko, izvaja bolj strogo in z večjo politično zavezanostjo;
Glavni vidiki in osnovne odločitve SZVP za leto 2005 po podpisu Ustavne pogodbe
7. izraža stališče, da je treba duh (in vsebino) določb nove Pogodbe glede SZVP uveljaviti od tega trenutka dalje, kot je že bilo storjeno pri ustanovitvi Evropske obrambne agencije, oblikovanju koncepta "bojnih skupin", vzpostavitvi razvite sosedske politike EU, ki mora biti veliko pomembnejša od sedanje sosedske politike, ter pri uporabi solidarnostne klavzule za preprečevanje terorističnih groženj ali napadov; posledice le-tega je treba obravnavati z učinkovitim usklajevanjem tovrstnih ukrepov, vključno s trenutnimi in bodočimi sredstvi civilne zaščite ter tudi z zavezo k vzajemni solidarnosti za zagotavljanje pomoči in podpore v primeru oboroženega napada proti katerikoli državi članici Evropske unije;
8. posledično prosi, da bi bil s strani Sveta obveščen o katerem koli prihodnjem predlogu in vanj bolj vključen, ki ga v zvezi s pripravo skupne zunanje in politike za leto 2005 predloži podpredsednik Komisije/minister za zunanje zadeve Unije;
9. izraža željo, da bodoča Evropska služba za zunanjepolitično delovanje še naprej igra odločilno vlogo na področju zunanjih ukrepov in pomaga ministru za zunanje zadeve EU/podpredsedniku Komisije; v vsakem primeru opozarja na potrebo po ohranjanju pristojnosti Parlamenta in vzdrževanju odgovornosti nove službe v odnosu do Parlamenta, zlasti kar se tiče vključevanja elementov Komisije v novo službo (DG Relex, delegacije ES itd.); prosi za načrt nadaljnjega razvoja medvladnih elementov (ki naj jih predvidijo predvsem države članice), da lahko bodoča služba sledi integriranemu vzorcu Skupnosti, kot del Komisije ob tem, da ostaja pri medvladnih vprašanjih istočasno zvesta Svetu;
10. poziva Svet, naj stori, kar je v njegovi moči, da se bo solidarnostna klavzula za obrambo, predvidena v Pogodbi o Ustavi dejansko uporabljala takoj, ko bo Pogodba začela veljati;
11. meni, da morata komisar za zunanje odnose in visoki predstavnik za SZVP sedaj, ko je bila podpisana Ustavna pogodba, upoštevati nove standarde tako, da popolnoma obveščata Evropski parlament in se z njim posvetujeta o vseh vprašanjih SZVP in EVOP ter ga bolje vključita vanje; poudarja potrebo po zagotovitvi predvsem demokratične odgovornosti in preglednosti vseh dejavnosti, ki jih je prevzela Evropska obrambna agencija;
12. pozdravlja ustanovitev Evropske obrambne agencije in pripravljalne ukrepe Komisije za raziskave na področju varnosti; meni, da je treba v srednjeročnem finančnem načrtu predvideti ustrezni letni znesek za raziskave na področju varnosti;
13. prosi Svet, da se redno posvetuje s Parlamentom o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah glede EVOP in Parlament obveščata o tem, kako se le-ta razvija v skladu s členom I-41, odstavek 8 Pogodbe o Ustavi za Evropo; tako posvetovanje se mora izvajati na enak način, kot se zgoraj zahteva za SZVP;
Posebni predlogi o globalnih in horizontalnih vprašanjih za leto 2005
14. pozdravlja varnostno strategijo Evropske unije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003; popolnoma je zvest svojemu civilno-vojaškemu celovitemu pristopu in ključnim konceptom preventivne dejavnosti in učinkovitega multilateralizma, ki morajo označiti tako SZVP kot EVOP, ter se sklicuje na poročilo, ki ga o strategiji trenutno pripravlja Odbor za zunanje zadeve;poudarja potrebo po razvijanju zmogljivosti za hiter odziv v primeru humanitarnih nesreč in katastrof;
15. zato v zvezi s tem poudarja, kot je določeno v Varnostni strategiji, potrebo po razvoju ustrezne varnostne kulture in zato odkrito podpira delo, ki trenutno poteka pri izvajanju koncepta usposabljanja EU na področju ESDP; razvoj in vzpostavitev Kolidža za evropske varnostne in obrambne politike mora v prihodnosti za ustanove Evropske unije in držav članic zagotavljati dobro usposobljeno osebje, ki bo zmožno učinkovito delovati na področju ESDP; zato mora biti kolidž organiziran na dobri osnovi in se ga mora ustrezno financirati;
16. v celoti podpira skupna prizadevanja, ki so trenutno potreba za izvajanje strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ob upoštevanju revizije Pogodbe Združenih narodov o prepovedi širjenja jedrskega orožja leta 2005 ter dejstva, da mora EU igrati aktivno vlogo na tem področju, ter pri izvajanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004); sklicuje se na svoje prejšnje stališče o osebnem orožju in na svojo resolucijo z dne 22. aprila 2004 o pregledu Konvencije iz Ottawe o protipehotnih minah;
17. poudarja svoje močno prepričanje, da bodo ukrepi za jedrsko razorožitev znatno prispevali k mednarodni varnosti in strateški stabilnosti in zmanjšali tveganje jedrskega širjenja; poziva tiste države članice, ki imajo orožarno jedrskega orožja, da izpolnijo svoje obveznosti iz člena 6 Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT); poziva države članice, da na prihodnji pregledni konferenci o neširjenju jedrskega orožja podprejo novo pobudo na mednarodni ravni o novih jedrskih nevarnostih, kot jo predlagata generalni sekretar ZN Kofi Annan in direktor IAEA Mohammed El Baradei, o jedrski razorožitvi in ponovni oživitvi Konference ZN o razorožitvi;
18. strinja se z mnenjem Evropskega sveta o tem, da bo boj proti terorizmu še vedno prednostna naloga EU in ključni element njene politike zunanjih odnosov, medtem ko še enkrat poudarja, da se tega ne da doseči na račun človekovih pravic in državljanskih svoboščin, ter predlaga večjo skladnost in odločnost pri protiteroristični politiki Unije v odnosu do tretjih držav:
(a) s spodbujanjem političnega dialoga o terorizmu s partnerji iz tretjih držav,
(b) s krepitvijo sodelovanja z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami (predvsem s protiterorističnim odborom ZN in z NATO-m) in zlasti s ponovno okrepitvijo avtoritete sistema ZN,
(c) z izvajanjem Deklaracije EU–ZDA iz leta 2004 o boju proti terorizmu,
(d) s podpiranjem ciljno naravnane strategije pomoči Komisije, že določene v programih, kot so CARDS, TACIS, MEDA itd., in odslej označene s sodelovalnim pristopom, ki pokriva prednostna področja UNSCR 1373,
(e) s povečanjem uporabe civilno-vojaških mehanizmov za hitro ukrepanje,
(f) s strogim izvajanjem protiteroristične klavzule, vključene v sporazume z državami, kjer so dokazi o terorističnih grožnjah ali posebnih terorističnih dejavnostih, kot je rekrutiranje, usposabljanje ali financiranje, ali katere koli druge države, ki predstavlja možno grožnjo za Unijo; meni, da je zato treba posvetiti pozornost predlogu Parlamenta iz leta 2002 o medinstitucionalnem kodeksu politike zunanjih odnosov Unije,
(g) s čim boljšim izkoriščanjem posebnih operacij EVOP, ko je to potrebno;
(h) z zagotavljanjem spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v zvezi z vsemi ukrepi,
(i) z dejavnim prispevanjem Evropske unije k mirni in pravični rešitvi dolgotrajnih regionalnih vprašanj ob upoštevanju sklepov ZN in njihove mednarodno priznane vloge ter z reševanjem kritičnih socialnih težav (revščina, socialna izključenost), ki prispevajo k nasilju in terorizmu.
19. pripisuje izreden pomen svojemu prispevku k boju proti terorizmu; zato poziva Odbor za zunanje zadeve in Odbor za državljanske svoboščine, da določita ustrezen postopek za pripravo priporočil o tej zadevi, naslovljenih na Svet in tudi na Komisijo; v zvezi s tem poziva Svet, da v celoti obvesti Odbor za zunanje zadeve ter Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in se z njima posvetuje o vprašanju seznama EU terorističnih organizacij; v tej zvezi pozdravlja pozitiven odziv luksemburškega predsedstva;
20. meni, da je bistveno, da se v primeru naravnih nesreč poseže po kapacitetah, ki jih na civilno-vojaškem področju razvijata Svet in Komisija; vklučno z civilno-vojaško načrtovalno enoto in možnosti, kot sta GALILEO in GMES;
Prednostne naloge Parlamenta v različnih geografskih področjih za leto 2005
21. poziva Svet, da nemudoma ukrepa in popravi obstoječe neravnovesje v geografskem smislu v aktih SVZP, sprejetih v zadnjih desetih letih tako, da se vzpostavi pravično ravnovesje med različnimi regijami v skladu z globalnimi željami Unije; še posebno poziva Svet, da vzpostavi geografsko ravnovesje med do sedaj storjenimi prizadevanji zaradi širitve ter obnovljenimi prizadevanji za jug Sredozemlja; vendar pa poudarja, da se mora izogniti vsaj vsaki hladni gesti zmanjšujočega interesa EU za napredek na Zahodnem Balkanu, v Ukrajini in Gruziji;
22. zato priporoča, da Svet ustrezno ukrepa, tako da lahko EU izkoristi privilegirane odnose, ki obstajajo z določenimi geografskimi področji (preko bi-regionalnih, večstranskih in obojestranskih sporazumov med združenji itd.) in tako okrepi svojo vsestransko moč pri ravnanju z drugimi nastajajočimi državami in regijami, s katerimi se še niso vzpostavili privilegirani odnosi; prav tako poudarja, da se soseščini EU ne sme dati večje prednosti na račun pomembnih odnosov in solidarnosti med EU ter državami v razvoju drugod po svetu;
23. predvsem pripisuje izreden pomen postopni širitvi Unije, kot je odločil Evropski svet 16. in 17. decembra 2004 ter razvoju evropske sosedske politike, ki sta glavni prednostni nalogi politične agende za leto 2005, vključno z Evropskim gospodarskim območjem za evropske države; vztraja pri tem, da se je zelo pomembno truditi za mirno in dostojanstveno doseganje rešitve konflikta na Bližnjem Vzhodu na podlagi načrta pogajanj kvarteta in izvajanja strateškega partnerstva s Sredozemljem in Bližnjim Vzhodom, ki ju je junija 2004 sprejel Evropski svet; v ta namen pozdravlja zadnje srečanje v Sharm el-Sheiku med Arielom Sharonom in Abujem Maznom; ravno tako poudarja dejstvo, da je bilo vloženo izredno veliko truda pri reševanju drugih obstoječih ali možnih sporov in kriz, kot tistih na Kosovu, v Darfurju, Somaliji, na območju Velikih jezer, v Iranu in Severni Koreji (DLRK) ter pri prizadevanju za družbeni napredek v svetu skladno z razvojnimi cilji tisočletja ZN;
24. pripisuje tudi izreden pomen nadaljnjemu poteku in razvoju evropske strategije za Zahodni Balkan z namenom postopne vključitve držav te regije v evropske institucije, še zlasti ob upoštevanju ključnih odločitev o končnem statusu Kosova, ki morajo biti sprejete v drugi polovici leta 2005;
25. pripravljen je delati s Svetom in Komisijo pri dolgoročni strateški reorganizaciji Srbije in Črne gore, vključno s Kosovom, katere cilj je omogočiti skupno mirno prihodnost v Evropski unij za vse ljudi v tej regiji;
26. pričakuje tesno sodelovanje Sveta in Komisije pri politični in gospodarski podpori sedanjega mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu;
27. meni, da je pomembno, da imata EU in ZDA konstruktiven odnos ter, da NATO ponovno postane forum za enakopravne politične razprave, kjer mora biti vzpostavljeno razumno ravnovesje med instrumenti preprečevanja, kriznim upravljanjem in vojaškimi zmogljivostmi; meni, da je pomembno sprejeti skupno stališče (EP in Kongres ZDA) o nekaterih globalnih vprašanjih skupnega interesa (boj proti terorizmu, regionalni konflikti, širjenje orožja za množično uničevanje, sodelovanje na področju energetike, klimatske spremembe itd.) ter da je treba še posebno v letu 2005, ob 10. obletnici madridske deklaracije, dodatno spodbuditi čezatlantske odnose – končno oblikovanje čezatlantskega trga do leta 2015, posodobitev Nove čezatlantske agende s Čezatlantskim sporazumom o partnerstvu, ki bo začel veljati čim prej, v vsakem primeru v roku dveh let;
28. poudarja potrebo po tesnem sodelovanju EU in ZDA pri reševanju globalnih težav v zvezi z gospodarstvom, politiko in varnostjo; poziva k oblikovanju osnutka novega čezatlantskega programa za vzpostavitev dialoga o globalnih vprašanjih;
29. poziva Svet k razpravi z Evropskim parlamentom o konceptu „strateškega partnerstva“ s tretjimi državami, ki mora temeljiti na delitvi in spodbujanju skupnih vrednot; v zvezi s tem poziva k celoviti oceni strateškega partnerstva z Rusko federacijo in Kitajsko;
30. poziva Svet in Komisijo, da storita vse za vzpostavitev tesnejših odnosov z Rusijo, ki bodo odražali naš skupni interes in vrednote ter temeljili na spoštovanju človekovih pravic, načelu pravne države in demokracije;
31. v zvezi s tem podpira predlog Sveta za skupno krizno upravljanje konfliktov v Transnistriji in na Južnem Kavkazu EU in Rusije; poudarja, da je vojna v Čečeniji še vedno ovira za razvoj pristnega partnerstva in znova poziva k politični rešitvi konflikta z vključitvijo vseh demokratičnih elementov čečenske družbe;
32. obžaluje, da so odnosi s Kitajsko napredovali samo na področju trgovine in gospodarstva, brez kakršnih koli bistvenih dosežkov v zvezi s človekovimi pravicami in vprašanji demokracije; v zvezi s tem poziva Svet, da ne odpravi embarga na orožje in poišče načine za spodbujanje dialoga, ublažitev napetosti in pospeševanje razoroževanja v tesnih odnosih;
33. izraža najglobjo zaskrbljenost glede velikega števila projektilov na južnem Kitajskem, usmerjenih v Tajvansko ožino, in glede tako imenovanega "zakona proti odcepitvi" Ljudske republike Kitajske, ki neupravičeno zaostruje položaj v ožini; poziva Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Kitajsko (Tajvan), da ponovno vzpostavita politični dialog na podlagi medsebojnega razumevanja in priznavanja, z namenom spodbuditi stabilnost, demokracijo, človekove pravice in pravno državo v vzhodni Aziji;
34. podpira prizadevanja Velike Britanije, Francije in Nemčije ter Sveta in Komisije, usmerjena v spodbujanje Irana, da postane dejaven in dobronameren partner v regiji ter v jamčenje, da le-ta ne razvija jedrskega orožja; poudarja, da bi dokazi o nadaljnjem razvoju takšnega orožja imeli zelo resne posledice na katerikoli odnos med EU in Iranom;
35. podpira nadaljnjo krepitev evropske obveze v Afganistanu ter zagovarja zanesljivo in trdno srednjeročno financiranje te naloge; strinja se z okrepljenimi prizadevanji za obnovitev mednarodne Skupnosti; v zvezi s tem namenja posebno pozornost razvoju izobraževalnega sistema, izboljšanju položaja žensk, deklet in otrok, ukrepom v zvezi z razoroževanjem in reintegracijo ter razvoju in izvajanju gospodarskih alternativ pridelavi opija;
36. poziva Svet, da čim prej začne postopek sprejetja skupnega stališča SZVP o Iraku;
37. v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost glede izjave Demokratične ljudske republike Koreje z dne 10. februarja 2005, v kateri izraža svoj namen prekiniti za nedoločen čas sodelovanje v večstranskih pogovorih o njenem jedrskem programu;
38. sklicuje se na številne resolucije in poročila, ki zadevajo različna geografska področja, ki vsebujejo pomembne prispevke k razpravi o načinu razvijanja politike Unije v odnosu do teh geografskih področjih, da se vzpostavi zgoraj omenjeno pravično ravnovesje;
39. ponovno poudarja, da mora Unija igrati aktivno vlogo pri svojih odnosih s tretjimi državami pri spodbujanju človekovih pravic ter zagotavljanju doseganja razvojnih ciljev tisočletja, ki so pomemben in sestavni del tako SZVP kot EVOP;
40. kaže na usklajeno delovanje EU na zadnjih volitvah v Ukrajini kot dober primer načina, kako bi se morale različne evropske institucije skupaj z državami članicami odzivati in prevzeti vodilno vlogo pri skupnih evropskih interesih in vrednotah; obveže se, da bo podpiral nadaljnje poteze Ukrajine, saj so nedavna razpletanja dogodkov predstavljala velik izziv tudi za Unijo;
41. poziva Svet; Komisijo in države članice, da poleg ukrepov, predvidenih v akcijskem načrtu v okviru evropske sosedske politike, razmislijo o drugih oblikah pridružitve za Ukrajino in ji ponudijo jasno evropsko perspektivo ter se odzovejo na izkazana prizadevanja velike večine ukrajinskega prebivalstva, ki bi morebiti vodila do končne pridružitve države k Evropski uniji;
Mnenje Parlamenta o vlogi Unije v nekaterih večstranskih organizacijah
42. predlaga, do začetka veljavnosti novega Ustavne pogodbe, ki jasno pripisuje Uniji pravno obliko, ustrezno ukrepanje za povečanje zastopanosti Unije kot celote v različnih mednarodnih večstranskih organizacijah, vključno z Združenimi narodi, Mednarodnim kazenskim sodiščem, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetom Evrope in vsemi drugimi pomembnimi forumi; poziva Svet in Komisijo, da vključita poslance Evropskega parlamenta, kjer je primerno, v uresničevanje tega cilja; posebno poudarja potrebo po spodbujanju odnosov z OVSE in Svetom Evrope, kakor tudi z Združenimi narodi; zahteva, da se Parlamentu dodeli vloga v skladu z visoko ravnjo parlamentarne diplomacije, s katero doprinaša k razvoju SZVP;
43. izraža mnenje, da mora imeti Unija kot celota glavno vlogo predvsem znotraj sistema Združenih narodov in bi morala spodbujati reforme ZN poleg predlogov, ki so vključeni v poročilo Visokega odbora za preučitev groženj, izzivov in sprememb;
Mnenje Parlamenta o financiranju SZVP za leto 2005
44. ponovno poudarja, da zahteva odziv na pet glavnih groženj za evropsko varnost, določenih v Evropski varnostni strategiji (terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalni konflikti, nezmožnost delovanja države, organiziran kriminal), dolgoročno zunanjo obveznost z uporabo vseh razpoložljivih inštrumentov, vključno z resnim vlaganjem v raziskavo varnosti in preprečevanje konfliktov, ki vključuje identifikacijo dejanskih in trajnostnih proračunskih dogovorov, ki bi morali biti doseženi v prihodnjem finančnem načrtu 2007–2013;
45. vztraja pri tem, da ni več mogoče razlikovati med financiranjem civilnih ali vojaških stroškov, predvsem v okviru operacijah EVOP in bolj natančno tistih, ki jih izvaja izključno Unija ter, ki jih je načrtovala in izvedla civilno-vojaška celica;
46. ponovno poudarja, da se morajo skupni stroški vojaških operacij znotraj EVOP financirati iz proračuna Skupnosti (kot velja že na civilnem področju v primeru policijskih operacij) in ne iz pomožnega proračuna ali zagonskega sklada držav članic, kot je trenutno določeno;
47. v ta namen opozarja na nove možnosti, ki jih ponuja financiranje prihodnjih intervencij načrtovanih „humanitarnih bojnih skupin“ v primeru naravnih nesreč, pri katerih je potrebna mešanica vojaških in civilnih sredstev za pomoč, kot je bilo pred kratkim v primeru naravne katastrofe, ki jo je povzročil cunami v južni Aziji; v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, da sestavita nov predlog, ki upošteva tudi predlog Evropskega parlamenta za Evropske civilne mirovne enote in ustanovitev Evropske prostovoljne organizacije pomoči, kot je predvideno v členu III-321 Ustave;
48. prosi Svet, naj upošteva možnost financiranja skupnih stroškov takšnih operacij iz proračuna Skupnosti v primeru katere koli prihodnje operacije EVOP za boj proti terorizmu, v nasprotju z obstoječimi pravili, npr.načela da "stroške povrne vsaka država članica posebej" ali katerim koli drugim začasnim programom, npr. tako imenovanim "mehanizmom Atena";
*
* *
49. naroči svojemu predsedniku, da posreduje to resolucijo Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju NATA in predsedniku Sveta Evrope.
OBRAZLOŽITEV
Svet je Parlamentu 30. aprila 2004 dostavil letno poročilo o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti - 2003(točka H, odstavek 40 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 ). Svet jasno navaja, da je področje poročila za leto 2003 omejeno na opisovanj dejavnosti SZVP. V bistvu samo poročilo obsega komaj nekaj 10 strani, ker preostalih 118 strani vključuje sedem prilog, ki vsebujejo popis seznama globalnih in horizontalnih vprašanj, prednostne naloge v različnih geografskih območjih, razmere, ki se nanašajo na večstranske forume, nekatere načrte za bodoče ukrepe ter nekaj pravnih aktov, ki se nanašajo na finančna vprašanja in pravne akte. Ob priznavanju dejstva, da takšna strukturna predstavitev ustreza predhodno oblikovani zahtevi tega Parlamenta, ki se nanaša na strukturo letnega poročila, ostaja konkretno dejstvo v tem, da naknadna predstavitev Sveta nikakor ne ustreza pravici Parlamenta do ustreznega posvetovanja namesto enostavnega obvestila o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah SZVP. Prvo priporočilo poročevalca, da se tak naknaden pristop zavrne in da se zahteva od Sveta preklic te prakse in nadomestitev le-te z apriornim pristopom, o katerem se bo treba posvetovati z Evropskim parlamentom na začetku vsakega leta tako o globalnih kot horizontalnih vprašanjih, kakor tudi o prednostnih nalogah, načrtovanih za različna geografska območja. Nadaljnje naproša Svet, da naknadno poroča o tem, kako so bili prispevki Evropskega parlamenta upoštevani in na kak način.
Kot ugotavlja Svet v svojem poročilu, je bil ključ politični napredek v letu 2003 predvsem sprejetje nove Evropske varnostne strategije, ki jo je EvropskI svet sprejel 12. decembra 2003. Poleg tega tudi sprejetje strategije EU proti širjenju orožij za množično uničevanje, razvoj vojaških zmogljivosti, potrebnih za krizno upravljanje EU, vključno z deklaracijo operativnih zmogljivosti Unije v okviru helsinških glavnih ciljev (kljub priznavanju različnih pomanjkljivosti), oblikovanje Evropske obrambne agencije ter vzpostavitev dveh civilnih operacij EVOP ter nenazadnje prvih dveh vojaških operacij (operacija Concordia in operacija Artemis). Poleg tega sta bila sklenjena dva obsežna okvira za stalne odnose med Evropsko unijo in Združenimi narodi na eni strani, ter Evropsko unijo in Natom na drugi strani. Vsekakor je nedvomno najbistvenejši napredek, ki se je zgodil pred predstavitvijo poročila aprila 2004 pripravljalno delo (Konvencija in medvladna konferenca ), ki bo dolgoročno vodilo k podpisu Pogodbe o Ustavi za Evropo 29. oktobra 2004.
Nekatere posledice, ki jih bi podpis Ustavne pogodbe po predvidevanjih imel na glavne vidike in osnovne možnosti SZVP za leto 2005
Iz tega razloga in v skladu s prejšnjim odstavkom, poročevalec - z namenom preprečiti ponovitev dogodkov iz leta 2003, omenjenih v poročilu Sveta - pri odgovoru Parlamenta vztraja pri tem, da se v prihodnje po podpisu Ustavne pogodbe pri predstavitvah glavnih vidikov in osnovnih možnosti SZVP za leto 2005 uporabi apriorni pristop. Tako predstavlja glavne vidike in osnovne odločitve SZVP za leto 2005 po podpisu Ustavne pogodbe.
Kot je naš odbor že omenil, Ustavna pogodba na področju SZVP vsebuje precej izboljšav: sprejetje novih razlag načel in ciljev zunanjepolitičnega delovanja Unije, posebej tistih, ki zadevajo skladnost skupne zunanje in varnostne politike EU z mednarodnim pravom in temeljnimi določbami Ustanovne listine Združenih narodov; uvrstitev členov sedanjih pogodb, ki pokrivajo različne vidike zunanjepolitičnega delovanja Unije, znotraj novega naslova V dela III; dodelitev statusa pravne osebe Evropski uniji predvsem pa vzpostavitev nove funkcije zunanjega ministra, ki bo odgovoren tako Evropskemu parlamentu kot tudi Evropskemu svetu; in nenazadnje vzpostavitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje.
Ravno tako naj bo omenjeno, da Ustavna pogodba vključuje tudi številne izboljšave na področju EVOP, h katerim sodijo dopolnjene petersberške naloge, mednarodne sile, ki so jih države članice namenile za izvajanje nalog v okviru EVOP, obveza postopnega izboljšanja vojaških sposobnosti, ustanovitev Evropske agencije za oborožitev, raziskave in vojaške zmogljivosti, evropski sklepi kot nov instrument za izvajanje SZVP/EVOP, vzpostavitev skupine držav članic za izvajanje misije EVOP v okviru Unije, stalno strukturirano sodelovanje med državami članicami, ki izpolnjujejo zahtevne kriterije v zvezi z vojaškimi sposobnostmi v okviru Unije za najzahtevnejše naloge, medsebojna solidarnostna klavzula, ki določa, da so v primeru oboroženega napada na ozemlju ene izmed držav članic druge države članice obvezane, da nudijo pomoč in podporo napadeni članici (brez poseganja v varnostno in obrambno politiko nekaterih držav članic ali vlogo, ki jo za nekatere države članice igra zveza NATO) ter solidarnostna klavzula za medsebojno pomoč za preprečitev terorističnih groženj ali terorističnih napadov v primeru katastrof.
Po mnenju poročevalca naj zato od sedaj - vsaj v političnem smislu - začne veljati večina (če ne celo vse) naštetih izboljšav na področju SZVP in EVOP, brez da bi počakali na uradno ratifikacijo Ustavne pogodbe. To naj velja zlasti za glavne vidike in osnovne možnosti SZVP za leto 2005.
Nekaj globalnih in horizontalnih vprašanj za leto 2005
Poleg institucionalnega razvoja, omenjenega v prejšnjem odstavku, bi bilo potrebno po mnenju poročevalca posebno pozornost nameniti glavnim grožnjam evropski varnosti, ki jih omenja evropska varnostna strategija. To so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalni konflikti, nezmožnost delovanja države in organizirani kriminal. Ker to zadevo že obravnava pomembno poročilo odbora AFET, bi bilo bolje ta vprašanja poglobljeno obravnavati v okviru tistega poročila. Vseeno pa je treba poudariti, da bi bilo potrebno koncepta "preventivne dejavnosti" in "učinkovitega multilateralizma" obravnavati kot dva od najpomembnejših prispevkov k evropski varnosti. Še posebej se poročevalec ne strinja z mnenjem tistih, ki menijo, da ta poziv k multilateralizmu izvira iz šibkosti, v primerjavi z unilateralnimi težnjami močnejših sil, saj meni, da prizadevanja k multilateralnosti kažejo na višjo raven politične organizacije, naučene iz stoletnih evropskih izkušenj z neprestanimi konflikti, vojnami in človeškimi katastrofami. Prizadevanja za močno mednarodno družbo, za brezhibno delujoče mednarodne institucije in za mednarodni red, temelječ na pravilih, vse to, k čemur stremi ta strategija, je jasen cilj, ki se popolnoma sklada s to višjo ravnjo politične organizacije. Na zelo pomembno vprašanje pa evropska varnostna strategija, najbrž zaradi njegove spornosti, ni odgovorila: kdaj je uporaba sile potrebna in legitimna? Moramo se strinjati z evropsko varnostno strategijo, da mora biti osnovni okvir za mednarodne odnose Ustanovna listina Združenih narodov in da nosi Varnostni svet Združenih narodov glavno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Ostaja pa nejasno, v kakšnih okoliščinah bi se bilo pri ukrepih EU legitimno zateči k sili kot k zadnji rešitvi.
Omeniti pa je vendarle treba tudi usklajene evropske ukrepe proti terorizmu. Zdaj je Evropa za teroriste tako tarča kot oporišče, evropske države pa so že bile napadene. Parlament se strinja z mnenjem, da se začneta pri boju proti terorizmu tradicionalna koncepta zunanje in notranje politike prekrivati, ter je pripravljen predlagati popolno vključitev boja proti terorizmu v zunanjo politiko EU. EU proizvede 25% svetovnega BDP, nudi več kot 50% svetovne uradne pomoči za razvoj in plačuje 40% proračuna ZN. Je ena najpomembnejših svetovnih gospodarskih partnerjev, različne sporazume je podpisala z več kot 122 državami. EU ima lahko odločilen glas pri boju proti terorizmu, če dosledno uporabi neizmerno moč in vpliv, ki izhajata iz njenih povezav na področju gospodarstva, trgovine in pomoči. To poročilo zato vključuje nekaj začetnih predlogov in priporočilo o ustanovitvi skupne delovne skupine odborov AFET in LIBE, ki naj bi stalno spremljala dejavnosti na tem področju.
Mnenja Evropskega parlamenta o geografskih področjih za leto 2005
Pregled ukrepov SZVP med leti 1993 in 2003 po geografskih področjih kaže prednost, ki so jo resnično imela različna področja. Opozoriti je treba, da je bilo najpomembnejše področje zahodni Balkan in vzhodna Evropa z okoli 120 različnimi ukrepi SZVP, sledi podsaharska Afrika z okrog 60 ukrepi, Azija z okoli 25 ukrepi, Sredozemlje in Bližnji vzhod z manj kot 20 ukrepi ter Skupnost neodvisnih držav (SND) z okoli 15 ukrepi, medtem ko je bila regija z najmanj ukrepi Latinska Amerika in Karibi (z manj kot šestimi ukrepi). Če si ta seznam ogledamo v luči različnih horizontalnih vprašanj, se na prvem mestu znajde okoli 40 ukrepov o orožju, razorožitvi in proti širjenju, sledi jim takrat rastoča EVOP z manj kot 20 ukrepi, daleč za tem pa preprečevanje konfliktov in boj proti terorizmu, ki štejeta manj kot šest ukrepov. Jasno je, da se je od takrat in v zdajšnji perspektivi leta 2005 horizontalna analiza dramatično spremenila in da sta sedaj še posebej terorizem in EVOP tema večine ukrepov. Zato je izjemnega pomena, da se, kar se tiče geografskega vprašanja, popravi očitno nesorazmerje med različnimi geografskimi področji, tako da bo SZVP postala prava globalna politika EU in ne zgolj skupek določenih prednostnih območij. Parlament je v premnogih resolucijah, posvečenih različnim področjem, priporočil način izvajanja politike EU na vsakem od omenjenih področij, in nobene potrebe ni po ponavljanju tako izčrpnega seznama. Dovolj je tako vztrajati, kot vztraja to poročilo, da je potrebno bolj pošteno razmerje med regijami, tako da bo lahko EU sčasoma izkoristila prednosti svojih posebnih odnosov z nekaterimi področji za izražanje svojih mnenj pri ukvarjanju z drugimi razvijajočimi se področji in državami, kjer ni vzpostavljenih tovrstnih posebnih odnosov.
Mnenja Evropskega parlamenta o financiranju SZVP za leto 2005
Evropski parlament je ponovno izrazil mnenje, da odgovornost Unije za izpolnitev obveznosti, ki jih ima na številnih pomembnih področjih, kot so zmanjšanje svetovne revščine, spodbujanje človekovih pravic in demokracije ter povezovanje s partnerskimi državami širom po svetu, zahteva razpoložljivost zadostnih finančnih sredstev. Poleg tega postaja vedno bolj jasno, da umetna delitev med vojaškimi in civilnimi izdatki ni več ustrezna, še posebej ob upoštevanju skupne civilne in vojaške doktrine, ki je podlaga tako preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja EU kot tudi najnovejšega razvoja na področju EVOP, zlasti če gre za samostojne operacije EU, načrtovane in izvedene izključno z evropskimi sredstvi.
To je pravzaprav ključni element mnenja Evropskega parlamenta, ki je v jasnem nasprotju s trenutnimi praksami namenjanja sredstev za operacije EVOP. Te prakse kažejo na najmanj dve slabosti: prvič je to dobro poznano dejstvo, da se taka sredstva izognejo demokratičnemu nadzoru tako nacionalnih parlamentov kot tudi Evropskega parlamenta; in drugič-kar je najbrž še huje-dokazi za to, da so takšna sredstva običajno financirana preko različnih mehanizmov, to pa povzroči, da se največja finančna obremenitev naloži tistim državam članicam, ki dajo na razpolago največ vojaškega osebja, kar vodi k temu, da imajo te države članice precejšnje pomisleke glede sodelovanja v prihodnjih operacijah. Prišel je čas, da se ta začarani krog prekine in v ta namen pričujoče poročilo vsebuje nekaj predlogov.
- [1] UL C 172, 18.06.1999, str. 1.
- [2] P6_TA-PROV(2005)0004.
- [3] UL C 82 E, 1.4.2004, str. 99.
- [4] UL C 96 E, 21.4.2004, str. 79.
- [5] UL C 87 E, 7.4.2004, str. 506.
- [6] UL C 64 E, 12.3.2004, str. 599.
- [7] UL C 98 E, 23.4.2004, str. 182.
- [8] P5_TA(2004)0375.
- [9] P6_TA-PROV(2005)0007.
- [10] UL C 82 E, 1.4.2004, str. 610.
- [11] UL C 77 E, 26.3.2004, str. 226.
- [12] P5_TA(2004)0098.
- [13] UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569.
- [14] P6_TA-PROV(2005)0006.
POSTOPEK
|
Naslov |
Letno poročilo Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti – 2003 | ||||||||||||
|
Številka postopka |
|||||||||||||
|
Podlaga v Poslovniku |
Člen 112,1 | ||||||||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju |
AFET 28.10.2004 | ||||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja Datum sklepa |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Okrepljeno sodelovanje Datum razglasitve na zasedanju |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo |
|
|
| ||||||||||
|
Poročevalec(-ka) Datum imenovanja |
Elmar Brok |
| |||||||||||
|
Prejšnji poročevalec |
|
| |||||||||||
|
Obravnava v odboru |
18.1.2005 |
15.3.2005 |
|
|
| ||||||||
|
Datum sprejetja |
16.3.2005 | ||||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
47 13 0 | |||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Bastiaan Belder, Monika Beňová, André Brie, Elmar Brok, Philip Claeys, Simon Coveney, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Anna Elzbieta Fotyga, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Anna Ibrisagic, Toomas Hendrik Ilves, Ioannis Kasoulides, Bogdan Klich, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Armin Laschet, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Justas Vincas Paleckis, Miroslaw Mariusz Piotrowski, Tobias Pflüger, Bernd Posselt, Michel Rocard, Raül Romeva i Rueda, Libor Roucek, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Gitte Seeberg, Ursula Stenzel, István Szent-Iványi, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Ari Vatanen, Paavo Väyrynen, Karl von Wogau, Jan Marinus Wiersma, Luis Yanez-Barnuevo García, Josef Zieleniec | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Alexandra Dobolyi, ?rpád Duka-Zólyomi, Michl Ebner, Milan Horáček, Jaromír Kohlíček, Jaime Mayor Oreja, Erik Meijer, Pasqualina Napoletano, Janusz Onyszkiewicz, Doris Pack, Józef Pinior, Aloyzas Sakalas, Inger Segelström | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2) |
| ||||||||||||
|
Datum predložitve – A6 |
21.3.2005 |
A6-0062/2005 | |||||||||||
|
Pripombe |
... | ||||||||||||