POROČILO o zaposlovanju in produktivnosti ter njunem prispevku h gospodarski rasti

26.4.2005 - (2004/2188(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Ona Juknevičienė

Predlogi sprememb

• 001-009 (PDF - 103 KB)
• 001-009 (DOC - 139 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaposlovanju in produktivnosti ter njunem prispevku h gospodarski rasti

(2004/2188(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2004)0690),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6‑0109/2005),

A.  ker so za politiko zaposlovanja odgovorne države članice,

B.  ker so varnost zagotovljenega delovnega mesta, višine plač, delovni pogoji, usposabljanje in kapital na zaposlenega spremenljivke, ki so pozitivno povezane s stopnjo delovne produktivnosti,

C.  ker delo na črno negativno vpliva na sisteme socialnega varstva, politiko zaposlovanja in socialno kohezijo,

D.  ker trenutno gospodarsko obdobje povečane konkurence in okrepljenega prestrukturiranja v nekaterih regijah in sektorjih povzroča izgubo delovnih mest in spremembe v vzorcih zaposlovanja,

E.  ker je za zmanjšanje možnih škodljivih posledic teh sprememb za vse udeležene bistveno, da prepoznajo probleme, povezane z zaposlovanjem in s produktivnostjo,

F.  ker je v številnih sektorjih nastopilo pomanjkanje kvalificirane delovne sile in ker v nekaterih državah članicah zaradi specifičnih demografskih gibanj upada domače delovno aktivno prebivalstvo,

G.  ker je gospodarska rast v Evropi približno 2 %, kar ni dovolj, da bi se spoprijeli z nezaposlenostjo in spodbudili polno zaposlenost, in kar jasno kaže potrebo po makroekonomskih rešitvah za obravnavanje problema pomanjkanja učinkovitega povpraševanja,

H.  ker bi morali socialni partnerji tesno sodelovati v prizadevanjih, da raziščejo povezavo med kakovostjo delovnih mest in produktivnostjo, in ker bi s tem sodelovanjem tlakovali pot napredku v gospodarstvu držav članic,

I.  ker mala in srednje velika podjetja predstavljajo največje število delodajalcev in so glavna pogonska sila gospodarske rasti,

J.  ker rast interneta in elektronskega trgovanja pomeni, da podjetja EU, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, delujejo na vse bolj svetovnem trgu in je treba upoštevati njihovo potrebo po konkurenčnosti v tej širši zvezi,

K.  ker je gospodarska rast na račun rasti zaposlovanja neželena in je zato treba spodbujati vse oblike rasti zaposlovanja ter ob upoštevanju, da delovni dokument Komisije navaja, da so „dogovori v zvezi s prožnim delovnim časom (vključno s pogodbami za začasno zaposlitev in pogodbami za polovični delovni čas) prispevali k zvišanju stopenj zaposlenosti in udeležbe“,

1.  obžaluje, da Svet Pakta stabilnosti in rasti nima več za nujnega za izboljševanje pogojev za gospodarsko rast in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

2.  poudarja pomembnost javnih naložb na ravni EU in nacionalni ravni za spodbujanje socialne in gospodarske kohezije kot sredstvo za povečevanje povpraševanja in spodbujanja gospodarske rasti in rasti zaposlovanja;

3.  meni, da je EU lahko območje gospodarskega, socialnega in okoljskega napredka v svetu, če se ravna v skladu z različnimi gospodarskimi, denarnimi in socialnimi politikami; ponovno potrjuje veljavnost strateških ciljev, omenjenih na Evropskem svetu v Lizboni, za polno zaposlitev, vključno z več in boljšimi delovnimi mesti, gospodarsko rastjo, socialno kohezijo (še zlasti boj proti revščini, neenakosti dohodkov in brezposelnosti) in varstvom okolja kot pogonske sile za dosego trajnostnega razvoja v EU, in meni, da bi ti strateški cilji morali biti najpomembnejša prednostna naloga EU za prihodnjih pet let;

4.  meni, da bosta ekonomska in monetarna unija ter Pakt stabilnosti in rasti okrepila notranji trg in izboljšala neinflatorno, makroekonomsko okolje z nizkimi obrestnimi merami, s čimer se bodo izboljšali pogoji za gospodarsko rast in ustvarile zaposlitvene možnosti ter se pripravila trajna osnova za socialno kohezijo;

5.  meni, da uspešna in trajnostna ekonomska in monetarna unija, dobro delujoč notranji trg in visoka stopnje zaposlenosti ne bi smeli biti le domena strukturne reforme sistemov socialnega varstva v državah članicah, ker morajo biti strukturne reforme celovite, v nasprotju z omejenimi in občasnimi ukrepi, in morajo na skladen način obravnavati kompleksno vprašanje pobud za ustvarjanje delovnih mest;

6.  podpira zaključek Komisije iz njenega delovnega dokumenta, da „morajo prizadevanja reforme, namenjena spodbujanju zaposlovanja, obravnavati, med drugim, reforme davčnega in socialnega sistema, da se bo delo izplačalo, aktivno politiko trga dela, da se izboljša zaposljivost, posodobitev organizacije dela, vključno z bolj prožnimi dogovori v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, prizadevanja za spodbuditev geografske in poklicne mobilnosti delovne sile in prizadevanja, da bi sistemi kolektivnega pogajanja postali bolj prijazni za zaposlovanje“;

7.  meni, da bi morali k reformi socialnega varstva, davčne, ekonomske, zaposlitvene in finančne politike pristopati dosledno, pri tem pa ustrezno upoštevati Evropski cilj visoke stopnje zaposlenosti in socialnega varstva;

8.  meni, da bi morali v tem kontekstu in zaradi spodbujanja ekonomskih in zaposlitvenih strategij v Evropski uniji, ki upoštevajo cilje socialnega varstva, nameniti več pozornosti izboljšanju tržne učinkovitosti, tehnološkim inovacijam, sistemom izobraževanja in usposabljanja, konkurenčnosti in produktivnosti kot predpogojem za rast in zaposlovanje;

9.  meni, da so inovacije in podjetništvo bistvene za rast, ustvarjanje delovnih mest in produktivnost ter da bi morala Komisija spodbujati povezanost med podjetji, šolami, univerzami in znanstveniki po vsej Evropi in zunaj nje, da bi spodbujala in pospeševala poslovni duh in inovacije;

10.  meni, da bo celotna zgoraj opisana strategija povečala prizadevanja za spodbujanje zaposlovanja in socialnega vključevanja in za boj proti nezaposlenosti ter da se bodo v tem smislu zagotavljanje delovnih mest, zaščita delavcev in varnost združile s potrebo po izboljšanju delovanja trga dela, kar bi pripomoglo tudi k pravemu uspehu ekonomske in monetarne unije;

11.  ugotavlja, da je treba za izboljšanje notranjega trga, oblikovanje poslovnega okolja, prijaznega malim in srednje velikim podjetjem ter za zmanjšanje administrativnih in fiskalnih stroškov nameniti več pozornosti poenostavitvi zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje ter izvedbi boljše presoje vplivov; prav tako zagovarja podporo za instrumente in sredstva za financiranje malih in srednje velikih podjetij, kot je tvegani kapital;

12.  se zaveda pomembne vloge, ki jo ima Evropska investicijska banka pri ustvarjanju delovnih mest z možnostmi za naložbe v Evropi; poziva Evropsko investicijsko banko, naj pri tem okrepi svoje dejavnosti in spodbuja posredovanje na področju tehnoloških inovacij, sistemov izobraževanja in usposabljanja;

13.  ugotavlja, da bi okrepljen notranji trg, skupaj z reformo trga dela in integriranimi kapitalskimi trgi omogočil velik potencial za precejšnjo rast evropskega BDP; zato meni, da je poglobitev notranjega trga bistvena, še posebej glede storitev;

14.  priznava pomembnost javnih naložb in njihove zagotovitve za spodbujanje socialne, gospodarske in teritorialne kohezije v Evropski uniji ter gospodarske rasti in rasti zaposlovanja; močno kritizira predsodek proti državi kot ponudnici storitev splošnega interesa in zahteva, da javne storitve upravlja javni sektor;

15.  meni, da bi izboljšana mobilnost dela tako geografsko kot poklicno zmanjšala neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela in znatno izboljšala stopnjo zaposlenosti, ter da pri tem ostaja še veliko prostora za nadaljnje izboljšave;

16.  poudarja potrebo po uvedbi ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja in odvračanje od predčasne upokojitve; poudarja pomembnost prispevkov starejših zaposlenih oseb, katerih izkušnje in znanja lahko pomagajo izboljšati produktivnost evropskega gospodarstva; meni, da je treba starejše ljudi z njihovimi izkušnjami in znanji obravnavati kot vir, ki ga je treba izkoristiti, in ne kot težavo, ki jo je treba rešiti;

17.  se zaveda pomembnosti prostega pretoka delavcev v vsej Uniji in zato poziva države članice, da ponovno presodijo o prehodnem obdobju za nove države članice na področju prostega pretoka delavcev z namenom, da se odstranijo vse ovire za mobilnost dela;

18.  se zaveda vloge socialnih partnerjev pri ustvarjanju uspešne in trajnostne ekonomske in monetarne unije;

19.  poziva države članice, da se lotijo problema dela na črno, ki negativno vpliva na sisteme socialnega varstva, socialno kohezijo, konkurenčnost in produktivnost;

20.  poziva države članice k posodobitvi obdavčevanja in sistemov socialnega varstva v skladu z nacionalnimi pravili in prakso, da se bodo sposobne prilagoditi strukturnim spremembam na trgu dela in pospeševati razvoj kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile in s tem prispevale k večji konkurenčnosti, stopnji zaposlenosti in produktivnosti;

21.  poziva Komisijo, da v povezavi z državami članicami in po posvetovanju s socialnimi partnerji analizira razvojne dosežke, inovacije in napredek, dosežen na poti k zgoraj omenjenim ciljem, ter da Svetu in Evropskemu parlamentu predloži primerna poročila o kakovosti delovnih mest, učinkovitosti trga dela, produktivnosti, obdavčevanju in sistemih socialnega varstva glede na vse gospodarske sektorje;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

POSTOPEK

Naslov

Zaposlovanje in produktivnost ter njun prispevek h gospodarski rasti

Številka postopka

2004/2188(INI)

Podlaga v Poslovniku

člen 45

Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

EMPL 18.11.2004

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

ECON 18.11.2004

ITRE 18.11.2004

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

ECON 30.8.2004

ITRE 24.11.2004

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

-

Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo

-

Poročevalec (-ka)   Datum imenovanja

Ona Juknevičienė 6.10.2004

Prejšnji poročevalec (-ka)

-

Obravnava v odboru

15.3.2005

19.4.2005

Datum sprejetja

20.4.2005

Izid končnega glasovanja

za: proti: vzdržani:

30 2 1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Roselyne Bachelot-Narquin, Jean-Luc Bennahmias, Philip Bushill-Matthews, Mogens N.J. Camre, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Harald Ettl, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Stephen Hughes, Ona Juknevičienė, Jan Jerzy Kułakowski, Sepp Kusstatscher, Jean Lambert, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Ria Oomen-Ruijten, Csaba ?ry, Jacek Protasiewicz, Jean Spautz, Struan Stevenson, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer.

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jamila Madeira, Dimitrios Papadimoulis.

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2)

-

Datum predložitve – A6

26.4.2005

A6-0109/2005

Pripombe