POROČILO o mobilnosti bolnikov in razvoju zdravstvenega varstva v Evropski uniji

29.4.2005 - (2004/2148(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano
Poročevalec: John Bowis


Postopek : 2004/2148(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0129/2005
Predložena besedila :
A6-0129/2005
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o mobilnosti bolnikov in razvoju zdravstvenega varstva v Evropski uniji

(2004/2148(INI))

Evropski parlament,

-    ob upoštevanju sporočila Komisije 'Spremljanje postopka proučevanja na visoki ravni o mobilnosti bolnikov in razvoja zdravstvenega varstva v Evropski uniji' (KOM(2004)0301),

-    ob upoštevanju člena 152 in členov 5, 18, 43 in 47 Pogodbe ES,

-    ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o modernizaciji socialne zaščite za razvoj visoko kakovostnega, dostopnega in trajnostnega sistema zdravstvenega varstva in dolgoročne oskrbe: podpora nacionalnim strategijam z uporabo 'odprte metode usklajevanja' (KOM(2004)0304),

-    ob upoštevanju Direktive 95/46/ES[1] o varstvu posameznikov pri obdelavi podatkov in o prostem pretoku takih podatkov,

-    ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „E-zdravje – izboljšanje zdravstvenega varstva za evropske državljane: akcijski načrt za evropski prostor elektronskih zdravstvenih storitev“ (KOM(2004)0356),

-    ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o eEurope 2002: merila kakovosti na spletnih straneh, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo (KOM(2002)0667),

-    ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti v primerih Decker (C-120/95, 28. april 1998), Kohll (C-158/96, 28. april 1998), Geraets-Smits & Peerbooms (C-157/99, 12. julij 2001), IKA (C-326/00, 25. februar 2003) ter Müller-Fauré & van Riet (C-385/99, 13. maj 2003),

-    ob upoštevanju predloga Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij (KOM(2002)0119-COD 2002/0061),

-    ob upoštevanju predloga Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (KOM(2004)0002-COD 2004/0001),

-    ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. januarja 2003 in 11. marca 2004 o prihodnosti zdravstvenega varstva in oskrbe starejših[2] ter o zdravstvenem varstvu in oskrbi starejših[3],

-    ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

-    ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A6‑0129/2005),

A.  ker se je z razvojem medicine, tehnologije, e-zdravstvenega varstva, ozaveščenosti bolnikov in z zakonodajo zdravstveno varstvo EU spremenilo;

B.  ker je sistem E111 (za nepredvideno zdravljenje med začasnim bivanjem v drugi državi članici) nadomestila evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in ker je potrebno nadomestiti, ali znatno spremeniti birokratski in omejevalni sistem E112 za predvideno zdravljenje v drugi državi članici;

C.  ker preprečevanje predstavlja ključen element celovite zdravstvene politike in sistematski preventivni ukrepi podaljšajo življenjsko dobo, omilijo razlike med socialnimi skupinami v zvezi s čakalnimi dobami v sistemu zdravstvenega varstva in ustavljajo širitev kroničnih bolezni, kar omogoča zmanjšanje stroškov zdravljenja;

D.  ker Evropsko sodišče vodi evropsko politiko zdravstvenega varstva, ki ureja mobilnost bolnikov in ker bo zaradi postopka širitve Evropsko sodišče obravnavalo še bolj zapletene primere in ker je v interesu bolnikov in vlad, da se nemudoma sprejme dogovor o jasni usmeritvi politike in postopkov;

E.  ker je glavna odgovornost za organizacijo, financiranje ter zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva v pristojnosti držav članic, Evropska unija pa je odgovorna za področje javnega zdravstvenega varstva, (črtano) promocijo zdravja, raziskovanje in zgodnje odkrivanje ter za čezmejno mobilnost;

F.  ker je potrebna večja jasnost, da bodo bolniki, strokovnjaki zdravstvenega varstva ter plačniki in zavarovatelji v zdravstvenem varstvu razumeli čezmejno in nadnacionalno zdravstveno varstvo in bili vključeni vanj;

G. ker so pri preskrbi z zdravstvenim varstvom, ustrezni, varni in dostopni mobilnosti bolnikov v EU pomembni logistični, upravni, kulturni in klinični izzivi;

H. ker sistemi zdravstvenega varstva v Uniji za zagotovitev ustrezne visokokakovostne oskrbe v primeru bolezni vsem osebam, ne glede na njihove prihodke, premoženje in starost, temeljijo na načelih solidarnosti, enakosti in univerzalnosti;

I.   ker je zaradi različnih nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva in tradicij mobilnost bolnikov zapletena zadeva; ker to vseeno ne sme preprečiti prizadevanj za reševanje težav z usklajenostjo in učinkovitostjo, s katerimi se srečujejo uporabniki, ter prizadevanj za izboljšanje storitev;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o mobilnosti bolnikov in idejah, ki jih poudarja za strukturno sodelovanje v zdravstvenem varstvu;

2.  poudarja potrebo Evropske unije, ob upoštevanju prednosti ohranjanja in zagotavljanja neomejenega in univerzalnega dostopa do storitev javnega zdravstva, da nujno razvija koherentno politiko mobilnosti bolnikov v luči sodb Sodišča Evropske skupnosti in poročila postopka proučevanja skupine na visoki ravni o mobilnosti bolnikov in razvoju zdravstvenega varstva, ter da sprejme smernice, ki jih bodo uporabljali bolniki, strokovnjaki zdravstvenega varstva in plačniki zdravstvenega varstva; verjame, da je najmanj, kar mora imeti bolnik, katerega življenje je resno ogroženo, pravico pravočasno poiskati zdravljenje v drugi državi članici, če to ni na voljo v njegovi državi oziroma v razumnem roku;

3. verjame, da mora biti nadaljnje sodelovanje med državami članicami, ki ga, kjer je potrebno, usklajuje Komisija, usmerjeno v posebne teme v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom. Hkrati je treba posvečati posebno pozornost vidikom regionalnega sodelovanja, ustrezno je treba upoštevati tudi izkušnje, pridobljene v obmejnih regijah. Tako je mogoče poiskati rešitve, prilagojene posebnim regijam, ki ustrezajo potrebam ljudi. Praktične izkušnje se lahko uporabijo kot vzorci najboljše prakse;

4. Poudarja, da zdravstvene storitve predstavljajo storitve za osebe, ki nujno potrebujejo zdravstveno oskrbo, in zato se jih ne da primerjati z blagom, ki je naprodaj; zato meni, da je za to potreben ločen predlog Komisije, ki ne sme biti vključen v splošno direktivo storitvah; vendar pa ponavlja potrebo po trdnem in časovno razporejenem predlogu za dejavnosti v zvezi z mobilnostjo bolnikov, ki upošteva ugotovitve skupine za zdravstvene storitve in medicinsko oskrbo na visoki ravni;

5. obžaluje, da sporočilo Komisije o mobilnosti bolnikov ne vsebuje časovnega razporeda dejavnosti in se ne zavzema za integrirano politiko v zvezi z mobilnostjo bolnikov;

6. meni, da je odprta metoda usklajevanja primeren okvir za obravnavanje zadev v zvezi z mobilnostjo bolnikov brez hkratnega izključevanja sodelovanja med državami v zvezi z zadevami, za katere so odgovorne zdravstvene službe držav članic;

7. meni, da morajo smernice vsebovati postopke za dostop do zdravljenja, vire informacij o strokovnjakih zdravstvenega varstva in zmogljivostih zdravstvenega varstva, mehanizme plačevanja zdravstvenega varstva, navodila za potovanje in jezikovno podporo, navodila za nadaljevanje zdravljenja, spremljanje, rekonvalescenco in rehabilitacijo pred ali po povračilu, pritožbe in druge s tem povezane postopke ter posebno oskrbo starejših in upokojencev; opozarja, da morajo biti mehanizmi plačila za oskrbo enotni in nepristranski, da ne pride do neenakosti in slabšega položaja za nekatere bolnike;

8. meni, da je nujno spodbujati čezmejno sodelovanje za omogočanje učinkovitega ali nujnega zdravljenja, še zlasti ob nujnih primerih, kroničnih obolenjih in resnih boleznih ali alergijah;

9. pozdravlja sporočilo Komisije o razširitvi 'odprte metode usklajevanja' na zdravstveno varstvo in dolgoročno varstvo, kot tudi spremljanje z namenom zagotavljanja mehanizma strukturnega sodelovanja med državami članicami s specifičnimi cilji in rednimi preverjanji;

10. poziva k celotnemu znanstvenemu pristopu, ki je namenjen grajenju postopka odprte metode usklajevanja na najboljši možen način. To zahteva združljivost podatkov po celi Evropi, pa tudi osrednji kazalec metaravni. Treba je raziskati, do kolikšne mere je mogoče vključiti doslej dostopne podatke;

11. pozdravlja načrt dela Generalnega direktorata SANCO za leto 2005 pod okriljem okvirnega programa javnega zdravja, ki vključuje pilotske predloge za čezmejno sodelovanje na področju zdravstvenih storitev, kar pomaga pri razvoju sodelovanja in prepoznavanja morebitnih koristi in težav v zvezi s takim sodelovanjem;

12. meni, da premajhen napredek pri informiranju bolnikov resno ogroža razvoj zdravstvenega varstva v EU in še zlasti doseganje mobilnosti bolnikov; poziva Komisijo in Svet, da nujno predložita okvir za vsakodnevno informiranje bolnikov;

13. obsoja dejstvo, da usklajevanje pogledov na pravice in dolžnosti bolnikov – kar priporoča postopek presoje – še ni izvedeno, ter poziva Svet in Komisijo, da to nemudoma storita; poziva države članice, da sprejmejo zakon ali listino o bolnikih, ki bolnikom med drugim zagotavlja naslednje pravice:

   pravico do ustrezne in strokovne zdravstvene oskrbe, ki jo ponuja usposobljeno zdravniško osebje,

   pravico do lahko razumljivih, strokovnih in ustreznih podatkov in nasvetov zdravnika,

   pravico do samoodločanja na podlagi celotnih podatkov,

   pravico do evidenc zdravljenja in njihovega pregleda,

   pravico do zaupnosti in varovanja podatkov,

   pravico do vložitve pritožbe,

   zagotovilo, da se opazovanja in zdravniški preizkusi ne izvajajo brez predhodnega dovoljenja bolnika;

14. ocenjuje, da čeprav so države članice na dobri poti k razvoju jasnih nacionalnih smernic za bolnike, ki ustrezajo njihovim nacionalnim sistemom zdravstvenega varstva; to Komisiji ne sme preprečiti vzpostavljanja skupnih bistvenih elementov informiranja bolnikov, sestavljanja vodiča po zdravstvenih storitvah ter določanja pravic in dolžnosti bolnikov, zajetega zdravljenja in podrobnosti povračila;

15. poziva Komisijo, da ob upoštevanju nacionalnih predpisov obravnava usklajevanje postopkov v zvezi s povračilom stroškov, kot to določa Uredba (EGS) št. 1408/71 Sveta z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in tudi sodbe Evropskega sodišča, za uveljavitev pravne varnosti za bolnike na področju povračil;

16. poziva Komisijo, da do 1. januarja 2007 izdela skupino smernic za ključne zadeve v zvezi z mobilnostjo bolnikov; te morajo biti podprte z nacionalnimi smernicami, ki jih izdelajo države članice v naslednjih 12 mesecih;

17. meni, da je treba v zvezi z mobilnostjo bolnikov prednost dati sprejetju smernic v zvezi z dostopom do zdravljenja, ki ni na voljo v državi članici, katere državljan je bolnik, in zdravljenja, ki je nujno, ampak ni nemudoma na voljo v državi članici, katere državljan je bolnik;

18. meni, da je ključnega pomena, da države članice sprejmejo pravila za predpisovanje, izdajanje predpisanih zdravil in povračila plačil, ki jih bolniki za zdravila plačajo v drugi državi članici za nadaljnje olajšanje mobilnosti bolnikov med državami članicami;

19. spodbuja Komisijo, da določi roke zbiranja in vrednotenja podatkov o obstoječem čezmejnem gibanju bolnikov in jo poziva, da ugotovitve takih študij čim prej objavi; ponovno poudarja pomen vrednotenja in izmenjave izkušenj, pridobljenih pri čezmejnih sporazumih, kot so projekti evroregij;

20. poziva Komisijo, da pripravi poročilo o vrsti in razširjenosti zdravstvenega turizma  ter o tem, v kakšnem obsegu povrne sedaj stroške državna zavarovalnica, v kakšnem obsegu zasebni zavarovalniški sektor ter koliko plača bolnik iz žepa;

21. poziva Komisijo in države članice, da do junija 2007 sestavijo poročilo o obsegu mobilnosti bolnikov in storitvah, ki jih prejemajo obiskovalci in rezidenti v javnem in zasebnem sektorju;

22. poziva države članice, da pravočasno predstavijo ustanovitev jasnega in preglednega okvira za nakup čezmejnega zdravstvenega varstva, napovedanega za to leto kot del "skupine za zdravstvene storitve in medicinsko oskrbo na visoki ravni";

23. močno podpira prizadevanja za izboljšanje znanja in zakonodajo o gibanju strokovnjakov zdravstvenega in socialnega varstva; opozarja Komisijo, da morajo biti v Direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij vključeni učinkoviti mehanizmi za podporo visoke ravni varnosti bolnika;

24. priznava, da je bilo delo pri vzpostavljanju registra zdravnikov in drugih strokovnjakov zdravstvenega varstva in nege v EU prekinjeno ali ustavljeno zaradi nesposobnosti ali neprimerne prakse; verjame, da mora biti to na voljo bolnikom in kupcem zdravstvenih storitev; in od Komisije zahteva redna poročila o napredku;

25. opozarja na možno tveganje „bega možganov“ iz novih držav članic v države, ki nudijo višje plače, kar bi kasneje ogrozilo zmogljivosti in standarde njihovih sistemov zdravstvenega varstva; zato spodbuja raziskave mogočih posledic povečane mobilnosti bolnikov na take premike in raziskave prihodnjega povpraševanja po strokovnjakih zdravstvenega varstva in ponudbe visokošolskih sistemov v EU;

26. poudarja, da prost pretok bolnikov pomeni spodbudo tudi za nacionalne zdravstvene storitve, da ustrezajo najvišjim možnim standardom in z visokokakovostnimi storitvami spodbujajo bolnike, da ne poiščejo enakega zdravljenja v tujini;

27. pozdravlja prizadevanja za usmeritev k referenčnim središčem in možnim koristim, ki jih bodo prinesla pri zdravljenju redkih bolezni; priznava, da lahko bolniki, oboleli za redkimi boleznimi ali stanji, pogosto potrebujejo večjo podporo pri dostopu do take specialistične oskrbe; poziva, da naj evropska referenčna središča ne bodo omejena le na redke bolezni, ampak razširjena na področje vseh bolezni, za katere je na voljo posebna koncentracija virov in strokovnega znanja; poudarja, da morajo, poleg zdravljenja teh bolezni, evropska referenčna središča igrati pomembno vlogo pri pridobitvi drugih mnenj in pri nadaljnjem usposabljanju medicinskih specialistov;

28. opozarja, da bo za podporo omrežja referenčnih središč potrebno dodatno financiranje;

29. verjame, da lahko deljena uporaba zmogljivosti, še zlasti v primeru specializiranih oblik oskrbe, pomembno prispeva k povečani učinkovitosti storitev zdravstvene oskrbe;

30. ugotavlja, da raziskava Univerze v Yorku o bolnikih v Veliki Britaniji pri 87 % bolnikov kaže, da je glavni razlog njihovega zdravljenja v tujini krajše čakanje na zdravljenje kot v Angliji; kljub temu je prepričan, da si velika večina bolnikov želi in si bo še naprej želela zdravljenja kar najbližje domu;

31. pozdravlja zavezanost Komisije k ohranjanju obstoječega zakona o varstvu podatkov; ugotavlja pomen zagotavljanja učinkovitega in varnega načina izmenjavanja zdravstvenih kartonov med državami članicami;

32. pozdravlja sporočilo Komisije, ki določa „akcijski načrt e-zdravstvenega varstva“ in priznava, da informacijske in komunikacijske tehnologije, še posebej internet, lahko izboljšajo dostopnost ter kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev, čeprav se lahko povečajo neenakosti kot posledica „digitalnega razkoraka“; poudarja potrebo po uporabi meril kakovosti na spletnih straneh, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo; priznava vlogo, ki jo lahko imata telemedicina in telepsihiatrija pri izboljšanju možnosti bolnikov in zmanjšanju potrebe po mobilnosti bolnikov; treba je upoštevati tudi neenakosti v zvezi s starejšimi in nepismenimi osebami;

33. spodbuja Komisijo k spremljanju uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja v državah članicah, da se s tem zagotavljajo jasne in razumljive informacije javnosti o njenem delovanju;

34. poziva Komisijo, da preuči, če je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja lahko podlaga za spodbujanje skupnega pristopa k identifikatorjem bolnikov in za razvijanje novih funkcij, kot je shranjevanje podatkov o medicinski nujnosti, v skladu z načrtom eEurope 2005, ki ga je odobril Evropski svet v Sevilli;

35. poziva Komisijo, da sestavi predlog za zapisovanje na evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ob privolitvi zadevnih strani, ne le podrobnosti v zvezi z zavarovanjem, ampak tudi zdravstvenih podatkov v zvezi z bolniki, kar bi olajšalo njihovo mobilnost med državami članicami in prav tako zagotovilo ustrezen dostop do oskrbe in zdravljenja, ki ga zahteva njihovo zdravstveno stanje;

36. zahteva, da Komisija preuči, kako bi lahko bila evropska kartica zdravstvenega zavarovanja bolje prilagojena potrebam upokojencev iz ene države članice, ki imajo stalno ali začasno prebivališča v drugi državi članici;

37. ugotavlja, da mora vsaka nova funkcija evropske kartice zdravstvenega zavarovanja biti povezana z visoko ravnijo varstva podatkov ter da je treba na kartici pri shranjenih podatkih in izmenjanih informacijah med pristojnimi organi upoštevati obstoječe določbe o varstvu podatkov;

38. pozdravlja ustanovitev skupine za zdravstvene storitve in medicinsko oskrbo na visoki ravni v okviru Komisije in tudi ustanovitev zdravstvene delovne skupine, ki se na uradni ravni sestaja v Svetu; zahteva, da Parlament prejema redne dopolnitve Komisije in Sveta, ki se nanašajo na dejavnosti skupin; zahteva, da tudi Parlament vsakih šest mesecev prejme poročilo skupine za zdravstvene storitve in medicinsko oskrbo na visoki ravni;

39. meni, da je varnost bolnikov odločilna za razvoj učinkovite zdravstvene politike EU; priznava potrebo po tesnejšem sodelovanju s svetovno zvezo za varnost bolnikov v okviru SZO; močno spodbuja skupino za zdravstvene storitve in medicinsko oskrbo na visoki ravni, da v letu 2005 čim prej predloži predloge za mrežo varnosti bolnikov EU;

40. poudarja, da je treba zdravstveno varstvo in varnost bolnika upoštevati pri načrtovanju in izvajanju politike na drugih področjih; obžaluje občasno trenje med notranjim trgom in cilji zdravstvenega varstva; meni, da je zdravje državljanov predpogoj evropske gospodarske uspešnosti in konkurenčnosti;

41. poudarja, da je ključna točka celotnega sistema bolnik, ki ga seveda zanima svoje zdravje in kakovost ter dostopnost zdravstvene oskrbe, ki je prejemnik oskrbe in ki plača oskrbo, ki jo prejme, neposredno ali prek zdravstvenega zavarovanja ali davkov. Zato so bolniki povsem upravičeni, da se jih v celoti obvešča o zdravljenju in njihovem zdravstvenem stanju, in povsem upravičeni, da se jih vključi v odločanje v zvezi z uporabo zdravstvene oskrbe;

42. meni, da je potrebno vzpostaviti omrežje ustreznih informacij, dostopnih bolnikom, strokovnjakom zdravstvenega varstva in menedžerjem po vsej EU; zato pozdravlja dejstvo, da je Komisija ustanovila zdravstveni portal EU, in upa, da bo portal po načrtih v spletu do konca leta 2005;

43. poudarja, da je treba tako državljanom kot tudi bolnikom zagotoviti pravno varnost in jasen pregled njihovih pravic in dolžnosti pri dostopu do zdravstvenega varstva in povračilu stroškov, nastalih v drugi državi članici;

44. meni, da je ključnega pomena sestava listine bolnikovih pravic, ki bi, med drugim, vsebovala zadeve v zvezi z njihovo mobilnostjo;

45. poziva Komisijo, da razvija smernice, ki bodo jasno opredeljevale vprašanja, kot so „brez nepotrebnega odlašanja“, „ustaljena praksa“, „primerljivi strošek“, „bolnišnična oskrba“, „izvenbolnišnična oskrba večjega osega“ in „izvenbolnišnična oskrba manjšega obsega“, ter zagotovi največjo možno enotnost med državami članicami o zahtevah po predhodni odobritvi in tolmačenju „medicinsko upravičenega trajanja zdravljenja“;

46. poudarja, da čezmejno zdravstveno varstvo ne sme postati samodejna dejavnost, ampak se ga zagotavlja po potrebi ali v primeru časovno nesprejemljivih odlogov zdravljenja; meni, da so države članice odgovorne za zagotavljanje javne zdravstvene službe, ki temelji na načelu univerzalnega in neomejenega dostopa, s katero bo zagotovljeno, da ne bo prihajalo do nepotrebnega gibanja zahtevnejših bolnikov;

47. je zaskrbljen, da pogoji zdravljenja ne bi bili diskriminatorni do bolnikov z nizkim dohodkom, tako da na primer ne bi plačevali celotnih stroškov zdravljenja pred povračilom;

48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

"La science ne connaît pas de frontière parce que la connaissance appartient à l’humanité et que c’est la flamme qui illumine le monde." Louis Pasteur 1876

("Science recognises no borders, because knowledge belongs to humanity,

and is the torch which illuminates the world.")

The new rights for patients conferred by the European Court of Justice in its sequence of judgements are potentially good news for patients but a substantial headache for health service budget holders and insurers. So far the pace has been set by the courts and patient pressure. If we are happy to leave it to the courts to decide policy and spending priorities, the European Union need do nothing, except to prepare to pay heavy and unpredictable bills, whenever patient probing and legal opinions are delivered.

That is no way to run a Country, much less the venture that is New Europe. Our electors like the idea of patient mobility as an option; but they want and expect it to be properly managed and they want and expect to be offered sound guidance on policy and procedures. Some Member States may prefer to think that, if they delay long enough, the issue will go away and that healthcare delivery is the exclusive preserve of Member States under the Treaties. Yet it is exactly those Treaties that have provided the ECJ with its judgements and have set in motion a process which has the potential to empower patients and enhance the health of Europe’s citizens.

The answer to Member States that prefer that their citizens should use their national health and care services is to ensure that these services match the best that is available within the Union. Most patients and their families would certainly prefer to use local services; but, if the quality is poor or the delays are unacceptable, some at least will be prepared to travel, knowing that the bill will be paid by their home country.

Following the ECJ judgements there has been an urgent need to agree the procedures for patients, their doctors, advocacy and support groups and health services and insurers. That led to the setting up of the High Level Reflection Group. The subsequent Communication is welcome and of high quality in confirming the constitutional setting and reality of patient mobility rights and setting out the issues and procedures that need to be agreed. It is not absolutely clear however that it recognises the need to take these forward with a sense of urgency, if the matters are not to go back to the courts. It is also not clear why other parts of the Commission have been allowed to tinker with health services in the draft General Services Directive. It would be better from patients’, professionals’ and policymakers’ points of view to deal separately and comprehensively with the issues of patient and professional mobility.

To come down to basics: if I am waiting for treatment of a painful, uncomfortable or life-threatening disease or disorder, I want to know my options. Where could I go; how can I be sure of the professional competence and standards of care and treatment; how do I or my family or specialist doctor know where there is capacity in hospital or clinic and in professional diaries; what forms do I need to complete and under what circumstances will my application be agreed; what does “undue delay” mean in relation to my personal condition; what financial cover is provided for the operation, for other medical and care costs, for travel and convalescence, and for family accompanying or visiting; if the cost is too high, can I top up above the set limit and who is to set such limits; are there complications if I travel from a Euro to a non-Euro zone or vice versa; what if something goes wrong or I have a complaint – what complaints systems will there be and will there be a cross-Europe register of professionals guilty of malpractice. These are but some of the individual’s questions.

Those of budget holders will start from the question of how I am to be reimbursed for unplanned expenditure resulting from this new patients’ freedom and they and governments will want to know how they are to set local or national priorities for treatment, if these are to be unpredictably affected by impatient patients. The truth is that we are very unlikely to see more than a trickle of patients going to other Member States; that the incentive to avoid even this by raising the standards of local services is a likely and beneficial outcome; and that the concept of money following patients is not a bad one, if managed sensibly, as many governments already do in managing the transfer of patients to other health districts, to the voluntary and private sector and by bilateral agreement with hospitals in other countries to reduce waiting lists.

The urgency is real; the perceived fear of large numbers or vast costs is not – or not unless courts, rather than politicians, are allowed to determine policy.

POSTOPEK

Naslov

Mobilnost bolnikov in razvoj zdravstvenega varstva v Evropski uniji

Številka postopka

2004/2148(INI)

Podlaga v Poslovniku

člen 45

Pristojni odbor
Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

ENVI

28.10.2004

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

nobeden

 


 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa


 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

ne

 

 

 

 

Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo

 

 

 

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

John Bowis
1.9.2004

 

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

 

 

Obravnava v odboru

14.3.2005

 

 

 

 

Datum sprejetja

26.4.2005

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

47

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Georgs Andrejevs, Liam Aylward, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frederika Brepoels, Hiltrud Breyer, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Mary Honeyball, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Peter Liese, Jules Maaten, Riitta Myller, Dimitrios Papadimoulis, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Karin Scheele, Carl Schlyter, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Jonas Sjöstedt, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Danutė Budreikaitė, Christofer Fjellner, Milan Gaľa, Genowefa Grabowska, Vasco Graça Moura, Erna Hennicot-Schoepges, Miroslav Mikolášik, Renate Sommer, Robert Sturdy, Phillip Whitehead

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve– A6

29.4.2005

A6-0129/2005