POROČILO o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju kaznivih terorističnih dejanj

26.5.2005 - 2005/0000(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Antoine Duquesne

Popravki in dodatki

• ERR01 (PDF - 78 KB)
• ERR01 (DOC - 34 KB)

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju kaznivih terorističnih dejanj

2005/2046(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o izmenjavi informacij in sodelovanju glede kaznivih terorističnih dejanj, ki ga je v imenu skupine ALDE predložil Antoine Duquesne (B6‑0128/2004),

– ob upoštevanju Deklaracije o boju proti terorizmu, ki jo je Evropski svet sprejel 25. marca 2004,

– ob upoštevanju člena I-51 Pogodbe o Ustavi za Evropo o varstvu osebnih podatkov[1],

– ob upoštevanju člena 8 Listine temeljnih pravic o varstvu osebnih podatkov,

– ob upoštevanju Konvencije 108 Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov,

– ob upoštevanju načel, ki ji določa Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[2],

– ob upoštevanju členov 114(3) in 94 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0165/2005),

A. ker so napadi, ki so 11. marca 2004 hudo prizadeli Kraljevino Španijo, pokazali, da je grožnja terorističnih dejanj v Evropi ali proti evropskim interesom še vedno zelo prisotna,

B. opominja, da se je po napadih v Madridu Evropski svet na seji z dne 18. junija 2004 odločil, da bo ponovno preučil akcijski načrt Evropske unije za boj proti terorizmu, ker je španska drama na žalost pokazala, da je metoda dela Unije od leta 2001, ki je v osnovi temeljila na empirični logiki, dosegla svoje meje in da mora prepustiti mesto novemu, bolj proaktivnemu pristopu,

C. odločno opominja, da so vse oblike terorizma, ne glede na ideološko preobleko, ki se jim jo skuša nadeti, kazniva dejanja, in so zato povsem neopravičljiva, ter je potrebno, če se želimo proti njim učinkovito boriti, določiti posebno strategijo, usmerjeno posamično proti dejavnostim vsake teroristične organizacije,

D. ker je potrebno za učinkovit odgovor na to katastrofo uporabiti moderen pristop, ki upošteva morebitne tesne povezave med različnimi terorističnimi organizacijami ter tudi med terorizmom in težjimi oblikami organiziranega kriminala, ter ki omogoča hitro sklenitev jasnih sporazumov, kar zadeva izmenjavo podatkov v čezsatlantskih povezavah, na podlagi učinkovitih skupnih standardov, ki upoštevajo pravice,

E. meni, da se je nujno treba izogniti povečevanju števila pravnih sredstev za boj proti terorizmu in da je treba nasprotno stremeti k poenotenju in poenostavitvi obstoječih standardov,

F. ker bi s sistematičnim vrednotenjem izvajanih politik in pridobljenih rezultatov uspeli pojasniti pomanjkljivosti in nepravilnosti v praktičnem delovanju, pa tudi prepoznati ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite,

G. meni, da bi boljše povezovanje izvajalcev na terenu pri opredelitvi strategij in instumentov delovanja omogočilo boljše umerjanje ukrepov, ki bi morali biti sprejeti v prihodnosti,

H. opominja, da Evropski svet v Deklaraciji o boju proti terorizmu, ki jo je sprejel 25. marca 2004, hkrati zahteva poenostavitev izmenjave informacij med organi pregona držav članic za kar se da učinkovit boj proti terorizmu ter da države članice skrbijo za optimalno in sistematično opiranje na obstoječe organe Unije, zlasti Europol in Eurojust, za pospeševanje sodelovanja v boju proti terorizmu, predvsem z izboljšanjem pretoka podatkov, ki so dani na razpolago Europolu v zvezi z vsemi vidiki terorizma,

I.  ker je potrebno vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja med organi kazenskega pregona držav članic ter Europolom in Eurojustom, saj je njegovo dosedanje pomanjkanje oviralo učinkovito izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov; ti ukrepi morajo vsebovati:

- vzpostavitev skupnih standardov za varovanje podatkov v tretjem stebru pod pristojnostjo neodvisnega skupnega nadzornega organa,

- pripravo priročnika dobrih praks za policijske sile, kjer bodo njihove pristojnosti in dolžnosti glede varovanja podatkov preprosto in praktično opredeljene,

- vpeljavo minimalnih standardov za kazensko in postopkovno pravo,

- dodelitev splošnih pristojnosti Sodišču Evropskih skupnosti za področje tretjega stebra,

- zagotovitev popolnega parlamentarnega nadzora,

J. ugotavlja, da sta bili po Deklaraciji Evropskega sveta z dne 25. marca 2004 sprejeti dve pobudi, eno je sprejela Komisija, drugo Kraljevina Švedska, pri čemer obe skušata izboljšati in poenostaviti izmenjavo podatkov v boju proti terorizmu,

K. ker mora cilj teh predlogov spremljati vzpostavitev minimalnih usklajenih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov v tretjem stebru, zlasti v zvezi z dostopom do podatkov oseb, ki jih ti podatki zadevajo, in to povsem v skladu s pravicami, ki jih državljanom priznavajo Listina temeljnih pravic, člen 6 Pogodbe EU in člen I-51 Pogodbe o Ustavi za Evropo, pa tudi z načeli, ki jih v zvezi s tem določa Haaški program,

L.  ker morajo ukrepi za boj proti terorizmu upoštevati varovanje temeljnih pravic državljanov,

M. ker je predpogoj za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov ustrezna raven varstva podatkov, najmanj enaki ravni, določeni na podlagi prvega stebra,

N. ugotavlja, da je Evropski svet v Deklaraciji z dne 25. marca 2004 napovedal, da „se bo prav tako prizadevalo za razvoj odnosov med Europolom in obveščevalnimi službami“[3], ter meni, da sta zbiranje in izmenjava podatkov bistvena za boj proti terorizmu, ker informacije, ki sledijo sodnim postopkom ali policijskim preiskavam, pridejo pogosto prepozno,

O. se zaveda praktičnih težav, ki so neizogibno povezane z vzpostavitvijo evropske kazenske evidence, a zaskrbljeno in odločno opominja na neizbežno nujnost, da uresničitev tega cilja dejansko postane prednostna in se ga umesti v točno določen in zgoščen program predvidenih dolžnosti,

1. naslavlja na Svet naslednja priporočila:

     a)  med prednostne cilje je treba vključiti potrebo po pripravi skupne proaktivne politike za boj proti terorizmu;

b) dokler ne bomo imeli skupne evropske politike, je treba sprejeti bolj sistematične in usklajene ukrepe ter stalno skrbeti za skladnost oblikovane zakonodaje, pri čemer se je treba zavedati, da ta neizogibna skladnost predpostavlja, da delujemo v okviru dejanskih političnih smernic, osnovanih na podlagi jasnih pojmov;

c) v tem pogledu je treba delovanje osredotočiti na tri smernice:

– treba se je opremiti s sredstvi in zmogljivostmi, potrebnimi za točno določitev vsake tarče, ki jo želimo doseči, pri čemer se je treba dobro zavedati, da terorizem ni enovita realnost, ampak je, ravno nasprotno, pojav z več obrazi, ki se spreminjajo zlasti glede na vrsto izvedenih dejanj, glede na različne teroristične organizacije in zasledovane cilje;

– je treba je povečati učinkovitost povračilnih ukrepov za pojav terorizma s sprejetjem modernega in realističnega pristopa, ki je osredotočen na upoštevanje tesnih povezav, ki, predvsem na ravni financiranja, pogosto obstajajo med različnimi terorističnimi organizacijami ter tudi med terorizmom in težjimi oblikami organiziranega kriminala;

– treba se je izogniti povečevanju števila pravnih sredstev za boj proti terorizmu, ampak naj se, ravno nasprotno, zavzema za poenotenje in poenostavitev obstoječih standardov, zlasti tako, da se skrbi za sistematična vrednotenja, ki bi omogočila določitev njihove stopnje učinkovitosti, pri čemer bi se za sprejetje novih pravil odločili le, če kadar se ugotovi, da bodo glede na obstoječa pravila prinesla večjo vrednost;

d) kolikor je mogoče, je treba paziti na sodelovanje izvajalcev na terenu v oblikovanje ukrepov, s čimer bi se upoštevalo in vključilo njihove praktične izkušnje v nova sredstva;

e) izhajajoč iz ključnih načel, ki urejajo izmenjavo informacij, toda z upoštevanjem potreb organov pregona na terenu, je treba sprejeti priročnik dobre prakse za policiste, v katerem bo na preprost in konkreten način razložen okvir, znotraj katerega naj delujejo, zlasti kar zadeva prenos in pridobivanje informacij ter varstvo podatkov;

f)  od vseh držav članic je treba zahtevati, da sprejmejo pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti za predhodno odločanje o veljavnosti in razlagi celotne zakonodaje, sprejete v okviru izmenjave informacij in sodelovanja glede kaznivih dejanj terorizma;

g) treba je začeti uporabljati instrumen za olajšan prenos obveščevalnih podatkov („intelligence“), zlasti v okviru vzpostavitve sistema zgodnjega opozarjanja („early warning system“);

h) treba je uskladiti obstoječa pravila v zvezi z varstvom osebnih podatkov pri uporabi instrumentov sedanjega „tretjega stebra“, tako da se jih združi v en sam instrument, ki zagotavlja enako raven varstva podatkov, kot je določena na podlagi prvega stebra, in to na podlagi naslednjih temeljnih načel, pri čemer se povzemajo zlasti načela iz Haaškega programa, nespoštovanje katerih bi resno škodilo verodostojnosti ustanov Unije;

–  zagotovljeni morata biti kakovost in primernost zbranih podatkov;

–  zbiranje podatkov je dovoljeno le, če omogoča izpolnjevanje pravnih nalog;

–  podatki o zasebnem življenju, kot tudi podatki o posameznikih, ki niso osumljeni, se lahko zberejo le v primeru največje nujnosti in pod strogo določenimi pogoji;

–  posamezniki morajo biti obveščeni o obstoju podatkov, ki jih zadevajo, razen v primeru večje ovire;

–  posamezniki morajo imeti pravico do dostopa do podatkov, ki jih zadevajo, in pravico popraviti netočne podatke, razen če ta dostop lahko škodi varnosti in javnemu redu ali pravicam ter svoboščinam tretjih oseb ali če lahko ovira preiskave;

–  posamezniki morajo biti zaščiteni pred neprimerno uporabo podatkov;

–  zagotovljeni morata biti neoporečnost in zaupnost podatkov;

–  sporočanje podatkov mora biti v skladu s skupnimi standardi, ki določajo zlasti, da so viri informacij zaščiteni ter da je zajamčena zaupnost podatkov na vseh stopnjah izmenjave in po njej;

–  zagotovljen mora biti nadzor upoštevanja pravil za varstvo podatkov, zlasti preko nadzornega organa;

–  vsak posameznik ima pravico do ponovnega vzpostavljanja zakonitosti in povrnitve škode v primeru neupoštevanja naštetih načel;

i)  treba je dati dejansko prednost hitremu uresničevanju operativnega registra kazenskih sodb in izgub pravice na evropski ravni, torej evropski kazenski evidenci, ki se neprestano izkazuje za absolutno nujno v okviru boja proti terorizmu kot tudi proti organiziranemu kriminalu;

j)  treba je dati dejansko prednost hitremu uresničevanju operativnega registra kazenskih sodb in izgub pravic na evropski ravni (evropska kazenska evidenca) ter usklajevanju elementov hudih kaznivih dejanj, ker so te točke absolutno nujne v okviru boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu,

k) na splošno se je treba odločno lotiti tudi spornih in zapletenih tem ter jih umestiti v točno določen in zgoščen program predvidenih dolžnosti na ravni izdelave sredstev in tudi njihovega izvajanja, kakor hitro se jim prizna, da pomenijo resničen napredek v boju proti terorizmu, kot je to v primeru evropske kazenske evidence;

l)  Parlament mora obvestiti o predvidenih terminih pri izdelavi pravnih sredstev, kar bo omogočilo vknjižbo bančnih računov in ukrepov, ki skušajo izboljšati preglednost pravnih oseb;

2. naroči svojemu predsedniku, da to priporočilo predloži Svetu ter v vednost Komisiji in Evropskemu svetu.

• [1]  UL C 310, 16.12.04, str. 36.
• [2]  UL L 281, 23.11.95, str. 31.
• [3]  Deklaracija o boju proti terorizmu, 25. marec 2004, točka 9 – Izmenjava podatkov

PREDLOG PRIPOROČILA (B6‑0128/2004) (28. 10. 2004  )

v skladu s členom 114(1) Poslovnika,

ki ga vloži Antoine Duquesne

v imenu skupine ALDE

o izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih s področja terorizma

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o izmenjavi informacij in sodelovanju glede kaznivih dejanj terorizma (KOM(2004) 0221),

–   ob upoštevanju osnutka okvirnega sklepa o poenostavitvi izmenjave informacij med organi pregona držav članic Evropske unije, zlasti glede resnih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji,

–   ob upoštevanju člena 114(1) Poslovnika,

A. ker je sposobnost organov pregona za sodelovanje v boju proti kriminalu v širokem obsegu odvisna od njihove zmožnosti pravočasnega pridobivanja in izmenjave informacij,

B.  ker je potrebno najti pravo ravnotežje med zahtevami kazenskega pregona in zaščito podatkov, človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

1.  naslovi naslednja priporočila na Svet:

(a) da je potrebna politična razprava za bodoči razvoj tesnejšega sodelovanja med organi pregona, kot tudi za skupne ukrepe na ravni sodelovanja organov pregona, z namenom odkrivanja, preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(b) da bo Evropski parlament obravnaval oba predloga, sklep Sveta in švedsko pobudo, ki se ju lahko obravnava kot dopolnilna pristopa k izmenjavi informacij;

(c) da je potrebno vzpostaviti celovit in skladen okvir za sodelovanje organov odkrivanja in pregona;

(d) da mora biti pri sodelovanju organov odkrivanja in pregona vedno zajamčena zaščita podatkov in temeljnih pravic;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji in Evropskemu svetu.

POSTOPEK

Naslov	Izmenjava informacij in sodelovanju na področju kaznivih terorističnih dejanj
Referenčni dokumenti	2005/2046(INI)
Obravnavani predlog(-i) priporočila	B6 0128/2004
Podlaga v Poslovniku	člen 114(3) in člen 94
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	LIBE 14.4.2005
Datum sprejetja sklepa za pripravo poročila	27.7.2004
Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja	Antoine Duquesne 27.7.2004
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)
Obravnava v odboru	27.7.2004	5.10.2004		31.3.2004		24.5.2004
Datum sprejetja	24.5.2004
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:		44 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Nuno Alvaro, Edit Bauer, Mario Borghezio, Mihael Brejc, Maria Carlshamre, Giusto Catania, Charlotte Cederschiöld, Carlos Coelho, Fausto Correia, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Rosa Díez González, Antoine Duquesne, Kinga Gál, Lívia Járóka, Timothy Kirkhope, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Sarah Ludford, Edith Mastenbroek, Jaime Mayor Oreja, Claude Moraes, Martine Roure, Amalia Sartori, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ignasi Guardans Cambó, Luis Francisco Herrero-Tejedor, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Mary Lou McDonald, Antonio Masip Hidalgo, Javier Moreno Sánchez, Bill Newton Dunn, Herbert Reul, Marie-Line Reynaud, Agnes Schierhuber,
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Antonio López-Istúriz White
Datum predložitve– A6	26.5.2005				A6-0165/2005
Pripombe	...