POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II”)
27.6.2005 - (KOM(2003)0427 – C5‑0338/2003 – 2003/0168(COD)) - ***I
Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Diana Wallis
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o veljavnem pravu za nepogodbene obveznosti („Rim II”)
(KOM(2003)0427 – C5‑0338/2003 – 2003/0168(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0427)[1],
– ob upoštevanju členov 251(2) in 61(c) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predlog poslala Parlamentu (C5‑0338/2003),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0211/2005),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, da stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
|
Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 5
(5) Področje te uredbe mora biti določeno tako, da je v skladu z Uredbo(ES) št. 44/2001 in Rimsko konvencijo iz leta 1980. |
(5) Področje in določbe te Uredbe se določijo tako, da so v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah in z Uredbo (ES) št. ../... o veljavnem pravu za pogodbene obveznosti („Rim I”). |
Obrazložitev
Uredba mora biti v skladu ne le z Rimsko konvencijo iz leta 1980, ki ostaja v veljavi zaradi dejstva, da Danska ne sodeluje pri uporabi uredbe, pač pa tudi z novo uredbo, ki bo izhajala iz projekta Rim II.
Predlog spremembe 2
Uvodna izjava 5 a (novo)
|
(5a) Skrb za skladnost v pravu Skupnosti zahteva, da se ta uredba brez poseganja v določbe, ki se nanašajo na veljavno pravo (oziroma vplivajo nanj), ki je vsebovano v instrumentih sekundarne zakonodaje poleg te uredbe, kot so konfliktna pravila v konkretnih zadevah, prevladujoča obvezna pravila, ki izvirajo iz Skupnosti, in temeljna pravna načela v zvezi z notranjim trgom. Posledično mora Uredba spodbujati pravilno delovanje notranjega trga, zlasti prost pretok blaga in storitev. |
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki temelji na besedilu devetnajste uvodne izjave Komisije, se mora brati skupaj s spremembo člena 1 (Materialno področje, ki ga je treba brati kot „vsebinsko področje”). Bistveno je, da pravila uredbe ne ovirajo pravilnega delovanje notranjega trga.
Predlog spremembe 3
Uvodna izjava 7
(7) Načelo lex loci delicti commissi je osnovna rešitev pri nepogodbenih obveznostih v praktično vseh državah članicah, vendar se praktična uporaba načela tam, kjer so sestavni dejavniki primera razpršeni prek več držav, obravnava drugače. To stanje zadeva negotovosti v zakonodaji. |
(7) Bistveno je imeti konfliktna pravila, ki so kar najbolj mogoče nespremenljiva v državah članicah, da se negotovosti v zakonodaji zmanjšajo. Kakorkoli, potreba po pravni varnosti je vedno podrejena prednostnim zahtevam po pravičnosti v posameznih primerih, sodišča pa morajo zato biti sposobna varovati zaupnost. Poleg tega je nujno spoštovati namene strank če so se odločili hitro glede na veljavo zakonodajo v zvezi odškodninsko odgovornostjo ali deliktom ali če je tako utemeljeno odločilo sodišče. |
Obrazložitev
Ker ima izbira lex loci delicti commissi kot osnovna rešitev svoje prednosti, je treba v pravila vgraditi več prožnosti, tako da dovoljujejo sodiščem pravičnost v posameznih primerih. Poleg tega je pomembno spoštovati neodvisnost stranke.
Predlog spremembe 4
Uvodna izjava 8
(8) Nespremenljivo pravilo mora služiti povečanju predvidljivosti odločb sodišč in zagotoviti razumno ravnovesje med interesi odgovorne osebe in osebe, ki je utrpela škodo. Povezava z državo, kjer je bila povzročena neposredna škoda (lex loci delicti commissi), vzpostavi pravično ravnovesje med interesom osebe, ki je povzročila škodo, in osebe, ki je utrpela škodo, in tudi odraža sodoben pristop k civilnopravni odgovornosti in k razvoju sistemov objektivne odgovornosti. |
(8) Ta uredba mora služiti povečanju predvidljivosti odločb sodišč in zagotoviti razumno ravnovesje med interesi odgovorne osebe in osebe, ki je utrpela škodo. Prav tako bi morala izpolniti razumna pričakovanja strank z omogočanjem sodiščem pristopa k vprašanju veljavne zakonodaje v navedenem sporu, ki zadostuje potrebam mednarodne trgovine in transakcijam v Skupnosti držav brez notranjih mej. |
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe uvodne izjave 7. Ni gotovo, kaj je „sodoben pristop k civilnopravni varnosti”. Prav tako se zdi, da bi bilo sklicevanje na sisteme objektivne odgovornosti bistveno.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
(8a) Kolizija zakonov pravil določenih v teh uredbi zajema tudi obveznosti, ki temeljijo na objektivni odgovornosti, usklajena pravila o povezovanju dejavnikov pa veljajo tudi za vprašanje sposobnosti prevzemanja odgovornosti pri odškodninski odgovornosti/deliktu. |
Obrazložitev | |
Zlasti (vendar ne samo) glede na obveznosti iz prometnih nesreč, ki temeljijo na objektivni odgovornosti lastnika vozila, je treba pojasniti, da konfliktna pravila pokrivajo tudi objektivno odgovornost. Prav tako je dobro pojasniti, da usklajena pravila o povezovanju dejavnikov veljajo za vprašanje sposobnosti prevzemanja odgovornosti pri odškodninski odgovornosti/deliktu. |
Predlog spremembe 6
Uvodna izjava 9
(9) Posebna pravila morajo biti določena za posebne odškodninske odgovornosti/delikte, kjer splošno pravilo ne omogoča vzpostavitve razumnega ravnovesja med zadevnimi interesi. |
črtano |
Obrazložitev
Ta uvodna izjava je z vidika novega pristopa, ki je tukaj sprejet, nepotrebna.
Predlog spremembe 7
Uvodna izjava 10
(10) Glede odgovornosti za izdelke morajo konfliktna pravila izpolnjevati cilje pravičnega širjenja tveganj, ki se nahajajo v sodobni visokotehnološki družbi, zaščite zdravja potrošnikov, spodbujanja inovacij, zagotavljanja neizkrivljene konkurence in omogočanja trgovine. Povezava z zakonodajo kraja, kjer ima oseba, ki je povzročila škodo, svoje običajno prebivališče, je skupaj s klavzulo predvidljivosti uravnovešena rešitev glede na te cilje. |
črtano |
Obrazložitev
Šteje se, da lahko splošna pravila zelo dobro ustrezajo primerom odgovornosti za izdelke.
Predlog spremembe 8
Uvodna izjava 11
(11) V zadevah nelojalne konkurence mora konfliktno pravilo varovati konkurente, potrošnike in splošno javnost ter zagotoviti, da tržno gospodarstvo pravilno deluje. Povezava z zakonodajo upoštevanega trga splošno zadostuje tem ciljem, čeprav lahko v posebnih okoliščinah ustrezajo druga pravila. |
črtano |
Obrazložitev
Šteje se, da lahko splošna pravila zelo dobro ustrezajo primerom, ki vsebujejo nelojalno konkurenco. Poleg tega pa je negotovo, kaj točno naj bi pokrival izraz „zadeve nelojalne konkurence”. V primeru, da bi moralo biti neizogibno potrebno posebno pravilo za „zadeve nelojalne konkurence”, je treba vključiti klavzulo z definicijo.
Predlog spremembe 9
Uvodna izjava 12
(12) Z vidika Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in Konvencije Sveta Evrope za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin morajo konflikti vzpostaviti razumno ravnovesje glede kršitve zasebnosti in osebnostnih pravic. Spoštovanje temeljnih načel, ki se uporabljajo v državi članici, glede svobode tiska, mora biti zagotovljeno s posebno zaščitno klavzulo. |
(12 Posebno pravilo je potrebno za kršitve zasebnosti in osebnostnih pravic, ki vplivajo zlasti na vlogo, ki jo imajo mediji v družbi, in zato, da se upošteva sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti1. Zlasti lahko obstaja očitno tesnejša povezava z določeno državo glede na dejavnike, npr. državo, na katero je publikacija ali oddaja v prvi vrsti naslovljena, ali jezik publikacije ali oddaje ali prodaje ali velikosti občinstva v dani državi kot delež skupne prodaje ali velikosti občinstva. Podobno se morajo upoštevati publikacije v internetu. |
|
1 Primer C-68/93 Fiona Shevill in drugi [1995] ECR I-415. |
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe člena 6.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
(12a) Zaradi razlik v pravu s področja osebnostnih pravic in novinarksih tradicijah v Evropski uniji je v komunikacijskem okolju, ki vse bolj deluje v vseevropskem merilu očitna potreba po enotnejših pogojih in pravilih za reševanje sporov. Novinarska svoboda, ki jo nedvomno moramo ohranjati, in vloga medijev v družbi zahtevata, da posebno pozornost namenjamo medijem, ki spoštujejo osebnostne pravice in bi lahko avtonomno in na temelju konsenza vzpostavili zavezujoč evropski medijski kodeks in/ali nekakšni evropski medijski svet, ki bi omogočala pripravo jasnih smernic za zakonodajo s tega področja. Komisijo se poziva, da spremlja, podpre in prouči možnosti za tovstni postopek in da v posebnem poročilu predstavi priporočila glede nadaljnjih ukrepov. |
Predlog spremembe 11
Uvodna izjava 13
(13) Glede škodovanja okolju člen 174 Sporazuma, ki določa, da mora obstajati visoka raven varstva, ki temelji na načelu previdnosti in na načelu sprejemanja preventivnih ukrepov,na načelu prednosti za popravne ukrepe na virih, ter na načelu, da onesnaževalec plačuje, povsem razloži uporabo načela diskriminacije v korist osebe, ki je utrpela škodo. |
črtano |
Obrazložitev
Šteje se, da lahko splošna pravila zelo dobro ustrezajo škodovanju okolja. Poleg tega je negotovo tudi, kaj je mišljeno z izrazom „škodovanje okolju”, in ta uredba mora urejati le to, kakšno mora biti veljavno pravo, in ne materialno pravo o okoljski odgovornosti. V primeru, da bi moralo biti neizogibno potrebno posebno pravilo za „škodovanje okolju”, je treba vključiti klavzulo z definicijo.
Predlog spremembe 12
Uvodna izjava 14
(14) Glede kršitev pravic intelektualne lastnine se mora ohraniti splošno priznano načelo lex loci protectionis. Za namene sedanje uredbe izraz pravice intelektualne lastnine pomeni avtorske pravice, sorodne pravice, pravico sui generis za varstvo podatkovnih baz in pravice industrijske lastnine. |
(14) Glede kršitev pravic intelektualne lastnine se mora ohraniti splošno priznano načelo lex loci protectionis. Za namene sedanje uredbe se mora izraz pravice intelektualne lastnine razumeti kot avtorske pravice in sorodne pravice, določeno pravico sui generis za varstvo podatkovnih baz in pravice industrijske lastnine. |
Obrazložitev
Želi izboljšati terminologijo angleške različice.
Predlog spremembe 13
Uvodna izjava 15
(15) Podobna pravila se zagotovijo za primere, kjer je škoda povzročena na drugačen način kot z odškodninsko odgovornostjo ali z deliktom, denimo z neupravičeno obogatitvijo in z agencijo brez pristojnosti. |
(15) Posebna pravila se morajo določiti za odgovornost, ki izhaja iz neupravičene obogatitve ali agencije brez pristojnosti. |
Obrazložitev
Posebna pravila se morajo zagotoviti za nepogodbeno odgovornost, ki izhaja iz neupravičene obogatitve ali agencije brez pristojnosti.
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 18 | |
(18) V skrbi za ohranitev ustreznega ravnovesja med strankami je treba upoštevati veljavna pravila glede varnosti in ravnanja v državi, v kateri je bilo storjeno škodno dejanje, tudi če za nepogodbene obveznosti ureja drugo pravo.
|
(18) V skrbi za ohranitev ustreznega ravnovesja med strankami je treba, kolikor je to mogoče, upoštevati veljavna pravila glede varnosti in ravnanja v državi, v kateri je bilo storjeno škodno dejanje, tudi če za nepogodbene obveznosti ureja drugo pravo. To pa ne velja za kršitve prava s področja osebnostnih pravic in poštene konkurence. |
Obrazložitev | |
It makes sense to take account of local rules of safety and conduct in connection with traffic accidents, for instance, but not with competition violations or violations of law relating to the personality. In those areas, it is often difficult to establish which local rules of conduct should be taken into account. The reference to fair competition can be omitted if the rapporteur's Amendment 9 is adopted. |
Predlog spremembe 15
Uvodna izjava 18 a (novo)
|
(18a) Zakonodaja, ki velja za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz industrijske dejavnosti, ki se začenja izvajati ali se že izvaja, mora biti zakonodaja države, v kateri se bo dejavnost začela izvajati ali se izvaja. |
Obrazložitev
Pravice delavcev do skupnega delovanja, vključno s stavko, ki so zagotovljene po nacionalni zakonodaji, ne smejo biti ogrožene.
Predlog spremembe 16
Uvodna izjava 18 b (novo)
|
(18b) Zaradi zagotavljanja, da stranke in sodišče pravilno upoštevajo vprašanje veljavne zakonodaje, imajo stranke dolžnost obvestiti sodišče v dokumentu za začetek procesa in obrambe zakonodaje ali zakonodaj, za katere menijo, da veljajo za vse ali katere koli dele zahtevkov. |
Obrazložitev
Ta preprosta zahteva bo zagotovila, da vprašanje veljavne zakonodaje primerno upoštevata obe strani in sodišče, kar pomaga zagotoviti pravno varnost.
Predlog spremembe 17
Uvodna izjava 19
(19) Skrb za skladnost v pravu Skupnosti zahteva, da se ta uredba brez poseganja v določbe, ki se nanašajo na veljavno pravo (oziroma vplivajo nanj), ki je vsebovano v instrumentih sekundarne zakonodaje poleg te uredbe, kot so konfliktna pravila v konkretnih zadevah, prevladujoča obvezna pravila, ki izvirajo iz Skupnosti, in posebna načela v zvezi z notranjim trgom. Ta uredba ni namenjena ustvarjanju, njena uporaba pa naj tudi ne vodi do oviranja pravilnega delovanja notranjega trga, zlasti ne prostega pretoka blaga in storitev. |
črtano |
Obrazložitev
Ta uvodna izjava je spremenjena in preštevilčena uvodna izjava 5a.
Predlog spremembe 18 Člen 1, odstavek 1 | |
1. Ta uredba se uporablja za nepogodbene obveznosti v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so povezane s pravom različnih držav.
|
1. Ta uredba se uporablja za nepogodbene obveznosti v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so povezane s pravom različnih držav. Neupravičena obogatitev in opravljanje tujih poslov brez naročila se samo v tej uredbi obravnavata kot nepogodbeni obveznosti. |
Ne uporablja se za dohodkovne, carinske ali upravne zadeve.
|
Ne uporablja se za dohodkovne, carinske ali upravne zadeve kot tudi ne za odgovornost javne uprave glede dejanj ali opustitve dejanj pri izvajanju svojih dolžnosti. |
Obrazložitev | |
The concepts referred to in the Regulation are in several legal systems considered as quasi-contractual and thus different in kind from extracontractual obligations in the strict sense. The aim of this first change is to include the former concepts while ensuring that they are not identified with the latter. | |
The second change entails excluding the liability of public administrations from the scope of the Regulation, so as to ensure that they are not subject to the law of another country. This is especially important for those Member States where, for purposes of obligation, acts under the headings of both 'iure gestiones' and 'iure imperio' are governed by the same regime.. | |
Predlog spremembe 19 Člen 1, odstavek 2, točka (b) | |
(b) nepogodbene obveznosti, ki izhajajo iz premoženjskega stanja zakoncev in dedovanja; |
(b) nepogodbene obveznosti, ki izhajajo ali bi lahko izhajale iz premoženjskega stanja zakoncev, iz premoženjskega stanja partnerskih zvez, ki imajo po veljavnem pravu za te zveze primerljiv učinek kot zakonska zveza in iz dedovanja; |
Obrazložitev | |
The amendment to point b) makes it clear that not only marital property regime questions, but also property regime questions in connection with similar relationships in law (e.g. extra-marital cohabitation) are excluded from the substantive scope of the regulation. | |
Predlog spremembe 20 Člen 1, odstavek 2, točka (d) | |
(d) osebna pravna odgovornost organov in samih članov za dolgove družbe ali podjetja, druge pravne ali nepravne osebe, ter osebna pravna odgovornost oseb, odgovornih za izvajanje obveznih revizij računovodskih dokumentov; |
(d) nepogodbene obveznosti, ki izhajajo ali bi lahko izhajale iz osebne odgovornosti organov in samih članov za obveznosti družbe ali podjetja, druge pravne ali nepravne osebe, ter osebna odgovornost revizorjev družbe ali družabnikov pri obveznih revizijah računovodskih dokumentov;
|
Obrazložitev | |
Tehnični, slovnični in terminološki popravek. |
Predlog spremembe 21
Člen 1, odstavek 2, točka e
(e) nepogodbene obveznosti med ustanovitelji, skrbniki in upravičenci trusta; |
(e) nepogodbene obveznosti med ustanovitelji, skrbniki in upravičenci trusta, ustvarjene prostovoljno; |
Obrazložitev
Prvi del tega predloga spremembe odraža zaskrbljenost, da bi bilo mogoče uporabiti dva različna konfliktna režima, denimo, če potencialni kupec družbe vloži zahtevek za prodajalčeve finančne svetovalce in revizorje družbe.
Drugi del, ki se nanaša na truste, je namenjen zagotavljanju večje skladnosti s Haaško konvencijo iz leta 1985 o priznavanju trustov in o preprečevanju težav ali zmede, ki izhaja iz uporabe trustov v pristojnostih običajnega prava kot orodja za obravnavanje situacij, kot je denimo neupravičena obogatitev.
Predlog spremembe 22 Člen 1, odstavek 2, točka (fa) (novo) | |
|
(fa) dokaz in postopek brez poseganja v člena 16 in 17. |
Obrazložitev | |
This amendment takes account of the universal principle of 'lex fori' within private international law that the law applicable to procedural questions, including questions of evidence, is not the law governing the substantive legal relationship ('lex causae'), but, rather, the procedural law of the forum. | |
Predlog spremembe 23 Člen 1, odstavek 2, točka (fb) (novo) | |
|
(fb) odgovornost za dejanja javne uprave, vključno z odgovornostjo javno imenovanih nosilcev funkcij. |
Obrazložitev | |
Legal certainty is served by excluding liability for acts of public authority from the scope of the regulation. The special nature of the liability of public office holders in some Member States for their actions should also be taken into account. |
Predlog spremembe 24
Člen 1, odstavek 2 a (novo)
|
2a. Ta uredba ne posega v uporabo ali uvedbo aktov institucij Evropskih skupnosti, ki: |
|
(a) v razmerju do določenih zadev določajo pravila glede izbire prava pri nepogodbenih obveznostih; ali |
|
(b) določajo pravila, ki se uporabljajo ne glede na to, ali zadevno nepogodbeno obveznost ureja nacionalno pravo na podlagi te uredbe; ali |
|
(c) preprečujejo uporabo določbe ali določb pristojnega sodišča ali prava, ki ga določa ta uredba; ali |
|
(d) določajo predpise, ki so namenjeni prispevanju k pravilnemu delovanju notranjega trga, če jih ni mogoče uporabiti v zvezi s pravom, ki ga določajo pravila zasebnega mednarodnega prava. |
Obrazložitev
Bolje je obravnavati vsebinsko področje Uredbe v enem členu, ki jasno razmejuje, kje pravo Skupnosti nadomešča pravila zasebnega mednarodnega prava. Nova alinea (d) ima namen pokriti obstoječe instrumente notranjega trga, npr. televizijo brez meja in direktive o e-poslovanju.
Predlog spremembe 25
Poglavje II, oddelek I, člen 2 a (novo)
|
Člen 2a Svoboda izbire |
|
1. Stranki se lahko dogovorita s sporazumom, ki sta ga sklenili po nastanku spora, ali če je že prej obstajalo čisto poslovno razmerje med trgovci z isto pogajalsko močjo, s sporazumom, o katerem sta se prosto pogodili pred nastankom spora, glede predložitve nepogodbenih obveznosti pravu po njuni izbiri. Izbiro je treba izraziti ali pokazati z razumljivo gotovostjo glede okoliščin primera. Ne vpliva na pravice in obveznosti tretjih oseb in ne posega v uporabo obveznih pravil v okviru pomena člena 12. |
|
2. Pravo, ki ga izbereta stranki, ne prikrajšajo delavca, ki je podpisnik pogodbe o zaposlitvi, zaščite, ki bi mu jo zagotovila obvezna pravila: |
|
(a) države, v kateri običajno opravlja svoje delo pri izvajanju pogodbe; ali |
|
(b) če delavec ne opravlja svojega dela v kateri od držav, v skladu s pravom države, v kateri je kraj poslovanja, prek katerega je bil zaposlen; ali |
|
(c) države, s katero je pogodba najtesneje povezana. |
|
3. Če so vsi drugi elementi situacije ob času izgube ali škode v eni ali več državah članicah, ne sme izbira strank glede veljavnega prava preprečevati uporabe določb prava Skupnosti. |
Obrazložitev
Zdi se bolj logično, da se prejšnji člen 10 premakne na začetek uredbe, saj je jasno, da je treba v primeru, da sta stranki dosegli medsebojni sporazum glede veljavnega prava, pred uporabljanjem zunanjih pravil upoštevati namen strank, da bi lahko določili veljavno pravo. To tudi spodbuja sodno gospodarstvo.
Prav tako ni videti razloga, zakaj se stranki v čistem poslovnem razmerju ne bi mogli dogovoriti za pravo, ki velja za katero koli zahtevo v odškodninski odgovornosti/deliktom preden nastane kakršen koli tak zahtevek. To je ustrezno za podjetja, ki želijo urejati vse možne vidike svojih razmerij od začetka. Vseeno, besedilo tega predloga spremembe je oblikovano tako, da izključuje potrošniške pogodbe in sporazume, ki niso bili prosto sklenjeni (kot so pogodbe v standardnih oblikah – pogodbe o pristopu (contrats d'adhésion)), kjer pogodbeni stranki nimata enake pogajalske moči (npr. pogodbe o zavarovanju, franšizne in licenčne pogodbe). Zdi se tudi, da ni razloga, zakaj ne bi takšnih sporazumov sklepali v zvezi z intelektualno lastnino.
Nove določbe v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in potrošniškimi pogodbami izražajo položaj v skladu z Rimsko konvencijo o pogodbenih obveznostih.
Predlog spremembe 26
Člen 3
1. Določeno pravo, ki velja za nepogodbene obveznosti, je pravo države, v kateri škoda nastane ali obstaja verjetnost, da bo nastala, ne glede na državo, v kateri se je zgodil dogodek, ki je povzročil nastalo škodo, in ne glede na državo ali države, v katerih so nastale posredne posledice dogodka. |
1. Če ni sporazuma v smislu člena 2a in če v tej uredbi ni drugače določeno, je določeno pravo, ki velja za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz odškodninske odgovornosti ali delikta, pravo države, v kateri škoda nastopi ali obstaja verjetnost, da bo nastopila, ne glede na državo, v kateri se je zgodil dogodek, ki je povzročil nastalo škodo, in ne glede na državo ali države, v katerih so nastale posredne posledice dogodka. |
2. Vendar pa se v primeru, da imata tako odgovorna oseba kot oseba, ki je utrpela škodo, običajno prebivališče v isti državi, v kateri je nastala škoda, nepogodbena obveznost ureja s pravom tiste države. |
1a. V primeru telesnih poškodb, ki so posledica prometnih nezgod, pa morata sodišče, kjer teče postopek, in zavarovalnica odgovornega voznika v smislu direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti glede vrste odškodninskega zahtevka in izračuna višine zahtevka uporabiti predpise, ki veljajo na kraju običajnega prebivališča posamezne žrtve, razen če bi bilo to nepravično do žrtve. V zvezi z odgovornostjo se uporablja pravo kraja, kjer se je nezgoda pripetila. |
3. Ne glede na odstavka 1 in 2, kjer je razvidno iz vseh okoliščin primera, da je nepogodbena obveznost očitno tesneje povezana z drugo državo, se uporablja pravo druge države. Očitno tesnejša povezava z drugo državo lahko temelji zlasti na že prej obstoječem razmerju med strankama, kot denimo na pogodbi, ki je tesno povezana z zadevno nepogodbeno obveznostjo. |
2. Ne glede na odstavek 1 in izjemoma, kjer je razvidno iz vseh okoliščin primera, da je nepogodbena obveznost očitno tesneje povezana z drugo državo, se uporablja pravo druge države. |
|
Dejavniki, ki se jih lahko upošteva kot očitno povezavo med nepogodbeno obveznostjo z drugo državo, vključujejo: |
|
(a) v zvezi s porazdelitvijo izgub in pravno sposobnostjo, dejstvo, da imata odgovorna oseba(e) in oseba(e), ki je(so) utrpela(e) izgubo ali škodo svoje običajno prebivališče v isti državi, da sta ustrezni zakonodaji države običajnega bivališča odgovorne osebe(-) in države stalnega prebivališča osebe(-), ki je(so) utrpela(e) izgubo ali škodo, enaki; |
|
(b) že obstoječe pravno ali dejansko razmerje med strankama, kot denimo pogodba, ki je tesno povezana z zadevno nepogodbeno obveznostjo; |
|
(c) potrebo po gotovosti, predvidljivosti in enotnosti rezultata; |
|
(d) zaščito zakonitih pričakovanj; |
|
(e) politike, ki so osnova tujega prava, ki ga je treba uporabiti, in posledice uporabe tega prava. |
|
3. Pri reševanju vprašanja veljavnega prava sodišče, ki začne postopek, kjer je to potrebno, opravi za vsako posebno vprašanje spora ločeno analizo. |
Obrazložitev
For the sake of clarity, consistency and an appropriate measure of flexibility, the rapporteur has opted for a flexible general rule which should apply to all torts/delicts in the absence of a choice of law or of special rules set out in the succeeding articles, together with a provision indicating circumstances in which, exceptionally, that rule may be displaced by virtue of the existence of a manifestly closer connection with a country other than that indicated by the general rule. It is considered that this provision can cater for product liability, unfair competition and violations of the environment.
The rapporteur considers that, in so far as it is provided that each specific issue of an international dispute requires separate analysis, courts can avoid all potentially applicable statuta odiosa, by applying, where necessary, dépeçage (see Friedrich K. Juenger, The Problem with Private International Law, Rome 1999, Centro di studi e recerche di diritto comparato e straniero).
This is reinforced by point 2(c), which enables the court seised to decline to apply a provision or provisions of foreign law whose consequences would be repugnant.
This approach is designed to maximise legal certainty while allowing courts to use their discretion in choosing the solution which best accords with the need to do justice to the victim and with the reasonable expectations of the parties, whilst minimising the risk of forum shopping.
Paradoxically, excessively rigid - ostensibly simple - rules do not necessarily lead to greater legal certainty or to predictability of outcome, which is so important for practitioners. For instance, such rules often result in the courts using recategorisation of issues as procedural in order to do justice in particular cases.
Under the provisions of the fourth and fifth motor insurance directives, a party sustaining damage in a traffic accident is at liberty, in cross-border cases, either to bring about an out-of-court settlement directly with the loss adjuster of the other party's insurer, in the home country of the party sustaining damage, or, failing agreement, to bring an action directly against the other party's insurer (also in the home country of the party sustaining damage). In traffic accident cases, then, applying the law of the state of the victim's place of habitual residence is more equitable (for the victim, e.g. where he or she needs lifelong care) and more practicable for insurers and the courts.
In the case of personal injuries, not only the level of compensation is important, i.e. the question of how much; rather, what FORM of compensation to be received by an injured party is also important (in particular whether there is an entitlement to damages for pain and suffering, a nursing and attendance allowance or certain pensions). Accordingly, the type of compensation should be governed by the law applicable at the injured party's place of habitual residence.
Predlog spremembe 27
Člen 4
Člen 4 Odgovornost za izdelke |
črtano |
Brez poseganja v člen 3(2) in (3) je pravo, ki velja v nepogodbeni obveznosti, ki izhaja iz škode ali iz tveganja za škodo, ki jo je povzročil izdelek z napako, pravo tiste države, v kateri ima oseba, ki je utrpela škodo, običajno prebivališče, razen če odgovorna oseba uspe dokazati, da je bil izdelek na tržišču v tej državi brez njenega soglasja. V tem primeru mora veljati pravo tiste države, v kateri ima odgovorna oseba običajno prebivališče. |
|
Obrazložitev
Šteje se, da je odgovornost za izdelke z napako obravnavana v spremenjenem členu 3.
Predlog spremembe 28
Odstavek 1A, naslov (novo)
|
ODDELEK 1A |
|
POSEBNA PRAVILA, VELJAVNA ZA POSEBNO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST/DELIKTE IN ZA NEPOGODBENE OBVEZNOSTI |
Predlog spremembe 29
Člen 5
Člen 5 Nelojalna konkurenca |
črtano |
1. Pravo, ki velja za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz dejanja nelojalne konkurence, je pravo države, kjer so razmerja konkurence ali skupni interesi potrošnikov neposredno in bistveno kršeni ali kjer ta nevarnost obstaja. |
|
2. Kjer dejanje nelojalne konkurence vpliva izključno na interese določenega konkurenta, se upošteva člen 3(2) in (3). |
|
Obrazložitev
Šteje se, da je nelojalna konkurenca obravnavana v spremenjenem členu 3. Ob nejasnosti glede tega, kaj zajemajo „dejanja nelojalne konkurence”, predlaga poročevalka, da se ta določba raje izbriše. Če se sprejme odločitev, da „dejanja nelojalne konkurence” izrecno zajema uredba, predlaga poročevalka, da se taka dejanja določijo s klavzulo z definicijo.
Predlog spremembe 30
Člen 6
1. Pravo, ki velja za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti ali pravic, ki se nanašajo na osebnost, je pravo sodišča, kjer je uporaba prava, ki jo določa člen 3, v nasprotju s temeljnimi načeli sodišča, kar zadeva svobodo izražanja in podatkov. |
1. Kar zadeva pravo, ki velja za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz kršitve zasebnosti ali pravic, ki se nanašajo na zasebnost, se uporablja pravo države, v kateri se je pojavil najbolj značilen element ali elementi izgube ali škode ali obstaja verjetnost, da se bodo pojavili, vendar pa lahko obstaja očitno tesnejša povezava z določeno državo glede na dejavnike, kot npr. država, na katero je publikacija ali oddaja v prvi vrsti naslovljena, ali jezik publikacije ali oddaje ali prodaje ali velikosti občinstva v dani državi kot delež skupne prodaje ali velikosti občinstva ali glede kombinacije teh dejavnikov. Ta določba se smiselno uporablja za publikacije v internetu. |
2. Pravo, ki velja za pravico do odgovora ali podobne ukrepe, je pravo države, v kateri ima oddajnik ali založnik svoje običajno prebivališče. |
2. Pravo, ki velja za pravico do odgovora ali podobne ukrepe in za katere koli preventivne ukrepe ali prohibitivne odredbe proti oddajniku ali založniku glede vsebine publikacije ali oddajanj, je pravo države, v kateri ima oddajnik ali založnik svoje običajno prebivališče. 3. Odstavek 2 velja tudi za kršitev zasebnosti ali pravic, ki se nanašajo na osebnost, ki je posledica obravnavanja osebnih podatkov. |
Obrazložitev
The amended version of Article 6 is consistent with the judgment in Case C-68/93 Fiona Shevill and Others [1995] ECR I-415. This rule has been formulated to cover situations in which a manifestly closer connection may be considered to exist with the country of the principal place of publication or broadcasting. This will make for more legal certainty for publishers and broadcasters and result in a straightforward rule applying to all publications, even those carried out on the Internet.
The amendment to the second paragraph relating to injunctive relief is more realistic, given that such relief has to be sought and granted swiftly and is interim in nature
This amendment is intended to fill a perceved lacuna in the proposal for a regulation.
Predlog spremembe 31
Člen 6a (novo)
|
Člen 6a Industrijska dejavnost |
|
Pravo, ki velja za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz industrijske dejavnosti, ki se začenja izvajati ali se že izvaja, je pravo države, v kateri se bo dejavnost začela izvajati ali se izvaja. |
Obrazložitev
Pravice delavcev do skupnega delovanja, vključno s stavko, ki so zagotovljene po nacionalni zakonodaji, ne smejo biti ogrožene.
Predlog spremembe 32 Člen 6 b (novo) | |
|
Člen 6b Prometne nesreče |
|
1. Dokler Skupnost ne bo sprejela podrobnejše zakonodaje o veljavnem pravu o prometnih nesrečah, države članice uporabljajo splošna pravila, določena v tej uredbi v členu 13, ali Haaška konvencija z dne 4. maja 1971 o veljavnem pravu o prometnih nesrečah. |
|
2. V primeru telesnih poškodb, ki izhajajo iz prometnih nesreč, mora sodišče, ki začne postopek, uporabljati pravila v zvezi z višino škode na kraju običajnega prebivališča posamezne žrtve, razen če bi bilo to nepravično. |
Predlog spremembe 33
Člen 7
Člen 7 Škodovanje okolju |
črtano |
Pravo, ki velja za nepogodbene obveznosti, ki izhajajo iz škodovanja okolju, je pravo, ki je določeno z uporabo člena 3(1), razen če oseba, ki je utrpela škodo, vztraja na tem, da njen zahtevek temelji na pravu države, v kateri je škodni dogodek nastal. |
|
Obrazložitev
Šteje se, da je škodovanje okolju obravnavano v spremenjenem členu 3. Razen tega ob odsotnosti definicije izraza „škodovanje okolju“ poročevalka ne želi podati nobenega izrazitega mnenja
Predlog spremembe 34
Oddelek 2, Naslov
ODDELEK 2 PRAVILA ZA NEPOGODBENE OBVEZNOSTI IZ DRUGAČNEGA DEJANJA, KOT JE ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ALI PREKRŠEK |
črtano |
Obrazložitev
Ta naslov je zdaj odvečen.
Predlog spremembe 35
Člen 9
Člen 9 Določanje veljavnega prava |
črtano |
1. Če nepogodbena obveznost, ki izvira iz drugačnega dejanja, kot je odškodninska odgovornost ali prekršek, zadeva razmerje, ki je med strankama že prej obstajalo, npr. pogodbo, ki je tesno povezana z nepogodbeno obveznostjo, se jo ureja s pravom, ki ureja to razmerje. |
|
2. Brez poseganja v odstavek 1, v primeru da imata stranki svoje običajno prebivališče v isti državi, v kateri je nastal škodni dogodek, velja za urejanje nepogodbene obveznosti pravo navedene države. |
|
3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se nepogodbena obveznost, ki izhaja iz neupravičene obogatitve, ureja s pravom tiste države, v kateri je prišlo do obogatitve. |
|
4. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 je pravo, ki velja za nepogodbeno obveznost, ki izhaja iz dejanj, ki jih opravljajo organi oblasti v povezavi z zadevami druge osebe, pravo države, v kateri je imel upravičenec svoje običajno bivališče v času storitve nedovoljenega dejanja. Vendar pa, kadar je nepogodbena obveznost, ki izhaja iz dejanj nepristojne osebe, v povezavi z zadevami druge osebe v zvezi s fizičnim varstvom osebe ali posebnega premoženja, velja pravo države, v kateri se je bil upravičenec ali premoženje v času storitve nedovoljenega dejanja. |
|
5. Ne glede na odstavke 1, 2, 3 in 4, kjer je razvidno iz vseh okoliščin primera, da je nepogodbena obveznost očitno tesneje povezana z drugo državo, se uporabi pravo druge države. |
|
6. Ne glede na ta člen se vse nepogodbene obveznosti na področju intelektualne lastnine urejajo s členom 8. |
|
Obrazložitev
Nadomesti se s členom 9(a) in 9(b).
Predlog spremembe 36
Člen 9 a (novo)
|
Člen 9a Neupravičena obogatitev |
|
1. Če nepogodbena obveznost, ki izvira iz neupravičene obogatitve, zadeva razmerje, ki je med strankama že prej obstajalo, kot je pogodba, ki je tesno povezana z nepogodbeno obveznostjo, se jo ureja s pravom, ki ureja to razmerje. |
|
2. Kadar veljavnega prava ni mogoče določiti na podlagi odstavka 1 in imata stranki svoje običajno prebivališče v isti državi, v kateri je nastal dogodek, iz katerega izhaja neupravičena obogatitev, se uporabi pravo navedene države. |
|
3. Kadar veljavnega prava ni mogoče določiti na podlagi odstavkov 1 in 2, se uporabi pravo države, v kateri je nastala večina dogodkov, iz katerih izhaja neupravičena obogatitev, ne glede na to, v kateri državi je obogatitev nastala. |
|
4. Kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je nepogodbena obveznost, ki izvira iz neupravičene obogatitve, očitno tesneje povezana z drugo državo, ki ni navedena v odstavkih 1, 2 ali 3, se uporabi pravo druge države. |
Obrazložitev
Ta pravila se tesno ujemajo s splošnimi pravili za odškodninske odgovornosti/prekrške. Razen tega se poročevalka ne strinja z izvirno idejo Komisije, da je pravo, ki velja v primerih neupravičene obogatitve, pravo države, kjer je obogatitev nastala. Kraj, kjer je obogatitev nastala, je lahko povsem naključen (npr. odvisen od tega, kje goljuf odpre svoj bančni račun, na katerega se goljufivo nakazujejo denarna sredstva).
Predlog spremembe 37
Člen 9 b (novo)
|
Člen 9b Poslovodstvo brez naročila |
|
1. Če nepogodbena obveznost, ki izvira iz dejanja ali dejanj nepristojne osebe v povezavi z zadevami druge, zadeva razmerje, ki je med strankama že prej obstajalo, kot je pogodba, ki je tesno povezana z nepogodbeno obveznostjo, se jo ureja s pravom, ki ureja to razmerje. |
|
2. Kadar veljavnega prava ni mogoče določiti na podlagi odstavka 1 in imata stranki svoje običajno prebivališče v isti državi, v kateri je nastal dogodek, iz katerega izhaja izguba ali škoda, se uporablja pravo navedene države. |
|
3. Kadar veljavnega prava ni mogoče določiti na podlagi odstavkov 1 in 2, se uporabi pravo države, v kateri je dejanje nastalo. |
|
4. Kjer je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je nepogodbena obveznost, ki izvira iz dejanja ali dejanj nepristojne osebe, očitno tesneje povezana z drugo državo, ki ni navedena v odstavkih 1, 2 ali 3, se uporabi pravo druge države. |
Obrazložitev
Ta pravila se tesno ujemajo s splošnimi pravili za odškodninske odgovornosti/prekrške.
Predlog spremembe 38
Člen 10
Člen 10 Svoboda izbire |
črtano |
1. Stranki se lahko dogovorita s sporazumom, ki sta ga sklenili po nastanku spora, v zvezi s predložitvijo nepogodbenih obveznosti, ki so drugačne do obveznosti, za katere velja člen 8, pravu po njuni izbiri. Izbiro je treba izraziti ali pokazati z razumljivo gotovostjo v zvezi z okoliščinami primera. Ne sme vplivati na pravice tretjih oseb. |
|
2. Če se vsi drugi elementi položaja ob času povzročitve izgube nahajajo v državi, ki ni država, katere pravo je bilo izbrano, izbira strank ne more vplivati na uporabo pravil prava tiste države, ki jih s pogodbo ni mogoče razveljaviti. |
|
3. Izbira strank o veljavnem pravu ne preprečuje uporabe določb prava Skupnosti, če so bili drugi elementi položaja nameščeni v eni od držav članic Evropske skupnosti ob času povzročitve izgube. |
|
Obrazložitev
Vsebovano v novem členu 2(a)
Predlog spremembe 39
Člen 11, točka (a)
a) pogoji in obseg odgovornosti, vključno z določitvijo oseb, ki so odgovorne za dejanja, ki jih izvajajo; |
a) izhodišče in obseg odgovornosti, vključno z določitvijo oseb, katerih dejanja povzročajo odgovornost; |
Obrazložitev
Popravlja angleško različico, da bi bila usklajena z različicami v drugih jezikih, in usklajuje besedilo z obstoječimi konvencijami zasebnega mednarodnega prava.
Predlog spremembe 40 Člen 11, točka (c) | |
(c) obstoj in vrste poškodb ali škode, ki je lahko predmet odškodnine; |
(c) obstoj, narava in ocena škode ali zahtevane odškodnine; |
Obrazložitev | |
Tehnični, slovnični in terminološki popravek. | |
Predlog spremembe 41 Člen 11, odstavek 1 a (novo) | |
|
Razen če ta uredba ali sporazum glede izbire prava določa drugače, sodišče, ki začne postopek, uporabi svoje nacionalne predpise v zvezi s količinsko opredelitvijo škod, razen če okoliščine primera utemeljujejo uporabo predpisov druge države. |
Obrazložitev | |
To pojasnjuje stališče v zvezi s količinsko opredelitvijo škod. Sodišče, ki začne postopek, običajno uporabi nacionalno pravo, toda v primerih, kot so prometne nesreče, lahko uporabi predpise druge države. | |
Predlog spremembe 42 Člen 11 a (novo) | |
|
Člen 11a |
|
Sporne točke z zvezi z veljavnim pravom Vsaka stranka v sporu, ki vloži zahtevek ali nasprotno tožbo pri nacionalnem sodišču ali sodnem zboru, ki sodi v področje uporabe te uredbe, obvesti sodišče ali sodni zbor in vse druge stranke v tožbenemu predlogu ali drugemu enakovrednemu izvornemu dokumentu, o zakonu ali zakonih, za katere stranka v sporu trdi, da veljajo za vse ali kateri koli del njegovega/njenega zahtevka. |
Obrazložitev | |
Ta preprosta zahteva bo zagotovila, da vprašanje veljavnega prava ustrezno upoštevajo obe stranki in sodišče, kar pomaga zagotoviti pravno varnost. |
Predlog spremembe 43
Člen 11 b (novo)
|
Člen 11b |
|
Določanje vsebine tujega prava 1. Sodišče, ki začne postopek, po uradni dolžnosti določi vsebino tujega prava. Zato je lahko sodelovanje strank zahtevano. |
|
2. Če ni mogoče določiti vsebine tujega prava in če se stranke strinjajo, velja pravo sodišča, ki začne postopek. |
Obrazložitev
Pojasnitev mora zagotoviti bolj enoten pristop do uporabe tujega prava s strani sodišč po vsej EU.
Predlog spremembe 44
Člen 12
1. Kjer na podlagi te uredbe velja pravo določene tretje države, se lahko učinki izražajo v obveznih pravilih druge države, s katero je položaj tesno povezan, če se morajo v zvezi s pravom te tretje države ta pravila uporabljati ne glede na pravo, ki velja za nepogodbeno obveznost. Pri odločanju, ali naj se ta obvezna pravila uveljavijo, je treba upoštevati njihovo naravo in namen ter posledice njihove uporabe ali neuporabe. |
1. Nič v tej uredbi ne omejuje uporabe pravnih predpisov pristojnega sodišča v položaju, kadar so ti obvezni, ne glede na pravo, ki je sicer veljavno za nepogodbeno obveznost. |
2. Nič v tej uredbi ne omejuje uporabe pravnih predpisov pristojnega sodišča v položaju, kadar so ti obvezni, ne glede na pravo, ki je sicer veljavno za nepogodbeno obveznost. |
2. Kjer na podlagi te uredbe velja pravo določene države, se lahko učinki izražajo v obveznih pravilih druge države, s katero je položaj tesno povezan, če se morajo v zvezi s pravom te tretje države ta pravila uporabljati ne glede na pravo, ki je veljavno za nepogodbene obveznosti. Pri odločanju, ali naj se ta obvezna pravila uveljavijo, je treba upoštevati njihovo naravo in namen ter posledice njihove uporabe ali neuporabe. |
Obrazložitev
Nova ureditev odstavkov se zdi bolj logična. Angleško besedilo je bilo spremenjeno in poravnano z različicami v drugih jezikih.
Predlog spremembe 45 Člen 13 | |
Pri ugotavljanju odgovornosti je treba ne glede na veljavno pravo upoštevati pravila glede varnosti in ravnanja, ki veljajo na kraju in v času nastanka škodnega primera.
|
Pri ugotavljanju odgovornosti je treba ne glede na veljavno pravo in kolikor je to potrebno, upoštevati pravila glede varnosti in ravnanja, ki veljajo na kraju in v času nastanka škodnega primera. |
Obrazložitev | |
This point is made by the Commission in its explanatory memorandum and should be reflected in the text of the Regulation itself. | |
The restriction allows for the fact that taking account of local rules of safety and conduct is a factor in connection with traffic accidents, for instance, but not in connection with violations of fair competition or of rights relating to the personality. |
Predlog spremembe 46
Člen 14
Pravica oseb, ki so utrpele škodo, do neposrednih ukrepov proti zavarovalnici, pri kateri je odgovorna oseba zavarovana, se urejajo s pravom, ki velja za nepogodbena razmerja, razen če oseba, ki je utrpela škodo, vztraja, da njen zahtevek temelji na pravu, ki velja za zavarovalno pogodbo. |
Pravica oseb, ki so utrpele škodo, do neposrednih ukrepov proti zavarovalnici, pri kateri je odgovorna oseba zavarovana, se urejajo s pravom, ki velja za nepogodbena razmerja, razen če oseba, ki je utrpela škodo, vztraja, da njen zahtevek temelji na pravu, ki velja za zavarovalno pogodbo, če ta možnost obstaja v zvezi z enim od teh pravnih sistemov. |
Obrazložitev
Zavarovalništvo je zahtevalo obrazložitev
Predlog spremembe 47
Člen 17, odstavek 2 a (novo)
|
2a. Ne glede na člen 11(a) in 11(b) ter odstavka 1 in 2 tega člena pravila te uredbe ne veljajo za dokaz ali postopek. |
Obrazložitev
Ta predlog spremembe ustreza členu 1(2)(h) Rimske konvencije o veljavnem pravu za pogodbena razmerja.
Predlog spremembe 48 Člen 19, odstavek 1 | |
1. Glavni sedež družbe ali podjetja in drugih pravnih ali nepravnih oseb se obravnava kot običajno prebivališče. Kadar je bilo škodno dejanje storjeno ali je škoda nastala med obratovanjem podružnice, izpostave ali drugega obrata, se njihov sedež obravnava kot običajno prebivališče.
|
1. Za glavni sedež družbe ali podjetja in drugih pravnih ali nepravnih oseb se šteje običajno prebivališče. Kadar je bilo škodno dejanje storjeno ali je škoda nastala med obratovanjem podružnice, izpostave ali drugega obrata, se njihov sedež obravnava kot običajno prebivališče. |
Obrazložitev | |
Razlikovanje je potrebno, ker nekateri pravni sistemi koncept "običajno prebivališče" vežejo le na fizične osebe. | |
Predlog spremembe 49 Člen 19, odstavek 2 | |
2. Kadar je bilo škodno dejanje storjeno ali je škoda nastala med opravljanjem poklicne dejavnosti fizične osebe, se sedež njenega podjetja obravnava kot običajno prebivališče.
|
2. Kadar je bilo škodno dejanje storjeno ali je škoda nastala med opravljanjem poklicne dejavnosti fizične osebe, se kraj, v katerem se nahaja sedež njenega podjetja obravnava kot običajno prebivališče. Kadar gre za delo na terenu ali na domu se kot običajno prebivališče šteje uradno prijavljeni naslov te fizične osebe. |
Obrazložitev | |
Ni nujno, da fizične osebe svoje poklicne dejavnosti opravljajo na naslovu glavnega sedeža (primer pleskarji ali trgovski potniki. |
Predlog spremembe 50
Člen 22
Izvajanje določil pravne države v kateri koli državi, kot to določa ta uredba, se lahko zavrne le, če je takšno delovanje očitno nezdružljivo z javnim redom („ordre public“) pristojnega sodišča. |
1. Izvajanje določil pravne države v kateri koli državi, kot to določa ta uredba, se lahko zavrne le, če je takšno delovanje očitno nezdružljivo z javnim redom („ordre public“) pristojnega sodišča. |
|
1a. Še zlasti se lahko izvajanje določil pravne države v kateri koli državi, kot to določa ta uredba, zavrne in/ali se izvaja pravo pristojnega sodišča, če bi takšno izvajanje pomenilo kršitev temeljnih pravic in svoboščin, vsebovanih v Evropski konvenciji za zaščito človekovih pravic, v nacionalnih ustavnih določbah in v mednarodnem humanitarnem pravu. |
|
1b. Ob tem se lahko izvajanje določb zakona v skladu s to uredbo, ki povzročajo dodeljevanje nekompenzacijskih odškodnin, kot so dosojene ali kazenske odškodnine, obravnava kot nasprotno z javnim redom („ordre public“) pristojnega sodišča. 1c. Kadar je v skladu s to uredbo določeno, da se uporabi pravo ene izmed držav članic, se določba o javnem redu uporabi lahko le na prošnjo ene od strank. |
Obrazložitev
The new second paragraph is intended as a clarification of the meaning of public policy at Community level.
The new third paragraph has been added as it is thought beyond the scope of this Regulation to introduce a new concept of "Community public policy" and remove the possibility of awarding exemplary or punitive damages as the Commission proposed in Article 24. The rapporteur is conscious that the existence of such damages may act as an incentive for forum shopping and therefore has included in the new review clause a commitment on the part of the Commission to examine the whole question of damages in this context when it reviews the implementation of the Regulation.
In line with Regulation 44/2001 (Brussels I), which forbids the automatic application of such grounds for non-recognition, it appears undesirable that the public policy exception should be applied automatically by a judicial body to the applicable law.
Predlog spremembe 51
Člen 23
Člen 23 Razmerje do drugih določb pravnega reda Skupnosti |
črtano |
1. Ta uredba ne posega v uporabo določb v pogodbah o ustanovitvi Evropskih skupnosti ali v akte institucij Evropskih skupnosti, ki: |
|
– v razmerju do posameznih zadev določajo pravila glede izbire prava pri nepogodbenih obveznostih ali |
|
– določajo pravila, ki se uporabljajo ne glede na to, ali zadevno nepogodbeno obveznost ureja nacionalno pravo na podlagi te uredbe ali |
|
– preprečujejo uporabo določbe ali določb pristojnega sodišča ali prava, ki ga določa ta uredba. |
|
2. Ta uredba ne posega v uporabo instrumentov Skupnosti, ki v odnosu do posameznih zadev in na področjih, ki jih usklajujejo taki instrumenti, kjer za opravljanje storitev ali dobavo blaga veljajo zakoni države članice, od koder je ponudnik storitev, in kjer poteka usklajevanje, dovoljuje omejevanje svobodnega zagotavljanja storitev in dobave blaga, ki izvira iz druge države članice, le v omejenih okoliščinah. |
|
Obrazložitev
Ustrezne določbe so bile vstavljene v odstavek 2(a) člena 1.
Predlog spremembe 52
Člen 24
Člen 24 Nekompenzacijska odškodnina |
črtano |
Izvajanje določb zakona v skladu s to uredbo, ki povzročajo dodeljevanje nekompenzacijskih odškodnin, kot so dosojene ali kazenske odškodnine, je nasprotno z javnim redom Skupnosti. |
|
Obrazložitev
Čeprav je poročevalka naklonjena tej uredbi, je raje dodala spremenjeno različico v člen 22.
Predlog spremembe 53
Člen 25
Razmerje do obstoječih mednarodnih konvencij Ta uredba ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so države članice ob sprejetju te uredbe in ki v razmerju do posebnih zadev določajo spore zakonskih pravil v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi. |
Razmerje do mednarodnih konvencij 1. Ta uredba ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so države članice ob sprejetju te uredbe in ki v razmerju do posebnih zadev določajo spore zakonskih pravil v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi. |
|
2. Določila te uredbe imajo prednost pred določili mednarodnih konvencij, sklenjenih med dvema ali več državami članicami, razen če te konvencije niso navedene v Prilogi 1. 3. Kadar so v trenutku nastanka škode vsi drugi elementi dejanskega stanja v eni ali več državah članicah Evropske Skupnosti, imajo določbe te uredbe prednost pred določbami Haaške konvencije z dne 4. maja 1971 o veljavnem pravu za prometne nesreče. |
Obrazložitev
The regulation should not prejudice the application of both existing and future international conventions. There are often conflict-of-laws rules in international conventions that are not entirely dedicated to that field.
To date, only a few Member States have ratified the Hague Convention referred to. In this connection, the regulation should make it clear that the Hague Convention should be secondary to Rome II in terms of applicability.
Predlog spremembe 54 Člen 26 (a) (novo) | |
|
Člen 26(a) Revizija |
|
V skladu z določili odstavkov 1 in 2 Komisija najkasneje do ........1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru posreduje poročilo o izvajanju te uredbe, kateremu po potrebi priloži predloge za njeno dopolnitev: |
|
1. Pri pripravi poročila Komisija posebno pozornost nameni vprašanju, na kakšen način se tuje pravo obravnava v različnih jurisdikcijah in kako vpliva nanje, vprašanju odškodnin, vključno glede možnosti dodelitve eksemplarične ali kazenske odškodnine v določenih jurisdikcijah. |
|
Poročilo mora obravavati tudi vprašanje, ali je v okviru zakonodaje Skupnosti potrebno oblikovati predlog o veljavnem pravu za področje prometnih nesreč. Vsebovati mora analitično študijo o tem, v kolikšni meri sodišča držav članic v praksi uporabljajo tuje pravo, in priporočila o želenem skupnem pristopu do uporabe tujega prava. |
|
2. Zaradi razlik v pravu s področja osebnostnih pravic in novinarksih tradicijah v Evropski uniji je v komunikacijskem okolju, ki vse bolj deluje v vseevropskem merilu očitna potreba po enotnejših pogojih in pravilih za reševanje sporov. Novinarska svoboda, ki jo nedvomno moramo ohranjati, in vloga medijev v družbi zahtevata, da posebno pozornost namenjamo medijem, ki spoštujejo osebnostne pravice in bi lahko avtonomno in na temelju konsenza vzpostavili zavezujoč evropski medijski kodeks in/ali nekakšni evropski medijski svet, ki bi omogočala pripravo jasnih smernic za zakonodajo s tega področja. Komisijo se poziva, da spremlja, podpre in prouči možnosti za tovstni postopek in da v posebnem poročilu predstavi priporočila glede nadaljnjih ukrepov. |
|
1 Tri let po datumu sprejetja te uredbe. |
Obrazložitev | |
Revizijska klavzula je potrebna in primerna. Dodatna obrazložitev k odstavku 2 ni potrebna. |
- [1] UL C .../Še neobjavljeno v UL.
OBRAZLOŽITEV
The amendments presented to the proposal for a regulation are intended to rationalise and simplify the original proposal . The rapporteur suggests that the best approach is first to consider whether the parties have agreed on what the applicable law should be (Article 2a). Indeed, she can see no reason why parties should not be able to agree to submit non-contractual obligations to the law of their choice before, and not only after, the dispute arises, where it is clear beyond doubt that the parties are in a pre-existing arms-length commercial relationship. She has also made it possible for such agreements to be made in respect of disputes relating to intellectual property rights. She is conscious that this is controversial, but considers that it warrants being debated.
Otherwise the courts should apply either the rules set out in Article 3 or the successive rules for specific non-contractual obligations.
Article 3 opts in the first place for the lex loci delicti commissi. But, exceptionally, where the non-contractual obligation is manifestly more closely connected with another country, the court should opt for the law of that country. The connecting factors specifically mentioned allow courts to apply the law of the place of habitual residence of the victim and the tortfeasor or to take account of a pre-existing legal or de facto relationship between them. This is designed, as points (c) and (d) make plain, to produce certainty, predictability and uniformity of result and protect legitimate expectations.
Your rapporteur takes the view that the complexity of many cases is such that a flexible regime is more appropriate than rigid rules for each class of non-contractual obligation. Small factual differences in cases can substantially alter the parties' expectations and the policy considerations at stake. Moreover, in disputes which take place in a Community of States without borders, all having different legal systems but sharing a common heritage of human rights provisions and Community law, justice will often be served by applying dépeçage. It is for this reason, that Article 3(3) provides that the court seised must, where necessary, subject each issue of the dispute to separate analysis. This may prove necessary, inter alia, in order to avoid having to apply statuta odiosa of non-Community countries. What is essential is that courts are provided with a clear instrument which allows them the necessary flexibility in order to do justice to the parties in individual cases.
As far as traffic accidents are concerned, the rapporteur considers that since several Member States have ratified the Hague Convention, they should be free to continue to apply it until such time as a Community instrument has been adopted. In addition, since it would in some cases plainly be equitable to award damages for personal injuries on the scale of the victim's country of residence and not on the scale of the country in which the accident occurred, a provision is included to this effect. In this connection, the rapporteur considers that it is important to include a reference to the Brussels I Regulation and the Fourth and Fifth Motor Insurance Directives, which allow the victim to bring a direct action against the insurers. The rapporteur has also made it clear that, except where specific reference is made thereto in the Regulation, the question of the quantum of any damages awarded should be dealt with under the law of the forum.
Your rapporteur has provided for special rules for defamation, unjust enrichment, agency without authority and torts arising out of industrial disputes.
In contrast, she has deleted the special provisions on defective products, unfair competition and violations of the environment, on the ground that, in the absence of persuasive evidence to the contrary and clear definitions of the torts/delicts concerned, the general rules are adequate to cope with the situations concerned. Whereas the rapporteur might be persuaded that specific provisions on defective products should be included if a good case were made out for this, she would be loath to include provisions on unfair competition and violations of the environment in the absence of a definition clause clearly setting out what torts/delicts are meant by those expressions.
As far as violations of privacy and rights relating to the personality are concerned, the rapporteur takes the view that the lex loci delicti commissi should in principle apply, but that the court should be able to consider that a manifestly closer connection exists with the country of publication or broadcasting having regard to sales per Member State, audience figures and so on. In line with the Brussels I Regulation on the recognition and enforcement of judgments, the court may also take account of the audience to which the publication or broadcast is principally directed. Given that Internet publications are also covered, it will be possible to avoid a situation in which different rules apply to the same publication, depending on whether it is made off- or on-line. Your rapporteur considers that this should conduce to greater legal certainty. In order to take account of concerns expressed by publishers and broadcasters, she has also offered an alterative version of the provisions in question in order to allow full debate to take place in committee.
As far as other non-contractual obligations are concerned, your rapporteur has chosen to deal with unjust enrichment and agency without authority in two separate articles for the sake of simplicity.
The rapporteur is conscious that her approach diverges from that of traditional international conventions in the field of private international law, but would point out that the instrument in preparation is a piece of Community legislation and hence has to satisfy different requirements. In contrast to previous instruments where the Community has taken over an existing international convention on private law, in this instance there was no previous convention, which provides a unique opportunity to legislate in a specifically Community context. In particular, your rapporteur has taken pains to ensure that the regulation can co-exist with Internal Market legislation and promote, rather than hamper, the proper functioning of the Internal Market. Particular consideration has been given to the Regulation's relationship with the television without frontiers and the e-commerce directives. Your rapporteur has been anxious to suggest a principled holistic approach which should avoid the necessity for confusing carve-outs and special regimes, present or future, as these merely serve to make our legislation more complex to navigate and less transparent.
Attention has also been paid to public policy. Your rapporteur considers that it is important to make it clear that embryonic Community public policy exists, as reflected in the ECHR, the Charter of Fundamental Rights, national constitutional provisions and international humanitarian law. The reference to international humanitarian law has been expressly added to avoid courts having to apply rules of law of a non-Community country which would be repugnant to European systems of values, even though it is implicit already in the rapporteur's reformulation of Article 3.
Your rapporteur has also made it clear that rules of evidence and procedure are outside the scope of this Regulation in accordance with the traditional rules of private international law. Nevertheless, she has included provisions designed to ensure that national procedures are such that courts do in fact consider the question of the applicable law when proceedings falling within the scope of the Regulation are brought. This is essential in order to ensure uniformity of approach throughout the Union.
In additional, the ordre public provision has been expanded to cover exemplary and punitive damages, since your rapporteur considers that it is not legally possible in an instrument such as this to legislate to prohibit the award of such damages. She has, however, added a review clause mandating the Commission to examine, three years after the adoption of the Regulation, the question of damages and its impact in terms of forum shopping.
Given the dissatisfaction which has been voiced about the Hague Convention on traffic accidents, your rapporteur proposes to ask the Commission to consider proposing a Community instrument for this area. Pending this, traffic accidents should be able to be dealt satisfactorily under this Regulation, which expressly allows those Member States which have ratified the Hague Convention to continue to apply it. In this connection, the rapporteur would point to the problems caused by the discrepancies in the level of damages awarded by courts in the various Member States, which she considers deserves attention.
Another key part of this review should be the issue of how national courts deal in practice with the application and use of foreign law; more evidence of this needs to be accumulated to ensure that there is equality of treatment with national law so as to encourage confidence in the use of foreign law in national courts and again discourage the perceived need for forum shopping.
Your rapporteur wishes to underline that this Regulation should be seen as both underpinning Member States' differing legal traditions in private law, which arise out of their individually unique historic cultural and social circumstances, but at the same time as providing clear guidance at a Community level as to how those differing traditions should be recognised when conflicts arise by giving proper weight to the priorities of the overall Community legal order. The rapporteur would conclude by stating that this Regulation should assist in ensuring that the Community principles of mutual recognition and trust between the courts of the Member States are upheld.
Lastly, the rapporteur wishes to thank all those who have assisted her by giving her their advice and criticism, especially those who have participated in the work of the Project Team. The rapporteur has studied closely the Swiss Federal Law on Private International Law, the US Second Restatement and other instruments of federal States before reaching her conclusions as to what approach should be adopted.
MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE (17.5.2005)
zaOdbor za pravne zadeve
o predlogu Uredbe Sveta o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ("Rim II")
(KOM(2003)0427 – C5‑0338/2003 – 2003/0168(COD))
Pripravljavka mnenja: Barbara Kudrycka
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Poročevalka poziva poročevalko Odbora za pravne zadeve, naj vključi v poročilo naslednje predloge sprememb, ki spadajo v njeno pristojnost.
Člen 6 obravnava kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, njegova vsebina pa ima velik vpliv na temeljna načela v zvezi s svobodo izražanja in pravico do obveščanja. S spremembo tega člena si poročevalka prizadeva ustvariti ravnotežje med odgovornostjo založnikov in izdajateljev radijskih ali televizijskih programov ter svobodo tiska kot tudi napovedljivostjo in predvidljivostjo prava.
Poročevalka v spremenjeni različici člena 25 upošteva postopek uskladitve mednarodnega zasebnega prava v ES. Uredba o uporabi prava pri nepogodbenih obveznostih (Rimska uredba II) skupaj z Uredbo Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I) ter Uredbo Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (Bruseljska uredba II) ter ukrepi, da bi iz Rimske konvencije o uporabi prava pri pogodbenih obligacijskih razmerjih ustvarili orodje Skupnosti so namenjeni vzpostavitvi enotnega sistema pravil v zvezi s kolizijskimi normami v ES. Zato se zdi smiselno zagotoviti čim širše področje uporabe te uredbe.
Na koncu se želi poročevalka zahvaliti gospe Diani Wallis, poročevalki Odbora za pravne zadeve, za njeno temeljito presojo vplivov in dragocen osnutek poročila.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Člen 6 | |
1. Za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti ali osebnostnih pravic se uporablja pravo pristojnega sodišča (lex fori), kadar je uporaba prava iz člena 3 v nasprotju s temeljnimi načeli pristojnega sodišča glede svobode izražanja in obveščanja. |
1. Za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz kršitve zasebnosti ali osebnostnih pravic, se uporablja pravo države, v kateri se je pojavila ali so se pojavile ali se lahko pojavijo najbolj značilne prvine izgube ali škode. Vendar pa lahko obstaja bistveno tesnejša povezava z določeno državo ob upoštevanju nekaterih dejavnikov, kot so npr. država, na katero je objava ali oddaja v prvi vrsti naslovljena, jezik objave oz. oddaje ali prodaja ali velikost občinstva v dani državi kot delež skupne prodaje ali velikost občinstva ali kombinacija teh dejavnikov. Ta določba se uporablja mutatis mutandis za objave na svetovnem spletu. |
2. Za pravico do ugovora ali podobne ukrepe velja pravo države, v kateri ima izdajatelj televizijskega programa ali založnik običajno prebivališče. |
2. Za pravico do ugovora ali podobne ukrepe in za katere koli preventivne ukrepe ali prohibitivne odredbe proti izdajatelju televizijskega programa ali založniku glede vsebine objave ali oddaj velja pravo države, v kateri ima založnik ali izdajatelj televizijskega programa svoje običajno prebivališče
|
|
2a. Kadar ta uredba označuje pravo tretje države, velja pravo sodišča, kadar bi bilo pravo tretje države v nasprotju s temeljnimi načeli sodišča v zvezi s svobodo izražanja in obveščanja. |
Obrazložitev | |
Namen tega predloga spremembe je zaščititi posameznike in zagotoviti založnikom in izdajateljem radijskih oz. televizijskih programov večjo pravno varnost. Predlog spremembe velja za vse vrste objav, celo tiste na svetovnem spletu. Upoštevana je sodna praksa Evropskega sodišča. | |
Predlog spremembe 2 Člen 25, odstavek 1 a (novo) | |
|
Uredba ima prednost pred določbami mednarodnih sporazumov, sklenjenih med dvema ali več državami članicami, z izjemo sporazumov, navedenih v prilogi. |
Obrazložitev | |
Sprememba upošteva postopek usklajevanja mednarodnega zasebnega prava na ravni Skupnosti, kar je bistveno in tega brez predlagane spremembe ni mogoče doseči. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II”) | |||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2003)0427 – C5-0338/2003 – 2003/0168(COD) | |||||
Pristojni odbor |
JURI | |||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
LIBE | |||||
Okrepljeno sodelovanje |
| |||||
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Barbara Kudrycka | |||||
Obravnava v odboru |
26.4.2005 |
10.5.2005 |
|
|
| |
Datum sprejetja sprememb |
10.5.2005 | |||||
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
28 0 0 | ||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Nuno Alvaro, Edit Bauer, Johannes Blokland, Mario Borghezio, Mihael Brejc, Maria Carlshamre, Giusto Catania, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Rosa Díez González, Antoine Duquesne, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Edith Mastenbroek, Martine Roure, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka | |||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Sophia in 't Veld, Herbert Reul, Johannes Voggenhuber | |||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| |||||
- [1] UL C ..., 15.4.2005, str. ...
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II”) | ||||||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2003)0427 – C5-0338/2003 – 2003/0168(COD) | ||||||||||
Pravna podlaga |
člena 251(2) in 61(c) ES | ||||||||||
Podlaga v Poslovniku |
člen 51 | ||||||||||
Datum predložitve EP |
22.7.2003 | ||||||||||
Pristojni odbor |
JURI | ||||||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
LIBE 16.9.2004 |
|
|
|
| ||||||
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
| ||||||
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
| ||||||
Poročevalec(-ka) |
Diana Wallis |
| |||||||||
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
| |||||||||
Poenostavljeni postopek |
| ||||||||||
Oporekanje pravni podlagi |
|
|
| ||||||||
Popravek finančne ocene sredstev |
|
|
| ||||||||
Posvetovanje z Ekonomsko-socialnim odborom |
| ||||||||||
Posvetovanje z Odborom regij |
| ||||||||||
Obravnava v odboru |
21.9.2004 |
30.11.2004 |
20.1.2005 |
21.4.2005 |
23.5.2005 | ||||||
|
20.6.2005 |
|
|
|
| ||||||
Datum sprejetja |
20.6.2005 | ||||||||||
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
20 0 2 | |||||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Berger, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Piia-Noora Kauppi, Kurt Lechner, Klaus-Heiner Lehne, Marcin Libicki, Alain Lipietz, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Viktória Mohácsi, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis, Rainer Wieland, Nicola Zingaretti, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka | ||||||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Nuno Alvaro, Jean-Paul Gauzès, Arlene McCarthy, Manuel Medina Ortega, József Szájer | ||||||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| ||||||||||
Datum predložitve– A6 |
22.6.2005 |
A6-0211/2005 | |||||||||
Pripombe |
... | ||||||||||