POROČILO o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije

19.7.2005 - (2004/2253(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Sérgio Marques


Postopek : 2004/2253(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0246/2005
Predložena besedila :
A6-0246/2005
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije

(2004/2253(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2004 „Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“ (KOM(2004)0343) in 23. avgusta o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije: pregled in obeti (KOM(2004)0543) ter priloge k slednjemu (SEK(2004)1030),

–   ob upoštevanju procesa, s katerim je bil določen poseben status za najbolj oddaljene regije v primarni zakonodaji Unije (člen 299(2) Pogodbe ES), ter glede na vsebino in pravni obseg področja uporabe tega statusa,

–   ob upoštevanju ukrepov Skupnosti kot celote za pomoč najbolj oddaljenim regijam,

–   ob upoštevanju točke 58 sklepov Evropskega sveta z dne 21. in 22. junija 2002 v Sevilli, ki je predstavljala osnovo za sporočila Komisije o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije v letu 2004,

–   ob upoštevanju memoranduma Španije, Francije, Portugalske in najbolj oddaljenih regij o dopolnitvi člena 299(2) Pogodbe ES in prispevka najbolj oddaljenih regij k temu memorandumu, obeh poslanih Komisiji 2. junija 2003,

–   ob upoštevanju poročila predsednikov najbolj oddaljenih regij o sporočilu Komisije „Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“, poslanega Komisiji 17. junija 2004,

–   ob upoštevanju zadnje alinee točke 47 sklepov, izdanih po zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. junija 2004 v Bruslju,

–   ob upoštevanju končne izjave 10. konference predsednikov najbolj oddaljenih regij, ki je potekala dne 2. septembra 2004 v Ponti Delgadi,

–   ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 18. novembra 2004 o sporočilu Komisije „Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“ (CR/2004/61) in 13. decembra 2000 o najbolj oddaljenih regijah EU in izvajanju člena 299 (CR/2000/156),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije „Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“ (CES/2005...) in mnenja z dne 29. maja 2002 o prihodnji strategiji za najbolj oddaljene regije Evropske unije (CES/2002/682),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in mnenj o položaju najbolj oddaljenih regij, zlasti resolucije, sprejete na osnovi poročila Komisije o ukrepih glede izvajanja člena 299(2): najbolj oddaljene regije Evropske unije[1],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Gradimo našo skupno prihodnost – Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007-2013“ (KOM(2004)0101) z dne 10. februarja 2004,

–   ob upoštevanju tretjega poročila Komisije o napredku v zvezi z ekonomsko in socialno kohezijo, izdanega dne 18. februarja 2004 (KOM(2004)0107), svoje resolucije o tretjem poročilu Komisije o napredku v zvezi z ekonomsko in socialno kohezijo[2], mnenja Odbora regij z dne 16. julija 2004 o tretjem poročilu o napredku v zvezi z ekonomsko in socialno kohezijo (CR/2004/120) ter mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. junija 2004 o tretjem poročilu Komisije v zvezi z ekonomsko in socialno kohezijo (CES/2004/962); ob upoštevanju prvega prispevka najbolj oddaljenih regij o prihodnosti ekonomske in socialne kohezije, poslanega Komisiji februarja 2002,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. julija 2004 Svetu in Evropskemu parlamentu „Finančna perspektiva 2007-2013“ (KOM(2004)0487) in drugih zadevnih dokumentov ter ustanovitve začasnega odbora znotraj Parlamenta z nalogo, da analizira proračunska sredstva Unije za obdobje 2007 do 2013 in o tem izrazi svoje stališče,

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (KOM(2004)0492), predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (KOM(2004)0495), predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu (KOM(2004)0493) in predloga Uredbe Sveta o ustanovitvi kohezijskega sklada (KOM(2004)0494),

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (KOM(2004)0490/SEK(2004)0931) in predloga Uredbe Sveta o Evropskem skladu za ribištvo (KOM(2004)0497/SEK(2004)0965),

–   ob upoštevanju sklepa voditeljev držav in vlad držav članic z dne 18. junija 2004 o sprejetju Pogodbe o Ustavi za Evropo,

–   ob upoštevanju, da je v okviru te pogodbe kohezijski politiki dodan nov steber, t.j. steber teritorialne kohezije,

–   ob upoštevanju, da je status najbolj oddaljenih regij vključen in okrepljen v členu III-424 in členu IV-440(2) Pogodbe o Ustavi za Evropo,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A6‑0246/2005),

A.  ker sta primarna zakonodaja EU, nedavno tega pa tudi Pogodba o Ustavi za Evropo, priznali naravo ovir, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije (velika oddaljenost, otoki, majhna površina, težka prehodnost in neugodno podnebje, ekonomska odvisnost od majhnega števila proizvodov) in ki te regije zaradi svoje stalne prisotnosti, intenzivnosti in hkratnosti razlikujejo od drugih regij Unije, ki se tudi soočajo z geografskimi ovirami ali demografskimi težavami,

B.  ob upoštevanju pomena raznih ukrepov Skupnosti, sprejetih v prid najbolj oddaljenim regijam, a ob opozarjanju na njihovo nezadostnost, zlasti na področjih, ki so strateškega pomena za razvoj,

C.  ker je tem regijam glede na njihov neenak položaj v odnosu do Skupnosti kot celote še vedno potrebna pomoč Unije z namenom, da se razvijejo in dosežejo raven trajnostne konvergence; ker mora ta pomoč najbolj oddaljenim regijam tudi omogočiti vključitev v zelo konkurenčne procese, kot je notranji trg, ekonomska in monetarna unija, lizbonska strategija, širitev in globalizacija,

D.  ker je Evropski svet v Sevilli od Komisije in Sveta zahteval natančnejše izvajanja te določbe Pogodbe in sprejetje ustreznih ukrepov za upoštevanje potreb najbolj obrobnih regij,

E.  ker so Evropski parlament, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij prav tako vztrajno ponavljali zahtevo po opredelitvi strategije glede najbolj obrobnih regij,

F.  ob pozdravljanju potenciala prihodnje razvojne strategije, ki jo je za najbolj oddaljene regije nedavno opredelila Komisija (na temelju prednostnih nalog, kot so: "konkurenčnost", "dostopnost in nadomestila za druge ovire" ter "vključevanje v zadevno geografsko območje") in katere izvajanje potrebuje tako prispevek revidirane politike o ekonomski in socialni koheziji kot tudi drugih politik Skupnosti,

G.  ob upoštevanju, da prispevek v okviru revidirane kohezijske politike ostaja nezadosten in je omejen na oblikovanje posebnega programa za povračilo dodatnih stroškov in akcijskega načrta za širšo sosesko,

H.  ob upoštevanju dejstva, da se vedno znova pojavljajo zahteve po posebni strategiji in specifičnem programu za najbolj obrobne regije,

I.  ob siceršnjem pozdravljanju ciljev, ki naj bi bili predvidoma doseženi s programom za povračilo dodatnih stroškov in akcijskim načrtom za širšo sosesko,

J.  ker mora biti položaj najbolj oddaljenih regij omenjen v cilju kohezijske politike "Evropsko območno sodelovanje" in se tako povezati z akcijskim načrtom za širšo sosesko; ker mora Komisija v tem okviru sredstva dodeliti postopno po posameznih primerih, podobno kot pri posebnem programu, in oblikovati merila , ki ne omejujejo udeležbe najbolj oddaljenih regij; ker mora Komisija zagotoviti, da bodo te regije dejansko izpolnjevale merila za čezmejno sodelovanje,

K.  ker je treba v okviru akcijskega načrta za širšo sosesko (in posledično tudi cilja kohezijske politike "Evropsko območno sodelovanje"), prav tako pa tudi v okviru nove sosedske politike Unije, poleg vključevanja najbolj oddaljenih regij v zadevna geografska območja spodbujati tudi njihove ekonomsko-socialne in kulturne povezave z državami, kjer obstajajo skupnosti priseljencev iz najbolj oddaljenih regij ali z državami, s katerimi so najbolj oddaljene regije tradicionalno povezane (npr. Venezuela, Brazilija, ZDA, Južna Afrika, Kanada in Avstralija),

L.  ker mora Komisija v okviru akcijskega načrta za širšo sosesko predlagati odzive na probleme, s katerimi se trenutno soočajo nekatere najbolj oddaljene regije glede nezakonitega priseljevanja in drugimi s tem povezanimi problemi,

M.  ker pravočasna celovita strategija razvoja, ki jo je pripravila Komisija ostaja omejena, saj ni zadovoljivo podprta s politikami in dejavnostmi Skupnosti ali s finančnimi sredstvi, potrebnimi za njeno ustrezno izvajanje, in mora Komisija zaradi tega dopolniti svoje sedanje predloge,

N.  ker je po drugi strani glede na splošni okvir za dostop do strukturnih skladov sedanji trenutek pogajanj o finančni perspektivi in reformi kohezijske politike odločilnega pomena za prihodnost najbolj oddaljenih regij in je zato v zvezi s tem potrebno braniti in zaščititi edinstven položaj teh regij z nadaljnjim zagotavljanjem prednostne finančne pomoči,

O.  ob upoštevanju pravice do drugačne obravnave na tem področju iz člena 299(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki dopušča sprejetje ustreznih ukrepov za najbolj oddaljene regije, zlasti glede pogojev za dostop do strukturnih skladov; ob ponovnem opozarjanju na stališče EU o najbolj oddaljenih regijah, kar zadeva strukturne sklade in ob dejstvu, da so jim bile zaradi njihovih posebnih razmer dodeljene celo višje stopnje sofinanciranja kot drugim kohezijskim regijam,

Splošni vidiki

1.  poziva Komisijo, da svoja prizadevanja ob uveljavljanju pravice do pobude, ki ji je bila dodeljena s členom 299(2) Pogodbe ES, usmeri v sprožitev postopkov, s katerimi bodo najbolj oddaljene regije lahko v celoti izpolnile svoje težnje v okviru kohezijske politike ali v povezavi z drugimi politikami, ukrepi Skupnosti in področji, pomembnimi za njihov razvoj, kot so kmetijstvo, ribištvo, konkurenca in državna pomoč, podjetniška politika, storitve splošnega interesa in storitve splošnega gospodarskega pomena, obdavčitev, carinski ukrepi, okolje, energetika, raziskave in tehnološki razvoj, poklicno usposabljanje, promet, vseevropska omrežja, nove informacijske in komunikacijske tehnologije, regionalno sodelovanje itd.;

2.  poziva Komisijo, da izvede presojo vpliva zakonodaje Skupnosti, ki bi lahko imela posledice za najbolj oddaljene regije; poziva k upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij na vseh ravneh izvajanja politik in dejavnosti Skupnosti;

3.  ponovno opozarja, da večina ukrepov pozitivne diskriminacije, sprejetih za te regije, ni takšnih, da bi bila s tem prizadeta temeljna načela delovanja EU;

4.  poziva Komisijo k vključitvi najbolj oddaljenih regij v prizadevanja EU za dosego ciljev Lizbonske strategije in göteborških ciljev;

Finančna perspektiva in kohezijska politika

5. poziva Svet, da zagotovi, da bo sprejetje finančne perspektive za obdobje 2007-2013 prineslo zagotovljen status ukrepom za dosego ciljev Unije, vključno s perspektivo gospodarskega, socialnega in teritorialnega razvoja najbolj oddaljenih regij;

6. poziva Komisijo, da bodisi v okviru posebnega programa za povračilo dodatnih stroškov in akcijskega načrta za „širšo sosesko“ bodisi v okviru splošnega dostopa do strukturnih skladov tudi nadalje zagotovi enako obravnavo v skladu z dosedanjimi ukrepi Unije o najbolj oddaljenih regijah;

7. izrecno podpira poseben ukrep za najbolj oddaljene regije v višini 1 100 milijonov evrov, ki ga je predlagala Komisija, kot tudi možnost financiranja operativnih stroškov, ki je predvidena v členu 11 predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (KOM(2004)0495); poziva k praktičnemu izvajanju določbe iz člena 299(2) Pogodbe ES, v skladu s katero je za najbolj oddaljene regije predvidena posebna obravnava pri dostopu do strukturnih skladov, vključno z regijami, katerih BDP je že presegel 75 % povprečja Skupnosti;

8.  poziva, naj se sredstva za posebni program namenijo izključno najbolj oddaljenim regijam, ne da bi bila katera od teh regij pri tem prikrajšana;

9.  poziva, naj akcijski načrt za „širšo sosesko“ temelji na konceptu bližine v širšem smislu, tako da omogoči podporo za projekte, pri katerih sodelujejo organi držav, v katerih živijo večje skupnosti priseljencev iz najbolj oddaljenih regij in ki se zato čutijo blizu tem regijam;

10.  vztraja pri tem, da morajo biti akcijskemu načrtu za širšo sosesko dodeljena posebna finančna sredstva za nadnacionalno in čezmejno sodelovanje in da mora naposled priti do dolgo pričakovane uskladitve med dejavnostmi za najbolj oddaljene regije, ki se financirajo iz ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj), in tovrstnimi dejavnostmi za sosednje države AKP ali čezmorske posesti in ozemlja, ki se financirajo iz ERS (Evropski razvojni sklad), bodisi z bodisi brez vključitve ERS v proračun;

11.  poziva k akcijskemu načrtu za reševanje problema nezakonitega priseljevanja, s katerim se soočajo nekatere najbolj oddaljene regije;

Človeški kapital

12.  poziva Komisijo k pospešitvi te pomembne sestavine razvoja najbolj oddaljenih regij s spodbujanjem usposabljanja in posebnega utrjevanja na področjih, posvečenih izključno spodbujanju konkurenčnosti in rasti;

Kmetijstvo in ribištvo

13.  ponovno opozarja Komisijo, da gospodarstvo najbolj oddaljenih regij temelji na sektorjih majhnega obsega, ki vključujejo kmetijstvo in ribištvo, ki potrebujeta pomoč na različnih ravneh, zlasti pa pobude, ki bodo pritegnile mlade ljudi k zaposlitvi;

14.  poziva Komisijo, da v okviru revizije kmetijskih programov POSEI, ki je sedaj v teku, zagotovi stabilnost dodeljenih sredstev z dopuščanjem morebitnih sprememb zaradi izjemnih potreb ter s poenostavijo upravnih ureditev;

15.  poziva Komisijo, da v okviru prihodnjih predpisov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja upošteva posebne razmere najbolj oddaljenih regij tako, da jim dodeli zadostna finančna sredstva za doseganje ciljev politike razvoja podeželja in te regije še naprej enako obravnava pri določanju prispevnih stopenj za Sklad, podobno, kot je to predvideno pri Evropskem skladu za ribištvo;

16.  poziva Komisijo, da v okviru reforme skupne ureditve trga banan uvede enotno tarifo, ki bo dovolj visoka za ohranitev proizvodnje banan Skupnosti, in po potrebi predlaga izravnalne ukrepe za proizvajalce Skupnosti;

17.  obžaluje ukinitev pomoči za prodajo v sektorju sladkorja; zahteva vzpostavitev tega mehanizma in odškodnino v celoti za izpad dohodka, s čimer bi se v resnici upoštevale določene pomanjkljivosti najbolj obrobnih regij; kar zadeva Azore pa meni, da je bistvenega pomena zagotoviti proizvodnjo in rafineriranje sladkorja pod pogoji dostopa na nacionalni trg, enakovrednimi tistim, ki so veljala pred njihovo vključitvijo v Evrospki unijo, podobno kot že velja za Kanarske otoke, ne da bi s tem ogrozili izvajanje teh dejavnosti v najbolj obrobnih regijah;

18.  pri zagotavljanju prilagojene obravnave in sposobnosti preživetja dejavnosti v najbolj obrobnih regijah predlaga, naj se enako postopa za sektor mleka ter sektor sadja in zelenjave v skladu z njunimi posebnostmi;

19.  poziva Komisijo, da sprejme ukrepe za povečanje konkurenčnosti kmetijskih proizvodov najbolj oddaljenih regij, da bodo lahko konkurirali na trgih s podobnimi proizvodi iz držav, ki imajo z EU podpisane pridružitvene sporazume ali pa uživajo prednosti preferenčnih režimov;

20.  poziva Komisijo, da v okviru prihodnjih določb Evropskega sklada za ribištvo upošteva posebne potrebe najbolj oddaljenih regij v tem sektorju;

21.  ponovno izraža potrebo po stalnem zaščitnem območju, ki bi omogočilo pozitivno diskriminacijo glede dostopa do morskih virov za ribiške flote najbolj oddaljenih regij in s tem ohranilo lokalno gospodarstvo;

22.  opozarja na po eni strani veliko bogastvo, po drugi pa veliko ranljivost morskih ekosistemov najbolj oddaljenih regij, ki zahtevajo tako posebno pozornost glede ribiške opreme in dovoljenih praks, kot tudi glede dostopa do obdajajočih in sosednjih voda;

23. izrecno poziva Komisijo, da ob upoštevanju posebnosti izključnih ekonomskih con in najbolj oddaljenih regij (odsotnost epikontinentalnega pasu pri nekaterih) in omejenosti njihovih ribolovnih območij (pogosto omejenih zaradi podmorskih grebenov) brez odlašanja uporabi načelo preventive in relativne stabilnosti ter tako zagotovi biološko in ekološko ravnotežje vrst in zaščito družbenogospodarskega sistema, ki je v teh regijah odvisen od ribiškega sektorja; poziva Komisjo, da v svojih zakonodajnih predlogih upošteva dejstvo, da so ribolovne aktivnosti v nekaterih najbolj oddaljenih regijah, na primer v Indijskem oceanu, začele potekati šele pred kratkim in da so staleži rib na teh območjih še zelo veliki;

24.  ponovno izraža potrebo po tem, da se v prihodnje podpre obnovo in modernizacijo ribiške flote ter s tem sektorju omogoči rentabilnost in konkurenčnost;

25.  poziva Komisijo, da ob upoštevanju slabosti, ki izhajajo iz položaja najbolj oddaljenih regij, na zadevnih področjih še naprej podpira ribiškopredelovalno industrijo na ravni, ki jo je že dosegla v okviru finančnih instrumentov za usmerjanje ribištva oziroma na višji ravni;

26.  poziva, da se pri pregledu državne pomoči za ribiški sektor upošteva predelava rib v najbolj oddaljenih regijah;

27.  poziva Komisijo, da sprejme stalni značaj pomoči v okviru programa POSEI-Ribištvo; meni, da je treba povečati zagotovljena nadomestila za dodatne stroške, ki nastajajo zaradi oddaljene lege pri prodaji določenih ribiških izdelkov;

28.  poziva Komisijo, da čim prej naredi nadaljnje korake pri ustanavljanju regionalnih posvetovalnih svetov; meni, da je v primeru regionalnega posvetovalnega sveta za jugozahodne vode treba ustanoviti pododdelek za otoke, ki se bo ukvarjal s specifičnimi ribolovnimi področji v najbolj oddaljenih regijah.

Konkurenca in državna pomoč

29.  izraža upanje, da bodo v okviru državne regionalne pomoči najbolj oddaljene regije lahko še naprej prejemale nezmanjšano pomoč za tekoče poslovanje, ki ni časovno omejena in se lahko razširi na transportni sektor, če pravila glede javnih naročil lahko zagotovijo pravično določitev cen s strani zadevnih podjetij; izraža upanje, da bodo najbolj oddaljene regije tudi v prihodnosti upravičene do več dodatnih sredstev glede na višino pomoči za začetne naložbe; izraža upanje, da bodo premičnine vključene med upravičene stroške glede na začetno naložbo in da bo dovoljeno, da se najbolj oddaljenim regijam povrnejo dodatni stroški, nastali ob prevozu blaga znotraj trga Unije;

30.  poziva, v okviru revizije smernic za regionalno naravnane državne pomoči, ki se bodo začele uporabljati z letom 2007, k odobritvi povračil dodatnih stroškov najbolj oddaljenim regijam zaradi prevoza blaga znotraj trga EU in ne le znotraj državnih meja zadevne države;

31.  nadalje poziva, da se v okviru revizije smernic za regionalno naravnane državne pomoči ne sme podcenjevati obstoječih praks, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, pri čemer naj se upošteva dane okoliščine;

32.  poziva, da se določbe o pomoči za najbolj oddaljene regije v skladu s členom III-167(3)(a) Pogodbe o Ustavi za Evropo nemudoma začnejo izvajati;

33.  poziva, da se predpisi o minimalni pomoči razširijo na transportni sektor;

Podjetniška politika

34.  poziva Komisijo, da obstoječe ukrepe prilagodi posebnemu položaju najbolj oddaljenih regij s tem, da jim olajša dostop do teh ukrepov; poziva k spodbujanju konkurenčnosti podjetij v teh regijah, bodisi s posebnimi ukrepi za nadomestitev dodatnih stroškov, povezanih z njihovo dejavnostjo, in spodbujanjem njihovega vključevanja v sosednje geografsko okolje bodisi z opredelitvijo in podporo novim modelom konkurenčnosti; prav tako se zavzema za podporo podjetništvu in podjetniškemu duhu;

Storitve splošnega gospodarskega pomena

35.  poziva Komisijo, da uresniči obljubo o delovni skupini, ki bo preučila izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena v najbolj oddaljenih regijah in pripravila predloge ob upoštevanju posebnosti in potreb teh regij na področju trga javnih storitev;

36.  poziva Komisijo, da v zvezi s pristopom EU k storitvam splošnega interesa z vidika bele knjige, tako v okviru sektorja in v splošnem okviru kot tudi s pomočjo okvirne zakonodaje, nameni primerno pozornost posebnim oviram najbolj oddaljenih regij, zlasti pri uvrščanju nekaterih storitvenih dejavnosti iz teh regij med storitve splošnega interesa ter pri določanju uporabe pravil glede konkurence in notranjega trga pri teh dejavnostih, prilagojenih njihovim posebnim razmeram;

Obdavčitev in carinski ukrepi

37.  poziva Komisijo, da nadaljuje z uporabo posebnih davčnih ukrepov v korist najbolj oddaljenih regij in pokaže pripravljenost za predlaganje drugih ureditev, s katerimi bi spodbudila njihov samostojen razvoj;

38.  poziva Komisijo k pripravljenosti za obravnavo zahtev najbolj oddaljenih regij po začasni opustitvi skupne carinske tarife za nekmetijske proizvode v proizvodne namene, ribiške proizvode in uvožene industrijske proizvode v poslovne in industrijske namene;

Okolje

39.  poziva Komisijo, da to področje upošteva pri sprejemanju ukrepov o podpori najbolj oddaljenim regijam v prihodnosti, saj sedanja sredstva ne zadostujejo za izpolnjevanje potreb okolja, zlasti varstva biotske raznovrstnosti, vzpostavljanja mreže Natura 2000 in ravnanja z odpadki, zato je v najbolj oddaljenih regijah težje uresničevati okoljsko politiko skladno s temeljnimi načeli okoljske politike Skupnosti; poziva Komisijo, da izvaja ukrepe ob upoštevanju okoljskega vidika programa POSEIMA;

Vseevropska omrežja

40.  poziva Komisijo, da upošteva posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij v povezavi z vseevropskimi omrežji;

41.  poziva Komisijo, da v okviru vseevropskih energetskih omrežij projekte v najbolj oddaljenih regijah obravnava kot prednostne in jih sofinancira po stopnji, določeni za prednostne projekte;

42.  v zvezi z vseevropskimi prometnimi omrežji poziva Komisijo, da omogoči sofinanciranje pristanišč in letališč v najbolj oddaljenih regijah iz kohezijskega sklada, če je to upravičeno;

Raziskave in tehnološki razvoj

43.  poziva Komisijo, da začne uresničevati uvodno izjavo 14 šestega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj tako v okviru sedanjega kot naslednjega okvirnega programa; poziva k iskanju načinov za razširitev financiranja na projekte v najbolj oddaljenih regijah, zlasti njihovih centrih odličnosti, v okviru naslednjega okvirnega programa;

44.  poziva k upoštevanju akcijskega načrta za raziskave, tehnološki razvoj, demonstracije in inovacije, ki so ga najbolj oddaljene regije predložile Komisiji leta 2003;

45.  poziva, da se projekti v najbolj oddaljenih regijah financirajo v okviru petega okvirnega programa za raziskave in razvoj ter dodatno sofinancirajo iz strukturnih skladov;

Nove informacijske in komunikacijske tehnologije

46.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti za najbolj oddaljene regije na področju informacijske družbe in tehnoloških inovacij deležni posebne pozornosti, saj imajo ti sektorji ključno vlogo pri spodbujanju razvoja; ponovno opozarja na zahteve najbolj oddaljenih regij na tem področju, določenih v memorandumu Španije, Francije, Portugalske in najbolj oddaljenih regij o dopolnitvi člena 299(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti in prispevku najbolj oddaljenih regij k temu memorandumu, obeh predloženih Komisiji z dne 2. junija 2003,

Promet

47.  poziva, da se najbolj oddaljene regije vključijo v vsak vidik prometne politike Skupnosti;

48.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prometni projekti, ki jih financira Skupnost, v najbolj oddaljenih regijah najprej in predvsem izboljšali kvaliteto življenja prebivalcev ter samostojen razvoj regije; projekte, pri razvoju katerih je prišlo do kršitev okoljske zakonodaje Skupnosti, je treba ustaviti; nadalje morajo imeti vsi prometni projekti, razviti za najbolj oddaljene regije, natančno in jasno opredeljeno analizo koristi za diverzifikacijo lokalnega gospodarstva, socialno kohezijo in trajnostni značaj regionalnega trga dela;

49.  poziva k sofinanciranju dodatnih stroškov v prometu in k razvoju prometa v okolici najbolj oddaljenih regij, tudi z vključitvijo držav nečlanic;

Sklep

50.  pozdravlja dejstvo, da so organi, ki zagovarjajo poseben status najbolj oddaljenih regij, vzpostavili in utrdili pomembno partnerstvo, ter poudarja ključno vlogo Komisije v tem procesu, ki jo odražajo njena sporočila iz leta 2004;

51.  naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem najbolj oddaljenih regij ter predsedujočemu konferenci predsednikov najbolj oddaljenih regij.

EXPLANATORY STATEMENT

Introduction

The long struggle of the outermost regions and the countries of which they form part to gain recognition of those regions’ unique position compared to the Union’s other regions reaped an invaluable reward when outermost status was legally recognised in primary Union law in 1997. That fact does not mean, however, that the process has been completed: the potential of the status accorded to the outermost regions has not yet been truly exploited for development purposes.

The expectation was that an ambitious, comprehensive, and integrated operation would be laid down and implemented to promote sustainable development in the outermost regions, but this has still to be translated into practice. Rather than taking isolated specific measures, in some cases on a one-off basis and limited in time, it is necessary to devise and implement a sustainable development model that could eventually encompass most Community policies and measures.

What is needed is joint action to be determined by the outermost regions, the Member States concerned, and the Commission.

The present legal basis for outermost status allows the Commission to move forward in that direction, as will the Treaty establishing a Constitution for Europe once it has entered into force.

The aim is to mitigate the geographical limitation imposed by the natural environment and the resulting forms of dependence. If it is to be achieved, political will needs to be brought to bear to encompass citizens and industry in the outermost regions within a continent-wide approach, in that way providing the territorial continuity that physically does not exist. One means to employ is the new pillar of cohesion policy introduced by the Treaty establishing a Constitution for Europe, the territorial cohesion pillar.

The outermost regions are not yet capable of progressing on their own, but that is what they are seeking to do in the future.

The outermost regions as a case apart and the Union response to date

The fact of being an outermost region is a unique situation that should not be confused with other situations. It is a combination of specific features stemming from geographical location, the size of the areas concerned, and natural conditions. An outermost position spells remoteness and isolation – the possibilities of access to the main European centres will always be impeded; the outermost regions are small islands affected by difficult topography and climatic conditions, and economically are highly dependent on a small number of products and correspondingly vulnerable. Another fact to take into account is that they lie, more often than not, in the developing world with its developing markets.

The permanence, severity, and combined effects of these constraints hamper the development and competitiveness of the outermost regions. As a result, additional costs are incurred in production, obtaining supplies, and marketing; goods- and service-producing sectors are diversified only to a very limited extent; local markets are modest in scope, fragmented, and distant; there are no economies of scale or external economies; economies are hardly able to create jobs; infrastructure is more costly; there are fewer access opportunities for persons, goods, and services; and the dependence on civil aviation and shipping is aggravated by their higher cost .

The Community financial support channelled to the outermost regions, specifically under the Structural Funds and the Cohesion Fund, in the form of European Investment Bank loans, or via Community initiatives and certain Community budget headings, has been vital in the arduous process of stimulating and modernising the regional economy and improving standards of living.

There is still a great deal to do, however, to attain the level of sustainable development so eagerly desired.

The 2004 Commission communications: a first step towards a sustainable development model for the outermost regions?

The measures that will define the future development strategy for the outermost regions will make themselves felt in three fields: competitiveness; accessibility and measures to offset other constraints; and integration into the surrounding geographical areas. They will be implemented under the revamped economic and social cohesion policy and other Community policies.

When it issued its two communications, the Commission slightly anticipated the position regarding the general framework for eligibility under the Structural Funds, since the decision on the eligible regions was not due to be taken until 2005.

Under the new-style economic and social cohesion policy, a specific programme to compensate for additional costs, to be encompassed within the ‘Convergence’ objective and financed by the ERDF for the period from 2007 to 2013, aims to tackle accessibility – the problems are more severe for the outermost regions than for the mainland – both between the outermost regions and within the territory of each region, and support industrial competitiveness. Under the programme it will be possible to finance operating aid to offset additional costs in given sectors.

In addition, a wider neighbourhood action plan (for cooperation with other outermost regions and integration into the surrounding geographical areas) will be adopted with a view to strengthening economic, social, and cultural ties between the outermost regions and neighbouring territories and widening the natural sphere of socio-economic and cultural influence of the outermost regions, reducing the barriers that limit the opportunities for trade with the surrounding geographical areas (Caribbean markets, America and Africa, and ACP countries). The plan will revolve around two focal points, namely transnational and cross-border cooperation on the one hand and trade and customs measures on the other.

The development strategy for the outermost regions under other Community policies covers measures to promote competitiveness and growth (by developing human capital, services of general economic interest, innovation, the information society, research and technological development, and the environment) and related to the handicaps from which outermost regions suffer (encompassing accessibility, state aid, and traditional agricultural and fishery production).

Parliament’s view

Parliament welcomes the strategy drawn up by the Commission for the outermost regions, demonstrating as it does that careful thought has been given to the factors which, de facto, are preventing convergence and integration with the Union’s other regions. The Commission makes it clear how much the revamped economic and social cohesion policy and other Community policies can do to achieve the above aim.

As far as the new-style cohesion policy is concerned, the means to be employed are the specific programme to compensate for additional costs, along with the wider neighbourhood action plan.

As regards the specific programme, Parliament believes that the Commission should look again both at the amounts earmarked, which are manifestly insufficient, and at the way in which programme funding is to be allocated to the seven outermost regions.

Regarding the wider neighbourhood action plan, it believes that the plan should be expressly mentioned in connection with the ‘European Territorial Cooperation’ objective of cohesion policy, funding should be earmarked on an individualised basis, as has been done under the specific programme, and none of the criteria imposed should serve in any way to exclude outermost regions from the action plan. The outermost regions must be genuinely eligible for cross-border cooperation.

Parliament likewise takes the view that the wider neighbourhood action plan (and hence the ‘European Territorial Cooperation’ objective of cohesion policy) and indeed the Union’s New Neighbourhood policy should be used not only to foster integration of the outermost regions into the surrounding geographical areas, but also to forge socio-economic and cultural ties with countries where there are emigrant communities from outermost regions or to which outermost regions are linked by traditional bonds (Venezuela, Brazil, the United States, South Africa, Canada, and Australia are among the countries in this category), as this would be in the interest of both sides.

Furthermore, it believes that, under the action plan, the Commission must deal with illegal immigration and other related problems facing some of the outermost regions.

As far as other Community policies are concerned, their contribution to the future development strategy for the outermost regions regrettably falls far short of expectations and the action required by the development strategy which the Commission has now drawn up.

The hope was that the Commission would submit innovative specific proposals under the other policies, especially in areas vitally important for competitiveness and growth, including for example innovation, the information society, and research and technological development (as regards this last area, the outermost regions have already submitted a document to the Commission setting out their aspirations).

The conclusion which Parliament draws from all the above points is that the Commission’s well-judged development strategy is not being supported in the necessary manner by Community policies and measures or by the financial resources needed for its proper implementation, and the Commission therefore needs to go beyond what it is now proposing.

Secondly, as regards the general framework for eligibility under the Structural Funds, the current negotiations on the financial perspective and cohesion policy reform constitute a defining moment for the future of the outermost regions, and their special status consequently needs to be defended and safeguarded.

The possibility of using the Cohesion Fund in future to finance ports and airports in outermost regions under the heading of trans-European transport infrastructure networks must also be expressly provided for in the relevant legislative proposals now under discussion.

Parliament accordingly calls on the Commission to satisfy the aspirations of the outermost regions, both as regards cohesion policy and as regards other policies, Community measures, and areas important for their development.

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (24.5.2005)

za Odbor za regionalni razvoj

o okrepljenem partnerstvu za najbolj obrobne regije
(2004/2253(INI))

Pripravljavec mnenja: Luis Manuel Capoulas Santos

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za regionalni razvoj, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ob upoštevanju omejevalnih pogojev najbolj obrobnih regij - oddaljenost, osamitev, majhna površina, težavno podnebje, gospodarska odvisnost od majhnega števila izdelkov - ki skupaj resno ovirajo razvoj,

B.  ob upoštevanju člena 299(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

C. ker je Evropski svet v Sevilli od Komisije in Sveta zahteval natančnejše izvajanja te določbe Pogodbe in sprejetje ustreznih ukrepov za upoštevanje potreb najbolj obrobnih regij,

D. ker so Evropski parlament, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij prav tako vztrajno ponavljali zahtevo po opredelitvi strategije glede najbolj obrobnih regij,

E.  ob upoštevanju zaključkov tretjega poročila o gospodarski in socialni koheziji, ki se nanašajo zlasti na namen Komisije, da ustanovi poseben program, namenjen premagovanju ovir, s katerimi se srečujejo najbolj obrobne regije,

Splošni vidiki predloga

1.  pozdravlja sporočilo Komisije, ki ga ocenjuje kot dobro delovno podlago za razvoj strategije obravnave najbolj obrobnih regij in opredelitev ustreznih ukrepov za reševanje težav s konvergenčnostjo ter integracijo v odnosu do ostalih delov Evropske unije;

2.  pozitivno ocenjuje dejstvo, da bodo vse najbolj obrobne regije postale upravičenke bodoče kohezijske politike na podlagi doseganja enega izmed naslednjih ciljev: konvergenca, konkurenčnost, zaposlovanje in evropsko teritorialno sodelovanje;

3.  pozdravlja priporočilo o oblikovanju posebnega programa za nadomeščanje posebnih pogojev najbolj obrobnih regij, prilagojenega posebnostim vsake od regij;

4.  pozdravlja prilagojen pristop pri opredeljevanju potrebnih ukrepov, predvsem kar zadeva razvoj človeškega kapitala, inovacije, informacijsko družbo, raziskovanje in tehnološki razvoj najbolj obrobnih regij, kot sestavnega dela politike Evropske unije v okviru lizbonske strategije;

5.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je dostopnost postala prednostna naloga;

Vprašanja, neposredno povezana s kmetijskim sektorjem

6.  kar zadeva bodoči sklad za razvoj podeželja pozdravlja zagotovilo Komisije, da bo raven in intenzivnost financiranja odvisna od posebnih pogojev najbolj obrobnih regij;

7.  kar zadeva sektor banan meni, da za zunanji vidik STO ni sprejemljiva cena, nižja od 252 eurov za tono; kar zadeva notranji vidik, je potrebno zagotoviti, da finančna sredstva ne glede na obliko pomoči ne bodo nižja od trenutno razpoložljivih;

8.  glede sektorja sladkorja je seznanjen z izraženim namenom Komisije, da bo obravnava najbolj obrobnih regij prilagojena in bo temeljila na njihovih posebnih značilnostih; vendar obžaluje ukinitev pomoči za prodajo; zahteva vzpostavitev tega mehanizma in odškodnino v celoti za izpad dohodka, s čimer bi se v resnici upoštevale določene pomanjkljivosti najbolj obrobnih regij; kar zadeva Azore pa meni, da je bistvenega pomena zagotoviti proizvodnjo in rafineriranje sladkorja pod pogoji dostopa na nacionalni trg, enakovrednimi tistim, ki so veljala pred njihovo vključitvijo v Evrospki unijo, podobno kot že velja za Kanarske otoke, ne da bi s tem ogrozili izvajanje teh dejavnosti v najbolj obrobnih regijah;

9.  pri zagotavljanju prilagojene obravnave in sposobnosti preživetja dejavnosti v najbolj obrobnih regijah predlaga, naj se enako postopa za sektor mleka ter sektor sadja in zelenjave v skladu z njunimi posebnostmi;

10. kar zadeva program posebnih možnosti zaradi odročnosti in izoliranosti odbor podpira podane obljube o zagotavljanju stabilnosti virov, namenjenih vzdrževanju pomoči najbolj obrobnim regijam, o decentralizaciji in poenostavitvi mehanizmov upravljanja.

POSTOPEK

Naslov

Okrepljeno partnerstvo za najbolj obrobne regije

Št. postopka

2004/2253(INI)

Pristojni odbor

REGI

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

AGRI
13.1.2005

Okrepljeno sodelovanje

ne

Pripravljavec(-ka) mnenja
  Datum imenovanja

Luis Manuel Capoulas Santos
20.1.2005

Obravnava v odboru

18.4.2005

24.5.2005

 

 

 

Datum sprejetja pobud

24.5.2005

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Peter Baco, Katerina Batzeli, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Joseph Daul, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Jean-Claude Fruteau, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Diamanto Manolakou, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Jeffrey Titford, Terence Wynn

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ilda Figueiredo, Béla Glattfelder, Karin Resetarits

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Manuel Medina Ortega

MNENJE Odbora za ribištvo (11.7.2005)

za Odbor za regionalni razvoj

o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije
(2004/2253(INI))

Pripravljavec mnenja: Duarte Freitas

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za regionalni razvoj, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ob upoštevanju statusa najbolj oddaljenih regij, ki izhaja iz člena 299(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

B.  ob upoštevanju posebnosti izključnih ekonomskih con (IEC) in najbolj oddaljenih regij (NOR), še posebej dejstva, da velik del njihovega površja zaznamuje odsotnost epikontinentalnega pasu,

C. ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika, zlasti potrebe po ohranitvi staležev rib v NOR,

D. ker imajo NOR zelo krhka gospodarstva z malo možnostmi za raznolikost in kjer v nekaterih primerih ribolov in tradicionalne ribolovne skupnosti igrajo ključno ekonomsko-socialno vlogo ter krepijo druge gospodarske dejavnosti, ki potekajo pred samim ribolovom in po njem,

E.  ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o Evropskem skladu za ribištvo (KOM(2004)0497),

F.  ob upoštevanju zahteve po oblikovanju posebne strategije in programa za NOR,

Splošne pripombe

1.  izraža veliko zadovoljstvo nad opravljenim delom Komisije, ki je še posebej vidno v sporočilu Komisije o vzpostavitvi "okrepljenega partnerstva za najbolj oddaljene regije";

2.  izraža zadovoljstvo nad opravljenim delom parlamentarnih odborov v zvezi z zaščito specifičnega položaja NOR;

3.  pozdravlja stališče Komisije o tem, da mora skupna ribiška politika (SRP) upoštevati specifičnost NOR;

4.  meni, da je za uresničitev in dejansko zagotovitev statusa NOR potrebno ne le zagotoviti, da bo posebna značilnost, ki jo predstavlja oddaljenost, upoštevana kot horizontalni vidik v vseh politikah Skupnosti, vključno s skupno ribiško politiko (SRP), ampak tudi oblikovati poseben program pomoči Skupnosti za NOR v okviru naslednje finančne perspektive 2007-2013, z zadostnimi finančnimi sredstvi za odziv na strukturne probleme teh regij;

Vprašanja, vezana na ribiški sektor

5.  Komisija mora v svojih zakonodajnih predlogih upoštevati posebni značaj NOR, zlasti ranljivost njihovih ribolovnih območij, in družbenogospodarski pomen, ki ga ribištvo predstavlja za nekatere med njimi;

6.  Komisija mora ob upoštevanju posebnosti IEC in NOR (odsotnost epikonitentalnega pasu pri nekaterih) in omejenosti njihovih ribolovnih območij (pogosto omejenih zaradi podmorskih grebenov) brez odlašanja uporabiti načelo previdnosti in relativne stabilnosti. Na ta način bo zagotovila ne le biološko in ekološko ravnotežje vrst, ampak tudi zaščito družbenogospodarskega položaja, vezanega na ribiški sektor v teh regijah. V svojih zakonodajnih predlogih mora Komisija upoštevati tudi dejstvo, da so v nekaterih NOR, na primer v Indijskem oceanu, ribolovne aktivnosti začele potekati šele pred kratkim in da so staleži rib na teh območjih še zelo veliki;

7.  Komisija mora v svojih zakonodajnih predlogih upoštevati potrebo po zagotovitvi pozitivne diskriminacije za ribiške ladje NOR pri dostopu do morskih virov v teh območjih v skladu s Pogodbami in SRP. Komisija mora na ta način poskrbeti za preživetje malega ribolova in malega priobalnega ribolova. Parlament tako znova potrjuje svojo zakonodajno resolucijo z dne 4. junija 2003 o predlogu Uredbe Sveta o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 2847/93;

8.   Komisija mora zaradi občutljivosti tamkajšnjih ekosistemov in pod pogojem, da so takšni ukrepi za vsak primer posebej znanstveno utemeljeni, omejiti uporabo določene ribiške opreme in izločiti naprave, ki bi jih lahko poškodovale. Parlament tako znova potrjuje svojo zakonodajno resolucijo z dne 16. decembra 2004 o predlogu Uredbe Sveta, ki spreminja Uredbo (ES) št. 850/98 o varstvu globokomorskih koralnih grebenov pred posledicami ribarjenja z vlečno mrežo na nekaterih območjih Atlantskega oceana, s čimer je omejena uporaba pridnenih vlečnih mrež in globinskih zabodnih mrež;

9.  Komisija mora v okviru Evropskega sklada za ribištvo (ESR) ohraniti raven že dodeljenih pomoči iz finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR), da bi na ta način lahko odgovorila na potrebe, ki izvirajo iz "slabšega položaja" NOR in njihovega specifičnega družbenogospodarskega položaja;

10. zaradi ranljivega značaja najbolj oddaljenih območij mora Komisija v teh predelih pomoč ribiški predelovalni industriji ohranjati na enaki ali višji ravni, kot ji je namenjena v okviru FIUR;

11. Komisija mora ohraniti izjeme, ki NOR s pomočjo državnih subvencij in subvenciji Skupnosti omogočajo posodabljanje in obnavljanje njihove ribiške flote;

12. Komisija mora s predlogom uredbe o ESR razširiti področje dodeljevanja pomoči za predelovalni in ribogojski sektor in vanj vključiti srednje velika podjetja;

13. Komisija mora sprejeti stalni značaj pomoči programa POSEI-Ribištvo. Povišati mora nadomestila za dodatne stroške, ki zaradi skrajno obrobne lege teh območij nastajajo pri prodaji določenih ribiških proizvodov;

14. Komisija mora kar najbolj pospešiti ustanavljanje regionalnih posvetovalnih svetov. V primeru regionalnega svetovalnega sveta za jugozahodne vode je treba za obravnavo posebnega ribištva v NOR ustanoviti pododdelek za otoke.

POSTOPEK

Naslov

Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije

Št. postopka

(2004/2253(INI)

Pristojni odbor

REGI

Odbor, zaprošen za mnenje
  Datum obravnave na zasedanju

PECH

13.1.2005

Okrepljeno sodelovanje

 

Pripravljavec(-ka) mnenja
  Datum imenovanja

Duarte Freitas
13.4.2005

Obravnava v odboru

25.4.2005

16.6.2005

 

 

 

Datum sprejetja pobud

11.7.2005

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

14

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Paulo Casaca, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Alfred Gomolka, Ian Hudghton, Heinz Kindermann, Rosa Miguélez Ramos, Philippe Morillon, Willi Piecyk, Dirk Sterckx, Catherine Stihler, Margie Sudre

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Duarte Freitas, Josu Ortuondo Larrea

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

POSTOPEK

Naslov

Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije

Številka postopka

2004/2253(INI)

Podlaga v Poslovniku

Člen 45

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

REGI
13.1.2005

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

ECON
13.1.2005

AGRI
13.1.2005

PECH
13.1.2005

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

ECON
7.9.2004

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju


 

 

 

 

Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo

 

 

 

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Sérgio Marques
19.1.2005

 

Prejšnji poročevalec (-ka)

 

 

Obravnava v odboru

30.3.2005

24.5.2005

 

 

 

Datum sprejetja

12.7.2005

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

28

9

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alfonso Andria, Stavros Arnaoutakis, Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Graham Booth, Giovanni Claudio Fava, Gerardo Galeote Quecedo, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ambroise Guellec, Zita Gurmai, Gábor Harangozó, Marian Harkin, Konstantinos Hatzidakis, Alain Hutchinson, Mieczysław Edmund Janowski, Tunne Kelam, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Sérgio Marques, Miroslav Mikolášik, Francesco Musotto, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, István Pálfi, Markus Pieper, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Alyn Smith, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre, Kyriacos Triantaphyllides, Oldřich Vlasák, Vladimír Železný

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Thijs Berman, Brigitte Douay, Den Dover, Mojca Drčar Murko, Emanuel Jardim Fernandes, Mirosław Mariusz Piotrowski, Thomas Ulmer, Manfred Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2)

 

Datum predložitve – A[6]

19.7.2005

A6-0246/2005