POROČILO o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko
5.9.2005 - (2005/2015(INI))
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalka: Caroline Lucas
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko
Evropski parlament,
– ob upoštevanju 7. vrha EU-Kitajska v Haagu z dne 8. decembra 2004,
– ob upoštevanju svoje resolucije o prodaji orožja Kitajski z dne 18. decembra 2003[1],
– ob upoštevanju političnega dokumenta Komisije o zrelem partnerstvu – skupni interesi in izzivi v odnosih EU s Kitajsko (KOM(2003)0533),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2002 o položaju človekovih pravic Tibetancev[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. aprila 2002 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o strategiji EU za Kitajsko: Izvajanje sporočila iz leta 1998 in prihodnji koraki za učinkovitejšo politiko EU (KOM(2001) 265)[3], ki upošteva poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju sporočila z naslovom "Razvijanje celovitega partnerstva s Kitajsko" (KOM(2000)0552),
– ob upoštevanju sklepa, sprejetega na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Dohi (Katar) 9.–14. novembra 2001 o pristopu Kitajske in kitajskega Tajpeha k STO,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2001 o predlogu sklepa Sveta o oblikovanju stališča Skupnosti v okviru ministrske konference, sklicane v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, o pristopu Ljudske republike Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji (KOM(2001)0517)4,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2000 o položaju človekovih pravic na Kitajskem5,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0262/2005),
A. ker je hiter razvoj Kitajske v zadnjih 20 letih pomembno vplival na trgovinske in gospodarske odnose med EU in Kitajsko in ker je zdaj ta država na splošno drugi največji trgovinski partner EU za Združenimi državami Amerike; ker je imela EU leta 2004 v trgovini s Kitajsko primanjkljaj 78,5 milijard EUR, kar je največji primanjkljaj EU s katerim koli trgovinskim partnerjem, to pa med drugim kaže na ovire pri dostopu do kitajskega trga,
B. ker je Kitajska leta 2001 postala članica STO in je v skladu s svojimi obveznostmi do te organizacije zmanjšala povprečne carinske in necarinske ovire, zaradi česar se je povečalo število evropskih investicijskih projektov na Kitajskem; ker pa v nekaterih primerih Kitajska še vedno ščiti domačo industrijo;
C. ker je država z največ prebivalci na svetu postala ključni igralec v svetovni trgovini, ko se je pridružila STO in se odprla mednarodni trgovini; ker se lahko vpliv proizvodnje države z 1,3 milijarde prebivalci samo še poveča; ker bodo druge države s številnim prebivalstvom (Indija, Brazilija, Indonezija in številne druge) neizogibno spremenile trenutno razvrstitev izvoznih držav,
D. ker je predpogoj za trgovino med EU in Kitajsko strateško partnerstvo s skupnim dostopom do trga, ki temelji na pravilih STO in pošteni konkurenci,
E. ker Kitajska ne izvaja pravil STO v zadostni meri in ker še posebej pogosto obide prepoved o državni izvozni pomoči, krši zakone o varstvu intelektualne lastnine, ne dovoli vzajemnega dostopa do svojega trga za blago in storitve iz držav EU in z državnimi intervencijami namenoma znižuje vrednost svoje valute,
F. ker številne sodbe z več kot 9000 sojenj zaradi piratstva, ki so potekala v preteklem letu, niso bile učinkovito izvršene;
G. ker Kitajska trenutno ne izpolnjuje pogojev za status tržnega gospodarstva;
H. ker je imel Tajvan pomembno vlogo pri gospodarskem vzponu Kitajske,
I. ker sta neverjeten gospodarski razvoj Kitajske ter njena integracija v svetovno gospodarstvo pravzaprav pozitivna in prispevata k blaginji po vsem svetu;
J. ker je Kitajska zaradi svoje izredne velikosti, števila prebivalcev in dinamične gospodarske rasti v zadnjih letih postala ekonomska velesila, ki lahko vpliva na razvoj svetovnega gospodarstva in s katero bodo morala tekmovati vsa druga gospodarska območja,
K. ker širjenje kitajskega trga prinaša ogromne priložnosti, vendar pa upravičeno zbuja zaskrbljenost za evropsko industrijo, zaradi česar se je pojavila potreba po političnem upravljanju teh odnosov na evropski ravni,
L. ker so trgovinski odnosi med Evropsko unijo in Kitajsko srž razprave o globalizaciji in odražajo vsa z njo povezana pričakovanja in nasprotja,
M. ker mora EU najti odgovor na naraščajočo zaskrbljenost javnosti o vplivu globalizacije, ki se bo še povečala zaradi vedno večje prevlade Kitajske na svetovnih trgih,
N. ker je Kitajska v zadnjih petih letih potrojila izdatke za raziskave in razvoj in mora biti Evropa kos temu izzivu, da bo tudi v prihodnje imela koristi od svetovne trgovine,
O. ker so bile težave evropske tekstilne industrije pričakovane, saj so vlaganja kitajske industrije v ta sektor dobro znana, in to ne bo osamljen primer, saj podobne razmere vladajo v proizvodnji drugega blaga, npr. obutve, in med drugim tudi v kolesarski, avtomobilski, železarski in jeklarski industriji,
P. ker EU zaradi izzivov, ki nastajajo z naraščajočo gospodarsko močjo Kitajske, ne sme ostati zadovoljna s seboj in mora oblikovati jasen dolgoročen strateški odziv, ki ga do zdaj žal še ni bilo,
Q. ker je vpliv hitre rasti Kitajske na lastne naravne vire in okolje ter na svetovni trg virov izredno velik in ker se podjetja EU soočajo s težavami zaradi naraščajočih cen virov na svetovnih trgih zaradi visokega povpraševanja iz Kitajske,
R. ker je bila Kitajska leta 2000 v svetovnem merilu na 97. mestu v emisiji toplogrednih plinov na prebivalca, hkrati pa drugi največji onesnaževalec in je postala drugi največji porabnik energije in surovin na svetu; ker za leto 2025 napovedujejo rekordno rast kitajskih emisij, zaradi česar mora imeti Kitajska zelo pomembno vlogo pri lajšanju bremena za svetovno okolje,
S. ker postopno ustvarjanje bolj poštenega in varnejšega sveta zahteva večjo solidarnost ne le med ljudstvi razvitih in manj razvitih narodov, ampak tudi znotraj različnih narodov,
T. ker je v političnem in ekonomskem interesu EU, da podpira razvoj Kitajske v svobodno in odprto državo, v kateri vlada načelo pravne države in ki je v celoti sprejela demokracijo in tržno gospodarstvo,
U. ker ima Kitajska zaradi svojega gospodarskega razvoja tudi večjo odgovornost v azijski regiji,
V. ker ima Evropska unija dolžnost, da kot vodilna gospodarska sila v svetu ne ohranja le trgovinskih odnosov s svojimi partnerji, ampak tudi podpira splošne vrednote, kot so človečnost, demokracija in pravna država; ker Kitajska kljub trenutnemu gospodarskemu uspehu vsem svojim državljanom še zdaleč ne zagotavlja celotnega obsega demokratičnih in človekovih pravic,
STO
1. pozdravlja dejstvo, da je Kitajska pravočasno izpolnila nekatere zahteve STO, vendar poziva k nadaljnjemu dialogu, ki ji bo omogočil hitro obravnavanje številnih področij, ki so pomembna za industrijo EU, zlasti na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, nacionalne obravnave, preglednosti ter okoljskih, socialnih in zdravstvenih standardov;
2. poziva Komisijo, da zaradi številnih primerov, ko Kitajska ne izpolnjuje ali izvaja svojih obveznosti do STO v zadostni meri, evropskim podjetjem ponudi svojo pomoč v zvezi s tem in jim zagotovi učinkovito podporo;
3. meni, da mora EU vzpostaviti trgovinske vezi s Kitajsko v duhu sodelovanja in komplementarnosti, pri čemer mora biti obema stranema omogočeno, da ohranita in skladno razvijata svoje industrijske, kmetijske in storitvene sektorje in tako vsem svojim prebivalcem zagotovita najboljši možni življenjski standard;
4. poziva Kitajsko, naj ostane zvesta duhu in črki člena 18 svojega pristopnega protokola, tako da bo lahko mehanizem za pregled prehoda učinkovitejše orodje za reševanje pomembnih zadevnih področij;
5. poziva Komisijo, da skrbno pretehta, ali naj Kitajski dodeli status države s tržnim gospodarstvom, in da ji ta status podeli šele, ko bo izpolnila vse potrebne pogoje;
6. meni, da kitajska industrija s piratstvom in ponarejanjem evropskih izdelkov in znamk resno krši mednarodna pravila trgovanja; poziva Komisijo, da sprejme ustrezne ukrepe za zaščito intelektualne lastnine evropskih podjetij in da med drugim kitajske oblasti podpre v boju, ki se ga lotevajo proti piratstvu, nadzira problem in po potrebi nanj opozori STO;
7. poziva države članice, da razvijejo učinkovit tržni nadzor za čim boljšo zaščito evropskih potrošnikov pred izdelki, ki ne ustrezajo standardu CE;
8. poziva Kitajsko, da vsem trgovinskim partnerjem zagotovi enake pogoje in ne ustvarja birokratskih ovir za trgovino ter da primerno upošteva zadržke, ki sta jih EU in industrija med drugim izrazili glede podkupovanja, pravne varnosti, davkov, kreditov itd.;
9. poziva Kitajsko kot članico STO, da izpolnjuje mednarodne standarde na področju statistike;
10. poziva Komisijo, da preuči, kakšen vpliv imata liberalizacija trgovine na Kitajskem in članstvo v STO na rast in socialni napredek države;
11. poziva Kitajsko, da glede na njen pomen v svetovni trgovini v okviru razvojne agende iz Dohe v večji meri izkoristi svojo vlogo veznega člena s tretjimi državami in da pomaga zagotoviti uspešen izid naslednjega zasedanja o agendi v Hongkongu;
12. poziva Kitajsko, da odpre svoj trg za tuje blago in storitve in da izvede ustrezne reforme trga in gospodarskega sistema;
13. poziva Kitajsko, da pri dodeljevanju javnih naročil uporabi pregleden in pravičen postopek, s katerim bodo imela tuja podjetja enake možnosti sodelovanja;
14. poziva Kitajsko, da za lažji prosti pretok oseb in blaga izboljša povezavo med svojimi prometnimi omrežji in mednarodnimi omrežji;
15. poziva Komisijo in Kitajsko k razvoju učinkovitih ukrepov, da bi v prihodnje preprečili ponavljajoče se kršitve pri obračunavanju zaščitnih carin;
Vplivi na mednarodno konkurenčnost
16. pozdravlja Memorandum o soglasju med Komisijo in kitajsko vlado o omejitvi izvoza tekstila iz Kitajske z dne 10. junija 2005 ter poziva Komisijo, naj nadzoruje tako izpolnjevanje tega sporazuma kot položaj glede na druge tekstilne, oblačilne in obutvene sektorje v Evropi, pri čemer naj upošteva tudi dolgoročne interese evropskih uvoznikov in trgovcev na drobno; poziva Kitajsko, da zagotovi preglednost sistema obračunavanja, ki se uporablja za omejevanje izvoza; poziva Komisijo, naj bo pripravljena za sprejemanje izrednih ukrepov, če je razvidno, da bo industrija EU utrpela znatno materialno škodo; nadalje poziva Komisijo in Kitajsko, da poiščeta rešitev za države v razvoju, ki so najbolj ogrožene zaradi kitajskega izvoza, in jim omogočita, da zaščitijo dele svojih trgov, da bi tako našli rešitev za nekatere najrevnejše ljudi;
17. je izredno zaskrbljen, ker je način izvajanja Memoranduma o soglasju nekaterim evropskim trgovcem na drobno povzročil velike težave s preskrbo; ugotavlja, da potekajo med Komisijo in kitajskimi oblastmi novi pogovori o obravnavanju tega vprašanja in preprečevanju nadaljnjih motenj pri dobavi nekaterih tekstilnih in oblačilnih izdelkov na evropski trg; poziva Komisijo, da zagotovi, da bo vsak revidiran sporazum primerno upošteval interese ne le evropskih potrošnikov in podjetij, ampak tudi proizvajalcev tekstila v državah v razvoju, ki jih je prizadelo prenehanje veljavnosti sporazuma o tekstilu in oblačilih;
18. poziva Komisijo, da ob upoštevanju obsega uvoza iz Kitajske in drugih držav preuči dolgoročne možnosti za ohranitev proizvodnje tekstila in oblačil v EU;
19. poziva Komisijo, da se sooči z naraščajočo zaskrbljenostjo držav v razvoju glede vplivov kitajskega izvoza tekstila na njihove trge in nujno izvede presojo celotnega vpliva postopnega ukinjanja kvot na posamezne države;
20. poziva Svet in Komisijo, da priznata, da so izzivi, s katerimi se trenutno soočajo tekstilni, oblačilni in obutveni sektor in ki bodo kmalu doleteli tudi druge sektorje, kot so kolesarska, avtomobilska, strojna ter železarska in jeklarska industrija, sistemski in da je za industrijo EU nujno treba razviti dolgoročnejšo strategijo, da bi lahko mednarodna trgovinska politika EU upoštevala in vnaprej obravnavala izzive, kot je trenutno neravnovesje v zvezi s Kitajsko, ki ne zadevajo le delovnih mest v EU in v državah v razvoju, temveč tudi predpostavke o zmagovalcih in poražencih globalizacije;
21. ugotavlja, da se je s povečanjem izvoza tekstila iz Kitajske v Evropsko unijo vrednost teh izdelkov zmanjšala kar za 60 % njihove nabavne vrednosti, kar pa evropskim potrošnikom ni prineslo posebne koristi; poziva Komisijo, da razišče, ali obstajajo dogovori med uvozniki in/ali večjimi distributerji, in da zagotovi preglednost postopka določanja cen;
22. priznava, da liberalizacija različno prizadene moške in ženske in da obstaja nevarnost, da se bo po odpravi kvot v številnih revnih državah zrušila oblačilna industrija, s čimer se bo močno poslabšal položaj žensk v teh državah;
23. poziva Komisijo, naj pripravi napoved dolgoročnega razvoja globalne industrije in strategijo za industrijski razvoj EU za prepoznavanje možnih razvojnih trendov v industrijah EU v prihodnje, da se zagotovi konkurenčen odziv na vse globalne izzive;
24. poziva Komisijo, da pripravi tesnejše celovito partnerstvo, ki bo koristilo Kitajski in EU, in da razširi to sodelovanje na več področij ter da si prizadeva za aktivno premagovanje negativnih dejavnikov med obema stranema;
25. poziva, naj trgovinski odnosi med EU in Kitajsko prispevajo k uravnoteženemu in trajnostnemu gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu ter regionalnemu razvoju, ker bi neuravnotežen razvoj pomenil veliko nevarnost za notranjo in zunanjo varnost;
26. poziva Komisijo in Svet, da temeljito raziščeta priložnosti za evropska podjetja in industrijo, ki izhajajo iz gospodarskih dogodkov na Kitajskem;
27. poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje med podjetji, dviga ozaveščenost in olajša stike, da bi spodbudila približevanje predpisov (skupni standardi, ugotavljanje skladnosti, tehnični predpisi, boljša računovodska praksa, boljši mehanizem za reševanje sporov itd.);
28. poziva Komisijo, naj redno opravlja obširne raziskave za boljše razumevanje celotnega obsega vprašanja prenosa delovnih mest v države s cenejšo delovno silo;
29. poziva Komisijo, da navede, v kolikšni meri trenutne nizke prodajne in uvozne cene kitajskih izdelkov prispevajo k večji blaginji potrošnikov v Evropi in kakšne srednje- in dolgoročne trende pričakuje v zvezi s tem;
30. ugotavlja, da proizvedeni izdelki predstavljajo približno 75 % svetovne trgovine v blagu in storitvah, proizvodni sektor pa samo 20 % svetovnega BND; poudarja, da selitev proizvodnje predvsem zadeva proizvedene izdelke z nizko dodano vrednostjo in da te industrijske spremembe v prvi vrsti prizadenejo najbolj ranljive in najmanj usposobljene delavce, torej tiste, ki so se najmanj sposobni prilagoditi; zato poziva, da je treba do teh delavcev pokazati močno socialno solidarnost, nenazadnje v obliki večjih naložb v njihovo usposabljanje in ponovno usposabljanje, da bi jih preusmerili na delovna mesta v sektorjih, v katerih je Evropa še vedno vodilna v svetu;
31. poziva Komisijo, da natančno razišče, kateri sektorji imajo ali bodo imeli korist od neverjetno visoke gospodarske rasti Kitajske, koliko delovnih mest se je ustvarilo ali ohranilo v teh sektorjih, s katerimi strategijami namerava Komisija prepoznati in spodbujati druge podobne sektorje, da bi vpliv na evropska gospodarstva glede zaposlovanja in blaginje na splošno bil pozitiven, ter katere dejavnosti v sektorju visoke tehnologije, ki so nedosegljive konkurentom z nizko ravnijo plač, zlasti Kitajski, bi ohranile države članice EU;
32. poziva Komisijo, da preuči uvedbo evropskega sistema označevanja, ki predvideva označevanje države izvora;
33. poziva Svet in Komisijo, naj uporabita politični in ekonomski vpliv držav EU, da bi Kitajska spremenila svoj odnos in začela izpolnjevati mednarodna pravila trgovanja ter zagotovila preglednost pri dodeljevanju državnih pomoči podjetjem, da se prepreči izogibanje prepovedi o državni izvozni pomoči in odstranijo upravne in vladne prepreke, ki ovirajo uvoz iz držav članic EU in tretjih držav;
34. priznava, da je Kitajska za evropske vlagatelje kljub očitni zaskrbljenosti trg z velikim potencialom, ki pa so ga doslej izkoristili le v majhni meri; poziva Komisijo, da določi najučinkovitejše načine za podporo evropski industriji pri iskanju in izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja ta velik in rastoč trg;
35. ugotavlja, da je trenutni presežek na tekočem računu plačilne bilance Kitajske padel s 3,1 % BDP iz leta 2003 na 1,1 % BDP v letu 2004, predvsem zaradi hitrega povečanja uvoza v Kitajsko; ugotavlja, da je Kitajska zdaj drugi najpomembnejši trgovinski partner Evropske unije in da so možnosti evropskega izvoza na ta velik trg še naprej obetavne; meni, da bo Kitajska dosegla mejo rasti, saj bo nujnim ukrepom za omejitev rasti prebivalstva najpozneje do leta 2015 sledila inverzija starostne piramide;
36. poziva Komisijo in države članice, da preučijo sedanje in prihodnje programe razvojne pomoči, zlasti splošni sistem preferencialov, za Kitajsko, da bi ugotovili, ali so pomoč Kitajski in finančne prednosti za Evropo ali evropska podjetja v ravnovesju;
37. poudarja, da so delni razlog za hiter vzpon Kitajske intenzivne gospodarske vezi med Kitajsko in Tajvanom, kar je razvidno iz podatka, da je na Kitajskem milijon Tajvancev, ki delajo v več kot 60 000 tajvanskih podjetjih, in iz številnih tajvanskih naložb na Kitajskem;
38. izraža zaskrbljenost zaradi delovanja kitajskega sektorja neželeznih kovin, ki vodi v strukturno popačenost mednarodnega trga za reciklažo neželeznih kovin; poziva Komisijo, naj razišče položaj in, če je to primerno, uporabi ukrepe STO, da zagotovi dostop podjetij EU do odpadnega železa pod poštenimi pogoji;
39. podpira Svet in Komisijo v prizadevanjih za dosego prilagodljivosti in določitev prave vrednosti kitajske valute glede na mednarodni finančni trg po uvedbi evra;
40. poziva Kitajsko, da nadalje postopoma zmanjšuje nadzor nad menjalnim tečajem valute in v tem času fiksno vezavo na dolar čim prej nadomesti z vezavo na košarico valut, vključno z evrom; nadalje poziva Kitajsko k liberalizaciji finančnih trgov;
41. poziva Komisijo in Kitajsko, da poiščeta načine za večjo odprtost kitajskih trgov za tuja podjetja ter omogočita in spodbujata tuja podjetja k ustanavljanju, pri katerem ni nujna udeležba kitajskih partnerjev;
42. pozdravlja dejstvo, da pripravlja Komisija nov okvirni sporazum s Kitajsko, in poziva EU, naj si prizadeva za večjo zastopanost na Kitajskem;
Družbeni in okoljski vplivi
43. ugotavlja, da je Kitajski v 20 letih uspelo rešiti pred lakoto več kot 300 milijonov svojih državljanov, vendar izraža zaskrbljenost zaradi približno četrtine kitajskega podeželskega prebivalstva, ki še živi v skrajni revščini, ter zaradi prihodkovne neenakosti, ki je na Kitajskem med najhitreje rastočimi na svetu; poziva Komisijo, da podpre Kitajsko pri nadaljnjem razvijanju kohezijske politike in da ta vprašanja upošteva pri trgovinskih odnosih s Kitajsko;
44. ugotavlja, da se, kljub izboljšanju gospodarskih možnosti za številne Kitajce, ni zmanjšala potreba po geografsko uravnoteženem gospodarskem razvoju za zmanjšanje nevarnosti za še večjo brezposelnost in socialno izključenost v prihodnosti;
45. poziva Kitajsko, da v svoje zakone vključi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah kot enega izmed načinov vzpostavljanja minimalnih socialnih in okoljskih standardov;
46. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nezadostnih pravic delavcev na Kitajskem, zelo nizke ravni plač ter zaradi povečanega števila nesreč pri delu kot posledice neustreznih zdravstvenih in varnostnih predpisov in poziva Kitajsko, da ratificira najpomembnejše Konvencije MOD, zlasti Konvencijo 87 o svobodi združevanja in pravici do organiziranja ter Konvencijo 98 o kolektivnem pogajanju, ter da odpravi državni monopol na ustanavljanje sindikatov, ki ga predvideva kitajska zakonodaja; poziva Kitajsko, da sprejme ukrepe za uspešen boj proti vsem oblikam sodobnega suženjstva, otroškega dela in izkoriščanja otrok, predvsem pa izkoriščanja žensk na delovnem mestu, ter s tem zagotovi spoštovanje temeljnih pravic delavcev ter odpravo socialnega dumpinga;
47. ugotavlja stalno naraščanje števila industrijskih sporov od leta 1998; poziva Kitajsko, da reši ta problem in dovoli ustanovitev neodvisnih sindikatov, na primer z okrepitvijo pravnega statusa, postopnega uvajanja svobodnih kolektivnih pogajanj, možnostjo neodvisnega usposabljanja demokratično izvoljenih sindikalnih funkcionarjev ter z vzpostavitvijo programa izmenjave evropskih in kitajskih sindikalnih funkcionarjev, ki bi Kitajski omogočili učenje iz dolgoletnih evropskih izkušenj na področju soodločanja delavcev; poziva Kitajsko, da vzpostavi sistem socialne zaščite, ki bo ustrezal potrebam ljudi in ki bo v prvi vrsti namenjen nezaposlenim, katerih število bo naraslo po kitajski gospodarski tranziciji.
48. priznava vse večjo konkurenčnost Kitajske na trenutnem gospodarskem prizorišču, vendar jo poziva, da hitro in učinkovito ukrepa proti uporabi otroškega dela in prisilnega dela; prosi Komisijo, da v tej zvezi nudi Kitajski podporo;
49. poziva Komisijo in Svet, da pozorno spremljata morebitno omejevanje svobode sindikalnega organiziranja v Hongkongu; opozarja na pozitivno vlogo, ki jo lahko svobodno sindikalno organiziranje v Hongkongu igra pri izboljševanju pravic delavcev na Kitajskem;
50. poziva Komisijo in Svet, da v dialogu s Kitajsko poudarita pomen izpustitve delavskih aktivistov;
51. poziva Komisijo, da poišče primerne možnosti za utrditev medsebojnega razumevanja in vzajemnega vrednotenja kulturnih značilnosti ter izboljšanja ozaveščenosti o evropskem pravnem in ekonomskem sistemu ter njegovega sprejemanja;
52. pričakuje, da bodo zahodna, zlasti evropska podjetja na Kitajskem v celoti priznala pravice sindikatov in se vzorno obnašala do delavcev in okolja;
53. je resno zaskrbljen zaradi visoke stopnje onesnaženosti, ki jo povzroča kitajska industrija in zaradi vse večje porabe naravnih virov, kot je les iz netrajnostnih virov, ter pozdravlja nedavne znake, da Kitajska sprejema pomembne ukrepe za zaščito okolja; poudarja, da sta trgovina in okolje bistvena sestavna dela sporazuma STO in poziva kitajsko vlado, da pri spodbujanju trajnostnega razvoja tako na Kitajskem kot na globalni ravni igra polno in pozitivno vlogo; ugotavlja, da bi Kitajska zaradi svoje velikosti z obsežnim sprejemanjem trajnostnih tehnologij lahko imela pozitiven globalen vpliv, saj bi znižala stroške ter spodbujala druge države, da ji sledijo; poziva kitajske oblasti, da v polni meri izkoristijo potencial, ki bi Kitajski zagotovil vodilno vlogo v okoljskih zadevah;
54. izraža zaskrbljenost, da ogromna gospodarska rast na Kitajskem ne vodi le v onesnaženje okolja, ampak tudi v pomanjkanje virov in zviševanje cen osnovnih proizvodov na svetovnem trgu; poziva Kitajsko, da sprejme odgovornost za vključevanje okoljskih standardov v proizvodnjo in v ravnanje z odpadki ter za popravo škode, ki je bila narejena okolju; poziva Komisijo, da začne z iskanjem rešitev problema, kako v prihodnosti zagotavljati dostopne, stalne vire surovin in energije za ljudi in podjetja v Evropi;
55. obenem poziva Svet in Komisijo, da še naprej vztrajata pri visokih standardih socialne varnosti in zaščite okolja kot bistvenega sestavnega dela mednarodne solidarnosti ter da v ta namen uporabita vse ustrezne dvostranske kanale, pa tudi večstranske ustanove in sporazume, katerih del sta EU in Kitajska;
56. priznava ključno vlogo Kitajske pri iskanju učinkovite rešitve za globalno segrevanje in poziva kitajsko vlado, da nadaljuje s konstruktivnim sodelovanjem v mednarodnih pogajanjih v zvezi s preprečevanjem nevarnih podnebnih sprememb; poudarja pomen nadaljnjih prizadevanj za zmanjšanje porabe fosilnih goriv;
57. poziva Svet in Komisijo, da s programom energija in okolje EU-Kitajska in na druge načine zagotovita, da bo sodelovanje pri vprašanjih obnovljive energije/energetske učinkovitosti prednostna naloga prihodnjega sodelovanja med EU in Kitajsko, da ponudita podporo razvoju trajnostnih tehnologij in industrij na Kitajskem, zlasti da omogočita sodelovanje pri razvijanju novih tehnologij, ki bodo omogočile trajnostno prihodnost; poziva Kitajsko, naj pri gradnji novih termoelektrarn na premog uporabi najnovejše, najučinkovitejše in okolju najbolj prijazne tehnologije ter naj pri gradnji takih elektrarn začne čimprej uporabljati tako imenovano tehnologijo čistega premoga; nadalje poziva Kitajsko, da izboljša varnostne standarde v premogovnikih; poziva Komisijo, naj ponudi sodelovanje proizvajalcev rudarske tehnologije; poziva Kitajsko, da pri morebitni gradnji novih jedrskih elektrarn uporabi evropske izkušnje in varnostno tehnologijo ter da tesno sodeluje z evropskimi proizvajalci in organi, kot je Mednarodna agencija za atomsko energijo;
58. poziva Komisijo, da preuči najučinkovitejši način pogajanja o uvedbi minimalnih socialnih in okoljskih standardov v trgovinske sporazume ter o zagotovitvi njihovega učinkovitega izvajanja;
59. pozdravlja pobudo Komisije, da se s predlaganim akcijskim načrtom za Uveljavitev zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) sooči z uvozom nezakonitega lesa in lesnih izdelkov iz držav, med katerimi je tudi Kitajska; izraža pa pomislek, da pogajanje z državami o partnerskih sporazumih na prostovoljni osnovi ne predstavlja zadovoljive rešitve problema;
60. ugotavlja, da je večina lesa, ki ga Kitajska uvozi v EU, v obliki predelanih proizvodov, med katerimi so tudi proizvodi iz lesa, ki ga je Kitajska pridobila iz nezakonitih virov;
61. poziva Komisijo in Svet, da z izvajanjem pritiska kitajske oblasti pripravita do tega, da sprejmejo potrebne daljnosežne ukrepe za ustavitev uvoza nezakonitega lesa in lesnih izdelkov ter da Kitajsko spodbujata, naj polno sodeluje v regionalnih in mednarodnih procesih, kot je vzhodnoazijski FLEG (Uveljavitev zakonodaje in upravljanje na področju gozdov), ki so namenjeni omejevanju trgovine z lesom iz nezakonitih virov;
Obstoječi projekti, upravljanje
62. pozdravlja dobro razvit program Komisije za sodelovanje s Kitajsko v zvezi z okoljskimi zadevami, ki predvideva financiranje projektov pomoči, in poziva Komisijo, da zagotovi nadaljevanje in razširitev programa; pozdravlja splošno pripravljenost kitajske vlade za sodelovanje na področju varstva okolja;
63. priznava, da za številne okoljske probleme na Kitajskem ni krivo pomanjkanje zakonov, ampak pomanjkljivo uveljavljanje zakonov, zato poziva Komisijo, naj bodo projekti sodelovanja v veliki meri osredotočeni na usposabljanje na lokalni ravni;
64. spodbuja povečanje obsega programov, kot je Program za usposabljanje vodilnih delavcev, da se okrepi trgovinsko sodelovanje med Kitajsko in EU;
65. poziva Komisijo, da izpolni obveznost, ki izhaja iz zaveze Evropskemu parlamentu z dne 8. marca 2005 ter Kitajski ponudi, da ji pošlje evropske carinike za izvajanje podpore in usposabljanja;
Izobraževanje
66. poziva Komisijo, da s kitajsko vlado sklene dogovor o spodbujanju vzajemnega učenja in izmenjave študentov; nadalje poziva Komisijo, da po vsej EU ustanovi dodatne šole za poučevanje kitajskega jezika in da študentom, ki jih zanima učenje kitajščine, omogoči pridobivanje štipendij in sredstev iz skladov;
Politični dialog
67. pričakuje, da bo EU v skladu z razvojem trgovinskih odnosov vzpostavila intenzivnejši politični dialog, ki bo obsegal tako zadeve v zvezi s človekovimi pravicami kot zadeve regionalne in svetovne varnosti;
68. obžaluje, da ob hitrem gospodarskem razvoju Kitajske ni napredka tudi na področju političnih in civilnih pravic prebivalstva in da uradni dialog o človekovih pravicah, v katerega sta EU in Kitajska vključeni od leta 1997, ni bil uspešen ob sočasnem porastu trgovinskih in gospodarskih odnosov; zato poudarja potrebo po drugačnem pristopu vključno z ustanovitvijo jasne in učinkovite politike za človekove pravice glede na splošno trgovinsko politiko EU s Kitajsko;
69. ponovno poudarja svojo zaskrbljenost glede položaja človekovih pravic na Kitajskem; poudarja, da je v zadnjih petnajstih letih prišlo do določenega napredka; ugotavlja, da je treba na tem področju narediti več in meni, da je potrebno stalno in sistematično izboljševati dialog o človekovih pravicah med Kitajsko in EU;
Embargo na orožje
70. opozarja države članice, da se Pravila EU o ravnanju pri izvozu orožja sklicujejo na spoštovanje človekovih pravic v namembni državi takega izvoza kot merilo in da posebej poudarjajo dejstvo, da se izvozna dovoljenja ne smejo izdati, če obstaja nevarnost, da bi izvoženo blago lahko bilo uporabljeno za notranjo represijo ali sovražne vojaške operacije proti sosednjim državam, v kitajskem primeru Tajvan;
o
o o
71. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kitajske.
EXPLANATORY STATEMENT
Introduction
This report focuses on the threats and opportunities posed by China’s growth as a major trading power, and on measures the EU can take in response. It analyses the impact of China’s WTO accession, explores China’s compliance with its WTO obligations, and identifies areas of continuing concern to EU industry and to those concerned with issues of equality in China.
Trade cannot be viewed in isolation, however, and the report examines some of the social and environmental costs of China's rapid growth, both within China, and globally.
The report also addresses the wider question of the challenge China poses, not just to the international trading system, but to international trade theory itself, and makes the case for a new framework for understanding the impacts of globalisation.
EU-China Trade relations
China and the EU, two of the world’s largest markets, have deepened their commercial ties during recent decades. Two-way trade has increased more than forty-fold since reforms began in China in 1978, and was worth €175 billion in 2004. In 2003, China and the EU became each others’ 2nd largest trading partners and whereas the EU enjoyed a trade surplus with China at the beginning of the 1980s, EU-China trade relations are now marked by a large and growing EU deficit with China – reaching €78 billion in 2004 (see Annex I, trade statistics).
The 2004 European Competitiveness Report[1] highlights the challenge to the EU from a China competing on the basis of labour abundance, as well as in goods embodying both skills and technology. China is proving to be a sought-after base for the establishment of offshore centres for the manufacture of a broad range of products and services. So far, the effects have been felt most in the new Member States and candidate countries, since they tend to compete as nearshore production centres in the same sectors. However, as this report will demonstrate, these impacts are likely to spread to the EU-15.
During the visit of the Chinese Premier Wen Jiabao to the European Commission in May 2004, a high level Trade policy Dialogue was set up to address issues in rapidly-growing bilateral trade relations as well as on WTO issues. There are currently around 20 sectoral policy Dialogues which address many of the non-tariff barriers that still remain. Moreover, during the last EU-China summit in December 2004, the two parties set the objective to actively explore the feasibility of concluding a new framework agreement.
China's integration into the world economy will also be determined by its relations with its Asian neighbours. In particular, the prospect of India and China finding complementarity would not only boost "power house" Asia, but would have global geopolitical consequences, challenging the EU's role as a second global power. India’s expertise in software, and China’s in hardware mean that, together, they could prove a powerful force. Bilateral trade between them could top $15 billion for the first time in 2005, compared to just $300 million a decade ago. A virtual ‘Chindia’, a loose economic link-up, is already beginning to take shape.
Growth and Poverty in China
Given China’s impressive growth rate, it is easy to forget that vast areas of poverty remain. China has quadrupled its income in the space of 25 years, lifted over 270 million people out of poverty, and dramatically improved health and education indicators. But rapid growth and structural change have also created new challenges: employment insecurity, environmental pressures, and persistent poverty, while Chinese income inequalities are among the fastest growing in the world. Using the World Bank’s “$1 a day” indicator for absolute poverty, around one quarter of the rural population – more than 100 million people – are still in extreme poverty. It is important that EU policy makers do not forget that their trade policies can have a direct bearing on poverty reduction in China.
China and the WTO
The accession of China to the WTO in 2001 was an historic event. When negotiations started in the mid-1980s, China accounted for less than 1% of world trade. Today it is the world’s fourth-largest exporter.
The terms of China’s accession are far-reaching, and its market-opening commitments extensive. For example, having lowered the weighted average tariff from 40% to 13% between 1992-2001, China is now required to implement a further cut to 6.8% by the end of the accession period - cuts that are far deeper than anything contemplated by the EU or US. On services, a World Bank assessment suggests that China’s commitments on the liberalization of this sector are the most radical ever undertaken in the WTO. Even so, far more radical commitments are being demanded, including by the EU, covering financial services, banking, and wider capital markets. Accession provisions on anti-dumping and safeguard measures also place China at a disadvantage.
The implications of WTO accession for agriculture raise the most serious concerns. In spite of rapid industrialisation, agriculture still accounts for 16% of GDP and around half of all employment. Currently, China has around 238 million farm households, the vast majority operating on small plots. However, many of them – particularly producers of major commodities such as wheat, maize, cotton, sugar and soybean - could suffer income declines as lower import prices are transmitted through domestic markets.
There is a broad consensus among trading partners over the general improvement in trading conditions since China's accession to the WTO, particularly on trade-related laws and market access. A multi-country study published in June 2004[2] observes that a large variety of non-tariff barriers affecting access for EU goods have been progressively removed and the country has also significantly opened foreign investment in services.
Nonetheless, the study also identified specific "burdensome" procedures, including pre-import registration procedures. It noted that some of these problems are more likely the result of lack of resources, training and appropriate harmonisation of customs rules than of intentional barriers to trade. However, serious concerns remain.
For many EU businesses, the principal point of frustration is China's lack of enforcement of intellectual property rights (IPRs), particularly now that China is a substantial market for branded goods as well as for the recording industry. China was required to implement the TRIPS Agreement in full from the date of accession. Although the situation has improved since 2001, many still believe the authorities have not sufficiently tackled counterfeiting. For the recording industry piracy accounts for 85% of all units sold. Those responsible rarely face criminal sanctions.
From a Chinese perspective, however, the TRIPS Agreement poses other threats, particularly in the field of pharmaceuticals. Groups working on public health inequalities in China are rightly concerned that, since prices of patented drugs are typically much higher than for generic versions, any price inflation will hurt the poorest hardest.
Other areas of concern noted by European industry include problems in the construction industry, banking, and the automobile sector. The economic viability of some European industries also risks being undermined by China’s policy on raw materials, including the drop of Chinese exports of cokes.
As far as the Doha Round is concerned, China has important role to play. At Cancun, China worked closely with others in the G-20 to challenge the dominance of the WTO’s traditional leaders – the EU and the US. China's membership of the G-20 may be more an expression of solidarity with developing countries' interests than with its intrinsic trade interests, but nonetheless this alliance looks set to remain influential at the WTO.
Textiles and Clothing
Of all the sectors of Chinese growth, the area that poses greatest immediate challenges to the EU is textiles and clothing. On 1 January 2005, all remaining quotas under the WTO Agreement on Textiles and Clothing (ATC) disappeared. As a result, the World Bank and WTO predict China's share of world trade and textiles and clothing will rise from 17% in 2003 to over 50% by 2010. China is the EU's largest supplier of textiles and clothing products, representing 18% of all T & C imports (quota and non-quota) in 2003. However, it accounted for 43% of the liberalised, quota-free segment, and its quota-free imports under the third stage of the ATC almost doubled over the 2001-03 period.
Some argue that China's imports have mostly grown at the expense of imports from third countries, which have seen their share of the EU market decrease. However, the EU's T & C industry is also already experiencing significant pressure. According to the European Apparel and Textile Organisation, which has called for the introduction of quantitative restrictions, exports to the EU 15 of pullovers and jerseys have grown in the first two months of this year by 893%, trousers by 201% and tights and pantyhose by 1,940%, and the sector risks losing 1000 jobs per day, and 1,000,000 jobs before the end of 2006.
Although the European Commission has begun to try to address this problem, there is growing frustration that it is not acting more quickly to introduce safeguards. On 24 April, Commissioner Mandelson finally announced he was launching investigations into nine categories of textile exports, where import volumes from China have risen above the 'alert levels'. China's own instrument for limiting its producers' impact - an export tax on garments - has been set so low that manufacturers say it has almost no effect.
But if the impact in the EU will be severe, in many least developed, and small developing countries, it will be devastating. Since the 1980s, largely as a result of the quota system of the MFA, many have built a huge dependency on the sector. In 2000, it accounted for 95% of all Bangladesh's industrial goods exports, in Laos 93%, Cambodia 83%, Pakistan 73%, Sri Lanka 71%, and Nepal 61%. The sector employs over 1.8 million workers in Bangladesh, 1.4 million in Pakistan, and 250,000 in Sri Lanka. Little wonder, then, that several dozen countries made an 11th-hour appeal to the WTO to save their textile industries – it fell, however, on deaf ears.
It seems clear that China's deflationary pressures will further drive down wages, pushing global suppliers to reduce their workers rights and conditions in a bid to remain competitive – first in the textiles sector, but increasingly in other sectors as well. With regard to T & C, the negative effects are already beginning to be felt: in the Philippines, the government has ruled that its minimum wage law would no longer apply to the clothing industry, while the Bangladeshi government recently announced that it would increase authorised overtime hours and reduce the restrictions on women's night work.
The Commission's response has been to urge European manufacturers to produce higher-value garments rather than competing with China on basics. Yet China's rapid ability to climb the value-added ladder across most sectors shows what unhelpful counsel this is, not just for the EU, but also for countries like Bangladesh. China is also fast developing competitive advantage not only in footwear, machine components, and automobiles, but also in higher tech goods. This is a systemic challenge, not a one-off sectoral one.
Shaking up Trade Theory
Harvard economist Richard B. Freeman has observed, "what is stunning about China is that for the first time we have a huge, poor country that can compete both with very low wages and in high tech. Combine the two, and America has a problem."[3] . This report argues that the EU has a problem, too.
Proponents of globalisation argue that, although some EU jobs are lost, either to imports or because factories move to cheap labour countries like China or India, on balance everyone benefits. The bulk of this work is labour-intensive and lower skilled and can be done more efficiently by countries that have an abundance of less-educated workers. In return, those countries buy more of our higher-valued goods made by skilled workers - for which we have a comparative advantage. In theory, the lost jobs and lower wages in the EU and US are more than offset, leading to more robust exports and lower prices on imported goods.
But this long-held consensus is now beginning to crack. With both China and India now graduating more college students than the US every year, economists are increasingly uncertain about just where the EU and US have comparative advantage any more - or whether the standard framework for understanding globalisation still applies in the face of so-called white-collar off shoring.
With a recent article from Nobel laureate Paul A. Samuelson in the Journal of Economic Perspectives, this debate gained new prominence, as he concluded “comparative advantage cannot be counted on to create…net gains greater than the net losses from trade”.
The China Price
‘“The China Price”. They are the three scariest words in US industry. In general it means 30% to 50% less than what you can possibly make something for in the US. In the worst cases, it means below your cost of materials.” So the December 6 2004 issue of Business Week opens its special report on China.
Extrapolating to the EU, there are good reasons for European manufacturers to worry even though they have weathered decades of competition from Japan and Korea. China is different in a number of ways:
· Speed: Earlier rivals usually took years to build up a presence. Chinese competition often seizes share rapidly with unbeatable prices, leaving little time for domestic companies to adjust
· Breadth: Other Asian nations shed labour-intensive work as they industrialised, but China is gaining share in low-tech at the same time as advancing into higher-value areas such as digital electronics
· Competition: Japan and Korea are limited players in many industries. But in China, dozens of manufacturers battle for share in the domestic markets for appliances, cell phones, cars, keeping everyone more competitive
· Alliances: Unlike Japan or Korea, China welcomes foreign investment in key industries. Foreign ventures account for 60% of exports and a big share of local sales
· Size: China is both an export power and is itself becoming the world’s biggest market for cars, appliances, cell phones and more, giving China unparalleled economies of scale.
Clearly, the traditional assumption that the US and EU will keep leading in knowledge-intensive industries while developing nations focus on lower-skill sectors is open to serious debate. China is emerging as the most competitive manufacturing platform ever. Chief among its formidable assets is its cheap labour, from $120/month production workers to $2000/month chip designers. Even in sophisticated electronics industries, where direct labour is less than 10% of costs, China’s low wages are reflected in the entire supply chain, from components and office workers to cargo handlers.
China is also propelled by an enormous domestic market that brings economies of scale, strong local competition that keeps prices low, an army of engineers that is growing by 350,000 annually, young workers and managers willing to put in 12-hour days and work weekends, an unparalleled component and material base in electronics and light industry, and an entrepreneurial zeal to do whatever it takes to please big retailers.
These are enormous challenges that need to be taken far more seriously, both by the EU and by all China’s trading partners. The Commission’s response to date has been both tardy and complacent, resting on the assumption that diversifying into higher skilled, more specialised work will protect European jobs. In reality, however, advantages from these kind of micro-level specialities could be fleeting: there is no reason why China couldn’t develop advantage in those areas, too. Instead, the Commission should urgently investigate the extent to which “the China price” is already affecting EU industries, examine the level of existing off-shoring, and identify sectors that could be under threat in the future.
At the same time, new ideas are emerging about how to respond in the longer term, including the concept of maximizing power at the local and national level, and of protecting and rebuilding local and national economies rather than gearing them to ruthlessly out-compete each other internationally. Given the size of the Chinese domestic market, it would be a new world order that China would still thrive in – but no longer at the expense of so many others.
Social Impacts
There is much debate over whether China’s competitiveness is built on unfair trade practices, in particular its failure to respect minimum social and environmental standards. This certainly seems to be at least partially the case. For example, although China has very strict laws about the obligations of employers to protect their workers in dangerous environments, more than 100,000 people a year are estimated to die in work related accidents.
The mining industry is most hazard-prone, with over 5000 Chinese miners are killed each year. Working under appalling safety conditions, they are sacrificed to fuel the factories that make China’ cheap goods for export. Existing mine safety regulations must be rigorously implemented; mine owners and managers who knowingly put their workers’ lives at risk must be prosecuted, and the government must ratify the ILO Convention on Safety and Health in Mines.
More fundamentally, China’s miners – along with all its other workers – should be permitted to establish their own independent trade unions, so they can negotiate on working conditions, wages, health and safety, and other issues of vital concern to workers around the country. Until that happens, the mass worker protests in many sectors of Chinese industry against excessive working hours, low pay, and frequent wage arrears look likely to continue – and, in the trade arena, the accusations from China’s trading partners of social dumping will increase. China must ratify and comply with two key ILO Conventions: No.87 on Freedom of Association (1948), and No. 98 on the Right to Organise and Collective Bargaining (1949).
Environmental Impacts
China’s rapid economic growth is increasing pressures on its own resources as well as those of other nations. It is already the world’s second largest consumer of oil and water, and trails only the US in emissions of carbon dioxide. Food and timber imports are also growing rapidly, placing pressures on fragile landscapes as distant as the Brazilian Amazon. It has been estimated that China imports more than 100m cubic metres of wood a year, between a quarter and a third of which is illegally felled in eastern Russia, the Brazilian rainforests, Burma and Africa. One in four logs is processed into furniture and other products for export to wealthy nations, including those of the EU.
Since the mid-1990s, China’s oil consumption has soared, with imports going from zero to over 3 million barrels per day in just a decade, making China the world’s third largest oil importer. But it is coal which provides 70% of China’s energy, leading to major air pollution problems, and contributing further to climate change. Local air pollution from power plants and industrial facilities has reached crisis proportions in most urban areas, and the World Health Organisation has concluded that six of the world’s ten most polluted cities are in China.
The solution lies not just in more rigorous legislation, but in stricter enforcement of existing laws. A ‘leapfrog’ strategy, where China adopts sustainable technologies and avoids the most polluting processes of western industrialization, must be strongly supported. Because of China’s size, such a move could have a global impact, lowering costs and spurring other nations to follow. For example, energy efficiency is already being widely promoted and, as a result, China has quickly leap-frogged over Europe and the US to become the world’s number one producer and consumer of compact fluorescent light bulbs.
China has also become the world leader in two important renewable energy technologies: small hydropower and solar water heating. China is installing solar collectors on thousands of apartment buildings, and had a remarkable 75% of the world market for the devices in 2003. In June 2004, China announced an ambitious new commitment to generate 10% of its power using renewable energy by 2010. Support for commitments of this kind should become a priority for future EU-China relations.
- [1] SEC(2004)1397, http://europa.eu.int/comm/enterprise/enterprise_policy/competitiveness/doc/comprep_2004_en.pdf
- [2] Identification of concrete trade obstacles to be removed through the future WTO negotiations on trade facilitation or other negotiations in the framework of the Doha Development Agenda
http://mkaccdb.eu.int/cgi-bin/stb/study/consult/study.pl - [3] Quoted in Business Week, December 6, 2004
MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE (25.7.2005)
za Odbor za mednarodno trgovino
o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko
(2005/2015(INI))
Pripravljavec mnenja: Bastiaan Belder
POBUDE
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. priznava, da je hiter razvoj Ljudske republike Kitajske (LRK) v zadnjih 20 letih pomembno vplival na trgovinske in gospodarske odnose med EU in Kitajsko in da je zdaj ta država na splošno drugi največji trgovinski partner EU za Združenimi državami Amerike; ugotavlja, da je imela EU leta 2004 v trgovini s Kitajsko primanjkljaj 78,5 milijard EUR, kar je največji primanjkljaj EU s katerim koli trgovinskim partnerjem, in da to med drugim kaže na ovire pri dostopu do kitajskega trga;
2. pričakuje, da bo EU v skladu z razvojem trgovinskih odnosov vzpostavila intenzivnejši politični dialog, ki bo obsegal tako zadeve v zvezi s človekovimi pravicami kot zadeve regionalne in svetovne varnostni;
3. poudarja, da bi morala hitro rast kitajskega gospodarstva spremljati ustrezne politične in socialne reforme, zlasti na področju človekovih in državljanskih pravic, vključno s pravicami delavcev in sindikatov, varnostjo pri delu, razlastitvijo premoženja, svobodo izražanja in medijev; izraža zaskrbljenost zaradi neenakomerne porazdelitve bogastva v državi in opozarja na nevarnost družbenih nemirov; ugotavlja, da bo brez omenjenih reform ogrožen gospodarski razvoj, vendar poudarja, da morajo biti v te reforme vključena tudi navedba gospodarskih in socialnih pravic na vseh ravneh družbe;
4. poziva, naj trgovinski odnosi med EU in Kitajsko prispevajo k uravnoteženemu, trajnemu, gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu ter regionalnemu razvoju, ker bi neuravnotežen razvoj povzročil veliko nevarnost za notranjo in zunanjo varnost;
5. pričakuje, da bodo zahodna, zlasti evropska podjetja na Kitajskem v celoti priznala pravice sindikatov in se vzorno obnašala do delavcev in okolja;
6. je tako kot pristojni odbor v poročilu zaskrbljen zlasti zaradi mednarodne konkurence ter socialnih vplivov in vplivov na okolje; vseeno namerava na podlagi svojih posebnih pristojnosti največ pozornosti nameniti vprašanju o embargu na orožje in varovanju človekovih pravic v LRK;
7. obžaluje, da okrepljeni trgovinski in gospodarski odnosi s Kitajsko niso prinesli bistvenega napredka na področju demokracije, človekovih pravic in načela pravne države, ki so osnovni sestavni deli političnega dialoga med Kitajsko in EU; v zvezi s tem meni, da mora razvoj trgovinskih odnosov s Kitajsko potekati skladno z razvojem resničnega, uspešnega in učinkovitega političnega dialoga;
8. opozarja, da so EU in ZDA (ter druge države) uvedle embargo na orožje proti LRK kot neposreden odziv na brutalno zatiranje demokratičnih demonstracij s strani kitajskih organov junija 1989 na Trgu nebeškega miru; meni, da zdaj ni pravi čas, da bi EU odpravila embargo;
9. je še vedno močno zaskrbljen zaradi posameznikov, ki prestajajo zaporno kazen zaradi udeležbe na demonstracijah, in pomanjkanja informacij kitajskih oblasti o njihovi usodi in usodi tistih, za katerimi je od takrat izginila vsaka sled, ter poziva kitajske organe, da upoštevajo vse te ljudi in izpustijo tiste, ki so pridržani, ali jim omogočijo pošteno sojenje;
10. poziva organe LRK, da ne odlašajo z ratifikacijo pakta ZN o državljanskih in političnih pravicah in da v celoti spoštujejo človekove pravice vseh državljanov in pravice manjšin;
11. izraža globoko zaskrbljenost glede stalnih kršitev pravic svobode govora, veroizpovedi, svobodnega združevanja in zlasti represije številnih skupnosti, kot sta katoliška cerkev in skupina Falun Gong;
12. je seznanjen z belo knjigo "Napredek Kitajske na področju človekovih pravic leta 2004", ki jo je izdal informacijski urad kitajskega državnega sveta, vendar ostaja zaskrbljen zaradi premajhnega napredka na področju človekovih pravic v LRK; še toliko bolj obsoja kitajske oblasti, ki si vedno bolj dejavno prizadevajo, da bi zadušile razpravo na nacionalni ravni, vključno z odpovedjo akademskih konferenc o politiki in zapiranjem priznanih novinarjev; obsoja kršenje človekovih pravic in pravic skupnosti z ugrabitvijo, zasužnjenjem in morebitnim manipuliranjem mladega Tibetanca Gendhuna Choekyija Nyima, določenega za naslednika pančenlame s strani najvišjih verskih organov, in s pregonom tistih, ki so vključeni v obrede gibanja Falun Gong;
13. se zaveda, da so številne države odpravile ali nameravajo odpraviti embargo na orožje proti Kitajski, medtem ko nekatere druge države v sedanjih razmerah temu odločno nasprotujejo, pri čemer podpira stališče slednjih;
14. poziva Komisijo in Svet, da navedeta, koliko orožja so v preteklih letih kljub sedanjemu embargu ZDA in države EU dobavile Kitajski;
15. poziva države članice Evropske unije, da razglasijo pravno zavezujoča pravila ravnanja pri izvozu orožja v tistih državah, kjer jih še niso;
16. razume, da želi LRK z odpravo embarga EU povečati svojo mednarodno legitimnost, vendar jo opozarja, da se je z uvedbo zakona proti odcepitvi še bolj odmaknila od tega cilja;
17. poleg tega poudarja, da bi odprava embarga na orožje lahko porušila stabilnost regije;
18. priznava, da Svet EU pritiska na Kitajsko glede človekovih pravic in poudarja, da EU od nje pričakuje bistven napredek na tem področju; je presenečen, ker je Svet očitno pripravljen odpraviti embargo kljub veliko nerešenim vprašanjem (ne glede na spremenjena in dopolnjena pravila o ravnanju pri izvozu vojaške opreme, ki jih je Svet sprejel 25. aprila 2005) in predvsem kljub zakonu proti odcepitvi, ki ga je Kitajska sprejela pred nedavnim; meni, da odprava embarga na orožje v tem trenutku Kitajske ne bi spodbudila k bistvenim ukrepom in poudarja, da bi EU zaradi dvoličnega pristopa do človekovih pravic v svetu izgubila verodostojnost;
19. poudarja, da je treba pretehtati kratkoročni ekonomski dobiček pri odpravi embarga v primerjavi z dejstvom, da bi s tem poslali nejasno sporočilo o resnosti EU pri reševanju vprašanj o človekovih pravicah, in zato znova ponavlja stališče, da embarga na orožje proti Kitajski v tem trenutku ne bi smeli odpraviti in da ne bi smeli zmanjšati obstoječih nacionalnih omejitev za takšno prodajo orožja.
20. izraža zaskrbljenost nad obsegom sodelovanja s Kitajsko v programu Galileo in zahteva, da se uvedejo nadaljnji zaščitni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da Kitajska ali ostali partnerji ne morejo prenesti občutljive tehnologije, ki se uporablja v programih za vojaško uporabo;
21. obžaluje, da ob hitrem gospodarskem razvoju Kitajske ni napredka tudi na področju političnih in civilnih pravic prebivalstva in da uradni dialog o človekovih pravicah, v katerega sta EU in Kitajska vključeni od leta 1997, ni bil uspešen ob sočasnem porastu trgovinskih in gospodarskih odnosov; zato poudarja potrebo po drugačnem pristopu vključno z ustanovitvijo jasne in učinkovite politike za človekove pravice glede na splošno trgovinsko politiko EU s Kitajsko;
22. usmerja pozornost Sveta in Komisije na dejstvo, da je treba izboljšati postopke za nov okvirni sporazum s Kitajsko, ki bo posodobil obstoječi Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, ki je v skladu z dinamičnostjo sedanjega partnerstva; v tem okviru in ob upoštevanju zgodovinskega mejnika ob 30. obletnici ustanovitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko zahteva, da Kitajska pospeši razvoj na področju človekovih pravic ter svobode izražanja in veroizpovedi kot tudi čimprejšnjo ratifikacijo Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR), ki bo pripomogel k boljšemu svetovnemu razumevanju ter povečal mir in stabilnost v državi.
POSTOPEK
|
Naslov |
Obeti za trgovinske odnose med EU in Kitajsko | |||||
|
Številka postopka |
||||||
|
Pristojni odbor |
INTA | |||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
AFET | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
ne | |||||
|
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Bastiaan Belder | |||||
|
Obravnava v odboru |
21.6.2005 |
12.7.2005 |
|
|
| |
|
Datum sprejetja pobud |
13.7.2005 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
62 0 1 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Vittorio Emanuele Agnoletto, Angelika Beer, Panagiotis Beglitis, Bastiaan Belder, André Brie, Elmar Brok, Philip Claeys, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Camiel Eurlings, Anna Elzbieta Fotyga, Alfred Gomolka, Klaus Hänsch, Richard Howitt, Anna Ibrisagic, Georgios Karatzaferis, Ioannis Kasoulides, Bogdan Klich, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Edward McMillan-Scott, Cecilia Malmström, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Justas Vincas Paleckis, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Michel Rocard, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Emil Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Marek Maciej Siwiec, István Szent-Iványi, Konrad Szymański, Antonio Tajani, Charles Tannock, Paavo Väyrynen, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Karl von Wogau, Luis Yañez-Barnuevo García | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Philip Bushill-Matthews, Proinsias De Rossa, Árpád Duka-Zólyomi, Michael Gahler, Milan Horáček, Sajjad Karim, Jo Leinen, Erik Meijer, Janusz Onyszkiewicz, Doris Pack, Aloyzas Sakalas, Marcello Vernola | |||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Sylwester Chruszcz, Neena Gill, Jean Lambert, Tadeusz Zwiefka | |||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Obeti za trgovinske odnose med EU in Kitajsko | ||||||||||||
|
Številka postopka |
|||||||||||||
|
Podlaga v Poslovniku |
člen 45 | ||||||||||||
|
Pristojni odbor |
INTA 10.3.2005 | ||||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
AFET 10.3.2005 |
|
|
|
| ||||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo |
|
|
| ||||||||||
|
Poročevalec(-ka) |
Caroline Lucas 3.2.2005 |
| |||||||||||
|
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
| |||||||||||
|
Obravnava v odboru |
23.5.2005 |
13.6.2005 |
12.7.2005 |
|
| ||||||||
|
Datum sprejetja |
30.8.2005 | ||||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
za proti: vzdržani: |
25 2 1 | |||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Kader Arif, Enrique Barón Crespo, Daniel Caspary, Françoise Castex, Nigel Farage, Christofer Fjellner, Glyn Ford, Béla Glattfelder, Jacky Henin, Sajjad Karim, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Javier Moreno Sánchez, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Johan Van Hecke, Zbigniew Zaleski | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Panagiotis Beglitis, Bastiaan Belder, Albert Deß, Pierre Jonckheer, Zuzana Roithová, Antolín Sánchez Presedo, Ivo Strejček | ||||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| ||||||||||||
|
Datum predložitve– A6 |
5.9.2005 |
A6-0262/2005 | |||||||||||