POROČILO o ponovni oceni barcelonskega procesa
30.9.2005 - (2005/2058(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalka: Anneli Jäätteenmäki
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o ponovni oceni barcelonskega procesa
Evropski parlament,
– ob upoštevanju barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995 o ustanovitvi Evro-sredozemskega partnerstva s podrobnim delovnim programom,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu "Desetletnica Evro-sredozemskega partnerstva – Program dela za spopadanje z izzivi naslednjih pet let" (KOM(2005)0139) ter prilogi SEK(2005)0482 in SEK(2005)0483,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: "Razširjena Evropa – sosedstvo: novi okviri za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi" (KOM(2003)0104), njenega strateškega dokumenta o evropski sosedski politiki (ESP) (KOM(2004)0373), njenega predloga za evropski sosedski in partnerski instrument (KOM(2004)0628), njenega sporočila za akcijske načrte pri ESP (KOM(2004)0795) ter akcijske načrte za Izrael, Jordanijo, Maroko, palestinske avtonomne oblasti in Tunizijo,
– ob upoštevanju sklepov vseh evro-sredozemskih ministrskih konferenc in sektorskih ministrskih konferenc, ki so se zvrstile od začetka barcelonskega procesa, še posebej pa sklepov sedme Evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala 30. in 31. maja 2005,
– ob upoštevanju strateškega partnerstva za Sredozemlje in Bližnji vzhod, o katerem je Evropski svet odločal junija 2004,
– ob upoštevanju deklaracij petih plenarnih zasedanj Evro-sredozemskega parlamentarnega foruma, ki so se zvrstili med njegovo ustanovitvijo novembra 1998 in preobrazbo v Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino (EMPA) na šesti ministrski konferenci v Neaplju 3. decembra 2003,
– ob upoštevanju političnih prednostnih nalog predsedovanja Evropskega parlamenta Evro-sredozemski parlamentarni skupščini (EMPA) - razglašenih 21. aprila 2005 - za širitev dialoga o človekovih pravicah s parlamenti držav partneric,
– ob upoštevanju resolucije z dne 15. marca 2005, ki jo je prva Evro-sredozemska parlamentarna skupščina sprejela v Kairu,
– ob upoštevanju resolucije z dne 12. februarja 2004 o "Ponovni oživitvi dejavnosti na področju človekovih pravic in demokratizacije z sredozemskimi partnerji"[1],
– ob upoštevanju resolucije z dne 20. novembra 2003 o "Razširjeni Evropi - sosedstvu: novi okviri za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi"[2],
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij o sredozemski politiki Evropske unije,
– ob upoštevanju letnih poročil o človekovem razvoju v arabskem svetu iz let 2002, 2003 in 2004 programa Združenih narodov za razvoj (UNDP),
– ob upoštevanju poročila "Barcelona Plus: na poti k evro-sredozemski skupnosti demokratičnih držav", ki ga je aprila 2005 pripravila Evro-sredozemska komisija za raziskave (EuroMeSCO),
– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0280/2005),
A. ker so spodbujanje in spoštovanje demokracije, človekovih pravic, pravne države in temeljnih svoboščin poglavitna načela in prednostne naloge Evropske unije ter nepogrešljiva osnova za razvoj sredozemske regije,
B. ob upoštevanju vsebine evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov, še posebej člena 2, ki določa, naj spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih pravic navdihuje notranjo in zunanjo politiko podpisnic, poleg tega pa predstavlja bistveni element sporazumov,
C. ker v svoji resoluciji z dne 23. februarja 2005 o Evro-sredozemskem partnerstvu[3] Parlament poziva Svet in Komisijo, da obnovita prizadevanja za povečanje demokracije in prispevata k nujnim političnim, ekonomskim in družbenim reformam v sredozemskih državah ter jih spodbujata,
D. ker sredozemska politika predstavlja eno glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU; ker lahko barcelonski proces s pomočjo dosledne skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije le pridobi na učinkovitosti in s tem tudi poveča njeno verodostojnost;
E. ker se razširjena Evropa vneto zavzema za vzpostavitev skladnega sistema odnosov s sosednjimi državami v sredozemski regiji in na Bližnjem vzhodu, ki temeljijo na zgoraj omenjenih načelih in vrednotah, in na dialogu med kulturami in verami ter se zavzema za vsestransko partnerstvo, ki mora spodbujati trgovino, krepiti civilno družbo in pospeševati mirovni proces ter ki vključuje trajno ekonomsko rast in skupno blaginjo,
F. ker je demokratični in uspešni razvoj Evro-sredozemskega partnerstva močno odvisen od tega, ali so si države partnerice in njihovi prebivalci voljni deliti skupni vrednoti demokracije in spoštovanja temeljnih pravic v duhu sorazmernega sodelovanja, enakopravnosti, skupne udeležbe in lastništva, kot tudi soodgovornosti,
G. ker je evropska politika sosedstva usmerjena v širitev takega partnerstva in omogoča dodatne priložnosti za poglabljanje odnosov, krepitev političnega dialoga in vključevanje držav partneric v politike EU,
H. ker je barcelonska deklaracija z dne 28. novembra 1995 naznačila prelomnico v odnosih med Evropsko unijo in njenimi sredozemskimi sosedami,
I. ker je Evro-sredozemsko partnerstvo, ki združuje dvostranske in večstranske mehanizme posvetovanja in poti odločanja, edinstveno v svojem obsegu in filozofiji in ga je zato treba ohraniti, ponovno vzpostaviti in oceniti v luči doseženih rezultatov ter izvajati, da bi lahko delovali v smeri sprva zastavljenih ambicioznih ciljev,
J. ker je napredek na področju regionalne razsežnosti partnerstva, ki morala bi biti zares razvita in imeti večji dostop do finančnih virov, kakor je bilo načrtovano na začetku procesa, zelo majhen;
K. ker je izraelski umik iz Gaze samo korak (četudi zelo pomemben korak) na poti mirovnega načrta k celovitemu urejanju spora na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko dal nov zagon barcelonskemu procesu, če bi obe sprti strani naredili nadaljnje korake,
L. ker je izid pregleda po desetih letih partnerstva mešan: na eni strani je mnogo pozitivnih dosežkov, na drugi bo potrebno postoriti še marsikaj, da bi docela izčrpali potencial barcelonske deklaracije,
M. ker so dvostranski odnosi prevladali nad večstranskim okvirom tudi zaradi šibkosti držav partneric in težav pri razvijanju in krepitvi odnosov jug-jug,
N. ker je treba na vrhu v Barceloni 27. in 28. novembra 2005 za bližnjo prihodnost začrtati jasne in uresničljive prednostne naloge, ki bodo upoštevale neuspehe in zastoje v preteklosti in bodo usmerjene v doseganje oprijemljivih kratkoročnih in srednjeročnih rezultatov,
O. ker se pomoč za izobraževalno reformo, skupno upravljanje pretoka ljudi in migracij, kot tudi krepitev dialoga - tudi med različnimi verstvi - in pomoči o skupnih protiterorističnih strategijah kažejo kot možna področja za okrepljeno sodelovanje med evro-sredozemskimi partnerji,
P. ker uspešna prva seja Evro-sredozemske parlamentarne skupščine v marcu 2005, kot tudi drugi institucionalni razvojni koraki Evro-sredozemskega partnerstva omogočajo krepitev njene večstranske politične razsežnosti,
Q. ker je zelo pomembno okrepiti to razsežnost tudi preko večjega sodelovanja civilne družbe in drugih nevladnih akterjev v tem procesu,
R. ker bi se morala s praznovanjem leta 2005 kot letom Sredozemlja povečati razpoznavnost barcelonskega procesa in ozaveščenost ljudi o njegovih dejavnostih,
S. ker je proces Evro-sredozemskega partnerstva še posebej primeren okvir za uveljavljanje pobude za zavezništvo civilizacij, kot je oznanil generalni sekretar ZN Kofi Annan v izjavi 14. julija 2005,
1. pozdravlja nedavno sporočilo Evropske komisije, v katerem je pregled desetletnega partnerstva in izbor določenih področij sodelovanja – človekove pravice in demokracija, trajnostna gospodarska rast in gospodarske reforme ter izobraževanje – ki jih je treba v naslednjih petih letih razvijati naprej;
2. deli prepričanje, da se lahko partnerstvo izboljša, čeprav zaenkrat še ni prineslo pričakovanih koristi ali v veliki meri prispevalo k zmanjšanju napetosti na tem območju. Barcelonski proces tako še vedno ostaja primeren okvir za sredozemsko politiko, ki jo je za doseganje boljših rezultatov treba spremeniti;
3. poudarja, da je treba evro-sredozemski politiki za njeno učinkovitost dodeliti proračun, ki bo soglašal z njenimi ambicijami;
4. obžaluje, da Evro-sredozemsko partnerstvo doslej še ni imelo neposrednega vpliva na večja nesoglasja v sredozemski regiji, čeprav so v okviru delovnih skupin že začeli razpravljati o konkretnih ukrepih;
5. poudarja, da je razvoj demokracije eden izmed ciljev barcelonskega procesa, ki ga je treba doseči s spodbujanjem političnih reform ob podpori civilne družbe ter vseh političnih skupin in gibanj, ki zavračajo uporabo nasilja;
6. meni, da je eno poglavitnih vprašanj, s katerim bi se morali ukvarjati, večja udeležba vseh sredozemskih držav partneric v procesu odločanja partnerstva, zato da bi vzpodbudili skupne pobude in okrepili soodgovornost;
7. v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev nevladnih izhodišč Euromeda za državljanski forum, ki je imel ustanovno sejo aprila 2005 v Luksemburgu; v tem oziru poudarja pomen vključitve in razvoja tesnega sodelovanja s temi izhodišči, da bi se razširilo sodelovanje v Evro-sredozemskem partnerstvu in povečala osveščenost javnosti o tem procesu;
8. meni, da je bistveno dopolniti politični dialog z intenzivnejšim sodelovanjem na kulturni in socialni ravni tudi zato, da bi ovrednotili prispevek in prednostne naloge, ki se kažejo v naraščajočem številu raziskav iz arabskega in sredozemskega sveta, kot se kažejo v zadnjih letnih poročilih Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP);
9. pozdravlja ustanovitev Evro-sredozemske parlamentarne skupščine in poziva, da se ji v prihodnje dodeli sredstva in upravne strukture, potrebne za zagotovitev njene opaznosti in učinkovitega delovanja;
10. je prepričan, da morajo nadaljnje sodelovanje usmerjati ne le potrebe varnostne politike ali druge, s tem povezane potrebe EU, ampak da je treba v ospredje postaviti tudi povezanost med tremi področji sodelovanja: mirom, trgovino in civilno družbo; pri tem posebej priznava povezanost med varnostjo in razvojem ter poseben pomen socialnih in gospodarskih vprašanj za prebivalce južnega Sredozemlja;
11. meni, da mora evropska politika sosedstva (ENP), ki se opira na izide barcelonskega procesa in temelji na načelu skupnega sodelovanja in diferenciacije, povečati obstoječe oblike sodelovanja v okviru Euromeda, da bi dala državam partnericam možnost za sodelovanje v programih in politikah Evropske unije na osnovi sporazumnih prednostnih nalog in ciljev ob stalnem upoštevanju načela regionalnega in subregionalnega sodelovanja (kot tudi lokalnega in občinskega) tako s strani evro-sredozemskih držav partneric kot tudi samih držav članic;
12. opozarja, da je regionalna integracija jug-jug ključnega pomena za vzpostavitev stabilnega okvira za skupno blaginjo in da to potrjuje tudi primer in izkušnja EU;
13. opozorja, da je podpiranje in spodbujanje političnih reform (napredek pri procesu demokratizacije, krepitev pluralizma in vladavine prava ter večje spoštovanje človekovih pravic) skupaj z gospodarskimi in socialnimi reformami eden glavnih ciljev sredozemske politike EU, kot tudi ENP;
14. pozdravlja ustanovitev pododbora za človekove pravice z Jordanijo in Marokom v okviru zadevnih pridružitvenih sporazumov ter poziva k ustanovitvi takšnih pododborov za človekove pravice tudi v okviru drugih pridružitvenih sporazumov, da bi se s tem razvijal strukturiran dialog o človekovih pravicah in demokraciji; meni, da takšni pododbori predstavljajo ključni element akcijskih načrtov; poudarja pomen, ki ga imata posvetovanje s civilno družbo in njeno vključevanje v delo teh pododborov za boljše nadzorovanje razmer na področju človekovih pravic; poudarja tudi potrebo po tesni povezanosti Parlamenta z delom in nadaljnjim spremljanjem teh pododborov;
15. vnovič izraža podporo zagovornikom človekovih pravic in pozdravlja sprejetje Smernic o zagovornikih človekovih pravic; v zvezi s tem poziva Svet, naj izvede potreben pritisk na sredozemske partnerje, da bodo izpolnili svojo dolžnost in spoštovali pravice zagovornikov človekovih pravic ter zagotovili njihovo zaščito;
16. opozarja, da je osnovanje območja skupne blaginje glavni cilj Evro-sredozemskega partnerstva in da je za dosego tega cilja potrebno zmanjšati revščino v regiji ter obenem preseči socialno-ekonomski razkorak med severom in jugom; ugotavlja, da so države partnerice naredile znaten napredek na področju makroekonomsko stabilnost in da se liberalizacija trgovine in blaga v veliki meri izboljšuje;
17. v tem pogledu pozdravlja osnovanje sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo leta 2002 v okviru Evropske investicijske banke, poziva pa, da se ponovno odpre razprava med državami članicami Unije in njihovimi evro-sredozemskimi partnericami, da bi to pobudo razvili v čisto pravi finančni instrument sodelovanja, ki bi bil dostopen zadevnim državam evro-sredozemske regije;
18. poudarja pomen vzpostavitve območja proste trgovine do leta 2010 in želi hitro uporabo načela kumulacije porekla; ta sistem bo omogočil prost dostop na trg Skupnosti izdelkom, proizvedenim iz sestavnih delov, ki prihajajo iz več kot ene sredozemske države, da bi tako spodbudili večjo integracijo jug-jug;
19. je seznanjen s koraki, narejenimi v smeri ustanovitve območja proste trgovine do leta 2010 in z začetkom strategije za liberalizacijo trgovine na področju kmetijstva; poziva, da se v proces vključi merilo trajnostnega razvoja ter da se na vsaki stopnji korektno in poglobljeno presoja učinek na okolje; poziva Komisijo, naj pripravi študijo o vplivu liberalizacije trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi v evromediteranski regiji;
20. ugotavlja, da medtem ko je na področju liberalizacije trga blaga prišlo do izjemnega napredka, trgovinski primanjkljaj sredozemskih partnerjev EU narašča;
21. meni, da navkljub pričakovanjem ob začetku procesa, države partnerice z odprtjem trga niso dosegle gospodarske blaginje, ampak imajo še vedno težke gospodarske razmere z zelo visoko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo vlaganj, zaradi povprečno zelo mladega prebivalstva v teh državah pa te razmere znatno vplivajo na migracijske tokove;
22. meni, da je treba gospodarski vidik partnerstva preusmeriti na socialno kohezijo ter trajnosten gospodarski razvoj, saj dana liberalizacija gospodarskih izmenjav ne more biti njegov edini cilj, in mora imeti ustrezen pravni okvir;
23. zahteva, da Komisija in države članice zagotovijo, da bo naslednja finančna perspektiva vsebovala zadostno financiranje za podporo gospodarske tranzicije sredozemskih držav partneric ter da bo referenčni znesek, določen za nov finančni sosedski in partnerski instrument, lahko zagotavljal določeno stabilnost in kontinuiteto evropske pomoči v evro-sredozemskem območju (gl. prejšnji program MEDA);
24. meni, da je nujno, da je delovni program Komisije osredotočen tudi na obravnavo družbenih posledic tranzicije v državah južnega Sredozemlja, ob upoštevanju različnih potreb in prednostnih nalog držav partneric;
25. meni, da gospodarski položaj sredozemskih držav partneric zahteva znatno podporo infrastrukturnim projektom, zlasti na področju prevoza, preskrbe s pitno vodo in stanovanj;
26. meni, da morajo biti prihodki, ki jih prinašajo nahajališča nafte in zemeljskega plina v tej regiji, v večji meri na razpolago za gospodarski in socialni razvoj regije ter v interesu celotnega prebivalstva kar najbolj pregledno porabljeni;
27. si želi širitve infrastrukture za potniški in blagovni promet na evro-sredozemskem območju, s posebno pozornostjo do pristanišč;
28. opozarja na pomembnost spodbujanja konkretnih manjših projektov sodelovanja na terenu; meni, da lahko mala in srednje velika podjetja znatno prispevajo k višji blaginji v državah partnericah in zato priporoča sprejem ukrepov za povišanje ekonomske rasti in potrošnje, zlasti z uporabo posojil in mikro posojil;
29. poudarja pomen reševanja težav, s katerimi se sooča tekstilni sektor pri podpori Evro-sredozemskega partnerstva, partnerstva, ki omogoča sodelovanje in konkurenčnost sektorja s prostovoljno politiko podpore usposabljanju, R&R, tehnološki inovativnosti, prenosu najboljše prakse in izmenjavi informacij o trgih; priporoča vzpostavitev evro-sredozemske mreže šol, akademij in tehničnih centrov, specializiranih za področje tekstila/oblačil za spodbujanje tehničnega partnerstva, usposabljanja in programov skupnih raziskovanj;
30. meni, da lahko decentralizirano sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi prispeva tako k vzpostavitvi lokalnih institucij in zmogljivosti kot tudi k večji opaznosti in lastništvu partnerstva; opozarja, da lahko konkretni projekti sodelovanja med mesti, ki imajo majhen obseg in so lahko bilateralni ali del regionalnih ali čezmejnih mrež ter obravnavajo vrsto zadev, povezanih s trajnostnim razvojem mest (npr. ravnanje z odpadki in vodo, zagotovitev čiste vode), državljanom prinesejo otipljive rezultate, ki se takoj odražajo v kvaliteti njihovega življenja;
31. ugotavlja, da je hitrost izvajanja projektov in programov v okviru MEDA v preteklih letih močno napredovala, zlasti zaradi korenite reforme Komisijinega načrtovanja pomoči in zahvaljujoč okrepljeni vlogi akterjev na terenu; obžaluje pa, da je Svet v predlogu proračuna za 2006 zmanjšal zneske namenjene programu MEDA, še posebej tiste, namenjene institucionalni reformi, demokratičnemu razvoju in človekovim pravicam, ekonomskim in socialnim reformam ter podregionalnemu sodelovanju; meni, da takšno zmanjšanje ni skladno s spodbudami, kakršne potrebuje barcelonski proces;
32. meni, da je pravi trenutek za spodbujanje dejavnosti Evro-sredozemskega partnerstva in za upoštevanje možnosti, ki jih ponuja evropska sosedska politika, da bi partnerstvo približala ljudem;
33. priporoča, da se je treba v prihodnje posvetiti izbranemu številu sporazumno sprejetih dejavnosti na večstranski in dvostranski ravni, ki jih je treba pospešiti, njihovo izvajanje pa bolj usmeriti k rezultatom;
34. meni, da je razvoj demokracije v regiji eno ključnih vprašanj za Evropo: sredozemsko partnerstvo ne obstaja zgolj v odnosu do držav partneric, temveč tudi do nedržavnih akterjev in civilne družbe; zato priporoča, da se za začetek različnih projektov demokracije bolje izrablja, na primer, program Skupnosti, ki financira razne projekte – Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice (EIDHR);
35. meni, da bi moralo biti sodelovanje na področju varovanja okolja in ukrepanja ob naravnih nesrečah med osnovnimi prednostnimi nalogami; meni, da je treba v tem okviru pospešiti postopke za vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja v sredozemskem bazenu za preprečevanje takšnih nesreč;
36. poudarja, da je v zadnjih letih v sredozemskem bazenu in v številnih državah članicah prišlo do poslabšanja okoljskega ravnovesja, povečanja onesnaženja, naraščajočega pomanjkanja vode ter nenadzorovane rasti in špekulativne gradnje mest, še posebej na obalnem območju; meni, da je treba povsod po Sredozemlju dati večji zagon oblikovanju politik na področju okolja, zlasti, ker se to kaže kot ključnega pomena za vsako politiko trajnostnega razvoja;
37. meni, da je ena od glavnih prednostnih nalog razvoj izobraževalnega in poklicnega usposabljanja, ki je najvišjega pomena za ekonomski in socialni razvoj sredozemskih držav; poziva, da se posebna pozornost posveti ženskam in najrevnejšim skupinam, kot so nepismeni prebivalci, učenke, begunci in razseljene osebe ter prebivalci na podeželju in v primestnih območjih; meni, da je treba na tem področju uvesti bolj strateški pristop, ki bo podpiral prizadevanja sredozemskih partnerjev za izobraževalno reformo in institucionalno posodobitev na tem področju; še posebej poziva Svet, države članice in Komisijo, da oblikujejo in podprejo programe izmenjave za učence, študente in profesorje, partnerstva med mesti in geografskimi območji ter da okrepijo izmenjave na parlamentarni ravni; v zvezi s tem poudarja pomen nadaljnjega razvoja tako pobude Erasmus Mundus kot tudi programa Mladi v akciji za obdobje od 2007 do 2013, da bi se tako okrepile medkulturne izmenjave v sredozemskih državah
38. pozdravlja ustanovitev in otvoritev Evro-sredozemske ustanove Anne Lindh za dialog med kulturami; je prepričan, da njeno delovanje lahko odločilno prispeva k izboljševanju medsebojnega razumevanja in najbolje izkoristi našo skupno dediščino;
39. poziva Komisijo, države članice in države Evro-sredozemskega partnerstva, da poiščejo načine in mehanizme za podporo ustanovitvi, krepitvi in razvoju nacionalnih mrež Ustanove Anne Lindh v vseh 35 državah partnericah; poziva ustanovo, da prispeva k vidnosti in solastništvu barcelonskega procesa, tako da Evro-sredozemsko partnerstvo dobi podobo tako na nacionalni kot na regionalni ravni;
40. poziva k zaščiti in spodbujanju svobode tiska in svobode mnenja v sredozemski regiji, da se omogoči zaposlenim v medijih svobodno opravljanje njihovega poklica in da se zagotovi demokratični razvoj, ki se je doslej v tej regiji pokazal kot nezadosten;
41. je prepričan, da mora vpričo sedanjih razmer v svetu priti do resnega medkulturnega dialoga med partnerji, ki mora vključevati ukrepe, kot so tisti, ki jih v svojem poročilu priporoča "svetovalna skupina na visoki ravni za dialog med ljudstvi in kulturami v evro-sredozemskem območju", ki jo je leta 2003 ustanovil Romano Prodi;
42. meni, da bi moralo Evro-sredozemsko partnerstvo, ki je osnovano na skupni odgovornosti, spodbujati verski dialog med krščanstvom, islamom in judovstvom, ne samo v okviru izobraževanja in razširjanja znanja, temveč tudi v okviru boja proti terorizmu kot enemu od svetovnih izzivov;
43. priporoča, da strokovnjaki in tehniki izvajajo skupne akademske aktivnosti o vlogi islama v demokratičnih in odprtih družbah, kot tudi, da se preučujejo razlogi, ki včasih pripadnike neke kulturne in verske skupnosti privedejo do nasilnih dejanj;
44. poudarja, da sta preseljevanje in socialno vključevanje priseljencev ravno tako ključni vprašanji Evro-sredozemskega partnerstva; meni, da so pridružitveni sporazumi in sosedski akcijski načrti primerna orodja za pospeševanje skupnega upravljanja pretoka ljudi in selitvenih tokov; predlaga, da se novi instrument evropske sosedske politike (ENPI) uporabi za podporo čezmejnega sodelovanja med partnerji; poudarja, da se je treba ukvarjati s težavami in z resnimi negativnimi posledicami nezakonitega preseljevanja ter vključiti takšne ključne vidike, kot so pogajanja o sporazumih o ponovnem sprejemu ali potreba po ostrem nasprotovanju trgovanju z ljudmi, ki povzroča izgubo življenj in mnogo trpljenja; ponovno opozarja na potrebo po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi na tem območju, saj imajo izkušnje in odgovornost pri družbeni integraciji priseljencev, pri sprejemanju prosilcev za azil ter pri občutljivem vprašanju prebivalcev brez dokumentov in zavrnjenih prosilcev za azil;
45. opozarja, da mora biti vse sodelovanje na področju preseljevanja v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom o človekovih pravicah; vztraja pri potrebi, da so vsi sporazumi o ponovnem sprejemu javni in da se spoštuje načelo nevračanja, kot je določeno v členu 33 Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951; zavrača načelo oblikovanja migracijskih "vstopnih točk" in/ali taborišč v državah sosedah EU;
46. poudarja, da mora biti vzpodbujanje sodelovanja žensk na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter v političnem življenju vsake države ključen mehanizem utrjevanja demokracije in odpravljanja diskriminacije žensk; poziva tudi, da se perspektivo enakosti spolov vključi na vseh ravneh v glavne aktivnosti Evro-sredozemskega partnerstva;
47. poziva vlade partnerskih držav, da priznajo, spoštujejo in ščitijo položaj žensk in njihove osnovne pravice, kot so uzakonjene v mednarodnih pogodbah ter poziva vlade teh držav, naj pospešijo zakonodajne, upravne in druge reforme, ki bi vzpostavile pravno enakost med moškimi in ženskami v družinskem in javnem življenju, kakor tudi integrirale enakost med spoloma v celotno politično življenje, v njegove kratkoročne in dolgoročne cilje;
48. poziva Komisijo, da predloži kakovostne in količinske podatke o uvedbi in dejanskem izvajanju finančnih obveznosti, sprejetih v okviru dvostranskega sodelovanja (pridružitvenih sporazumov) in v okviru regionalnega sodelovanja MEDA II (sedanja faza), s čimer naj bi podprli aktivno udeležbo žensk v politiki, gospodarstvu in družbenem življenju;
49. pozdravlja nedavno uvedbo prvega regionalnega programa o soudeležbi žensk v gospodarskem in družbenem življenju in razvoju (program, katerega uvedba je bila odločena že leta 2001) in zahteva od Komisije, da razširi področje in tematiko programa na dejavnosti, kot so informiranje in ozaveščanje v zvezi s podobo ženske in pomenom njene vloge v procesu demokratizacije;
50. izraža zaskrbljenost ob različnih oblikah hude diskriminacije, ki so jim ženske izpostavljene na trgu delovne sile, v izobraževalnih sistemih in v poklicnem usposabljanju ter v političnem in državljanskem udejstvovanju, kakor tudi zaskrbljenost ob hudih problemih, s katerimi se soočajo, kot na primer nasilje; poziva partnerske države, naj izrazijo pravo politično voljo in operativno učinkovitost za dosego spremembe miselnosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami;
51. poudarja potrebo, da evro-sredozemske države partnerice vzpostavijo nove programe za vzpodbujanje sodelovanja tako med policijskimi organi kot med pravosodnimi oblastmi in zagotavljanje skupnega pristopa v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu; poziva vse države k ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih dopolnilnih protokolov za preprečevanje trgovine z ljudmi in proti tihotapljenju migrantov; poudarja dejstvo, da evro-sredozemske države partnerice delijo tako zavezanost človekovim pravicam kot tudi temeljnim svoboščinam, ter zato poziva Svet, države članice in Komisijo k dejavni podpori cilju Evro-sredozemskega sporazuma, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic preko stalnega političnega dialoga z državami partnericami; poudarja tudi, da delijo skupno izkušnjo s terorizmom, kar jim omogoča sodelovanje pri odvračanju nezadovoljnih skupin od zatekanja k terorističnim metodam in nasilnim napadom, pri razvijanju sposobnosti držav za boj proti terorizmu in pri obrambi človekovih pravic v boju proti terorizmu; poudarja, da vse vrste terorističnih dejanj v bistvu vključujejo neposreden napad na pravice in svoboščine državljanov, kot so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, na demokracijo in pravno državo;
52. v tem pogledu ponovno poudarja, da se boja proti terorizmu na noben način ne sme voditi na račun državljanskih svoboščin in človekovih pravic; pozdravlja vedno večje sodelovanje na tem področju, vendar poziva k bolj odprtim in preglednim postopkom; v tem pogledu podpira predlog pravil ravnanja na tem področju;
53. obžaluje, da na področju demokracije in človekovih pravic ni bil dosežen znaten napredek in v zvezi s tem poudarja pomen akcijskih načrtov evropske politike sosedstva (ENP), ki skušajo določiti jasne obveznosti, ki jih morajo spoštovati države partnerice, da bi se s tem izboljšal proces demokratizacije in spoštovanje človekovih pravic; poudarja, da bodo prednostne naloge teh akcijskih načrtov določile merila, ki jih bo treba redno nadzorovati in ocenjevati;
54. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Parlament v polni meri vključi v ocenjevanje izvajanja akcijskih načrtov ENP, ki morajo predvidevati določbe o prekinitvi v primeru nespoštovanja meril, vključenih zaradi demokratizacije in človekovih pravic;
55. poziva Komisijo, da vprašanja človekovih pravic postavi za merilo ocenjevanja, ko ocenjuje spoštovanje sporazumov med Evropsko unijo in državami partnericami ter upa, da bo Komisija letno poročala o svojih ugotovitvah v okviru Evro-sredozemskega partnerstva;
56. poziva Svet in Komisijo, naj uveljavita klavzulo o prekinitvi evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov v primerih kršitev človekovih pravic in demokratičnih svoboščin;
57. ponovno poziva vse pogodbenice evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov, da določbo o človekovih pravicah in demokraciji prevedejo v akcijski program za poudarjanje in podpiranje spoštovanja človekovih pravic ter da vzpostavijo mehanizem za redno ocenjevanje upoštevanja člena 2 pridružitvenega sporazuma; s tem v zvezi poziva Komisijo, da vzpostavi pododbore za človekove pravice, katerih naloga bi bilo spremljanje uresničevanja določbe o človekovih pravicah, in v takšne pododbore v polni meri vključi Evropski parlament in civilno družbo; poziva Komisijo, da ob 10. obletnici barcelonskega procesa pripravi javno poročilo o uresničevanju politike človekovih pravic in demokracije v sredozemskih državah, ki naj predstavlja temelj za nadaljnji razvoj partnerstva;
58. predlaga, da se mora sodelovanje med Evropsko unijo in sredozemskimi državami glede varnostnih zadev nadaljevati in okrepiti; pozdravlja vključitev določb o neširjenju orožja za množično uničevanje v zadnje sporazume in akcijske načrte; poudarja, da morajo takšne ukrepe brez izjeme izvajati vse države partnerice, da bi se Sredozemlje razglasilo za območje brez orožja za množično uničevanje; poziva k večji udeležbi držav partneric v evropski varnostni in obrambni politiki; z ozirom na to poziva Svet, naj predvidi možnost posvetovanja z našimi sredozemskimi partnerji vsakič, ko se nanje nanašajo zadeve SZVP na dnevnem redu, tako da jih vključi na seje Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, kadarkoli je to potrebno;
59. meni, da sta politična volja in pragmatična vizija spričo nekdanjih pomanjkljivosti barcelonskega procesa bolj kot kdajkoli prej osnovna pogoja uspešnega izida partnerstva;
60. poudarja, da je Evro-sredozemska parlamentarna skupščina (EMPA) bistveni element evro-sredozemskega političnega dialoga in da je treba v prihodnje okrepiti vlogo postopkov Skupščine pri sprejemanju odločitev v evro-sredozemskemu procesu;
61. spominja udeležence izredne seje na visoki ravni, ki bo ta potekala 27. in 28. novembra 2005 v Barceloni, da mora proslavitev desete obletnice Evro-sredozemskega partnerstva spremljati opredelitev jasnih in obvezujočih prednostih nalog ter ukrepov v prihodnosti; nadalje meni, da mora potrditi ustanovna načela Deklaracije in voljo držav članic, da ustvarijo skupnost demokratičnih držav, ki bo dala zagon odnosom med državami članicami v Sredozemlju in še posebej poziva vse države članice Evropske unije, naj usmerijo svoje moči v to, da bi barcelonski proces dobil v prihodnje nov zagon;
o
o o
62. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje prihodnji izredni seji na visoki ravni, Svetu, Komisiji, vladam in nacionalnim parlamentom držav članic in držav partneric, ki sodelujejo v barcelonskem procesu in v Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.
- [1] UL C 97 E, 22.4.2004, str. 656.
- [2] UL C 87 E, 7.4.2004, str. 506.
- [3] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0046.
EXPLANATORY STATEMENT
The Barcelona Process revisited: a timely and necessary assessment of the Partnership
On 28 November 2005, the Barcelona Process will be ten years old. Along with the Euro-Mediterranean Partnership (hereafter EMP), which stemmed from it in the mid-nineties together with its financial instrument, the MEDA Programme, the launching of the Barcelona Process marked a turning-point in relations between the European Union and its southern neighbours and was intended as a framework for a concerted and mutually supportive development of the Mediterranean countries.
Apart from being a sound method of promoting EU interests in its most immediate neighbourhood, the motivations and objectives that prevailed in 1995 when the Euro-Mediterranean Partnership was launched were on the one hand core EU/universal ones (the full promotion of human dignity in a common environment of peace and shared prosperity) and in part more specific ones (driven by the political context, the main priority being the establishing of political stability in an area where conflicts and political gridlock had been looming or raging for decades).
Ten years later, although the fundamental principles and values underlying the Barcelona Process remain truly valid, a certain number of regional and international parameters have changed, be it the 2004 enlargement of the EU and its new neighbourhood in the East, the candidate-member status of Turkey, the fallback into violence in the Middle East, the Iraq crisis, or the wide-ranging outbreak of terrorism and its impact on societies. The Barcelona Declaration remains still valid in its essence, but its implementation definitely needs to be adjusted and enhanced in order to enable the EMP to face present challenges and to adapt to a modified regional and international environment.
By its very nature, the Barcelona Process constitutes a unique political project, combining bilateral and regional levels of political, economic and social dialogue as well as opportunities of interaction, bridges and confidence-building among peoples. Therefore the overall philosophy of the project is an acquis in itself that ought to be preserved and whose political potential needs to be further enhanced and more result-oriented.
However, and without minimising the successes since the inception of the project, it is legitimate, in the light of several notable shortcomings and even failures, to raise the point as to whether in practice - and even in scope to some extent - the process should not undergo in-depth review. In a nutshell:
- What about redefining priorities with a view to generating a new impetus, including when dealing with core objectives of the Barcelona Process?
- What about reviewing today the level of these ambitions and even slightly downsizing their scope and outlook in order to be assured that more modest goals can be reached?
- How can the right balance be found between vision and concrete steps towards the genuine creation of a multilateral regional community of states and peoples based on shared democratic values, a climate of trust and a common political and human project?
Challenges faced, tackled and imperfectly met
The Barcelona Declaration set out medium and long-term goals to be achieved. It remains the cornerstone of the Partnership and is even more relevant today than ever. Indeed, its vast potential is far from being exhausted and the Declaration sets the objectives for many years to come. As the process was designed to produce results over the long haul and given the absence of reliable indicators and evaluation mechanisms, it is yet difficult to assess the political aspects of the Partnership. A useful exercise is nevertheless the overall comparison of original goals with reality.
Regional political dialogue
One of the key successes of EMP resides in providing the Mediterranean Partners with various intertwined regular and consistent forums for political dialogue at ministerial, parliamentary, business community and civil society levels, especially between the actors involved in the Middle East Peace Process. A very positive achievement in this context is the establishment of the Euro-Mediterranean Parliamentary Assembly (EMPA) and its successful first plenary session held in Cairo from March 12-15, 2005.
Although progress was made, mainly in recognising the Palestinian Authority as an equal Partner, neither did the Barcelona Process have a decisive positive impact on solving any of the major lasting conflicts in the region (Israeli-Arab, Western Sahara, Cyprus) -quite on the reverse, the persistence of such conflicts acted in turn negatively on the Process-, nor did it manage to convince all the partner countries to engage into an effective dialogue.
Regional economic integration and trade
As a major trading partner of every country in the region (the EU accounts for almost 50% of goods traded compared to 13% for the US), the EU actively supported regional economic integration and the promotion of free trade in the Mediterranean.
Bilateral Association Agreements between the EU and the partner countries of the EMP were concluded, except for Syria, with whom negotiations have been concluded and whose Agreement still awaits signature (as well as the assent of the European Parliament).
In the South-South trade dimension, the most significant development was the signing in February 2004 of the Agadir Free Trade Agreement between Egypt, Jordan, Morocco and Tunisia. Other Free Trade Agreements have been concluded in 2004, notably between Turkey and Morocco, Turkey and Tunisia, Turkey and Palestinian Authority, which all witnesses to the progress in regional integration in the Mediterranean region. However, on the overall, progress in the liberalisation process of trade has been slow in important areas (services and agricultural products) and most notably, intra-regional trade in the Southern Mediterranean is currently below 15% of the total.
With the launching of the European Neighbourhood Policy (ENP) and the conclusion of bilateral action plans with most of the Mediterranean Partner Countries, a new impetus is given to reach the objective of further regional ties and integration.
The establishment of the Euro-Mediterranean Free-trade area has a target date of 2010. Once completed, it should cover some 40 states and around 700 million consumers. Thanks to the association agreements, a tariff-free free trade zone with the earliest signatories should be completed in a few years time, while for others the full completion of tariff dismantling will be achieved on a longer term.
Human Rights and Democracy
The EU is actively committed to promoting democracy, the rule of law, and respect for human rights and fundamental freedoms in the region, both in cooperation with governments of partner countries as well as with non-state actors and civil societies. In that respect, several Euro-Mediterranean partner countries benefit for instance from the European Initiative for Democracy and Human Rights (EIDHR), a community programme which funds projects in the areas of electoral assistance and observation missions, gender equality, protection of women rights, media, etc. It is a unique instrument for the reason that it can operate without the consent of the host government. As a matter of fact, the complementary use of official and civil society channels are by far the most efficient way of action in the area, since it allows to trigger reform in difficult matters on the one hand without generating frontal opposition and mistrust on the other. Additional policy actions in this field have already been negotiated bilaterally under the European Neighbourhood Policy and its first generation of bilateral action plans.
However, results primarily depend on a genuine want for reform on the side of partner countries and societies. So far, reforms in political and administrative structures have materialised in a few countries only, and democratic convergence has fallen short of expectations. There has been some progress concerning the respect for human rights, but much remains to be done. While overall press freedom tends to improve, the legal and regulatory framework for the practice of activities by civil society did generally not improve. Moreover, the fight against terrorism in the aftermath of September 11 also led to setbacks and restrictions on civil liberties. This makes regular and concerted institutional monitoring even more of a necessity.
Society and gender issues
Gender equality and the improvement of the situation of women in economic, social and political life was a constant priority in the context of the Barcelona Process. Governments in partner countries started to tackle gender disparities, as evidenced in several countries by the progressive rising of school enrolment rates as well as women’s participation in the labour market.
The main instruments available to civil society are the Euro-Mediterranean Civil Forums, which articulate and consolidate the co-operation of civil society actors in the Euro-Mediterranean area and strengthen the EuroMed networks. Awareness of the partnership among civil society has progressed and has led to the setting up of a non-governmental Euromed Platform at the Civil Forum in Luxembourg in April 2005, providing a better interface with the official activities of the Partnership in the future.
Human development indicators show progress over the past ten years. Health conditions have broadly improved in the region, with significant improvements for child health and overall life expectancy. Most countries made progress in access to water and sanitation. However, the most important indicator, income per capita, shows increased divergence between the EU and the partner countries -and even among the partner countries themselves-, as economic growth rates in the latter remain rather low.
Barcelona re-found: renewed priorities in an adjusted framework
On 12 April 2005, the European Commission unveiled a wide-ranging work programme to reinforce the Euro-Mediterranean Partnership over the next five years. The Commission outlined proposals for concrete progress in three areas critical for the future of the region: Education and vocational training, Sustainable Economic Growth, Human Rights and Democracy.
In addition to these priority areas, the work programme also covers social reforms, environment, migration issues, weapons of mass destruction and counter-terrorism. Within this framework, special focus is to be given to:
- Education: Increasing the quality of education for all, and ensuring a more equitable access is a central objective of the work plan. The latest annual Arab Human Development Reports have as well stressed the need for substantial improvements in education systems and delivering.
- Economic Growth and Reform: The Barcelona Declaration set the target of creating a Free Trade Agreement by 2010. With only five years to go, action is needed to make a reality of that ambition. In parallel, south-south regional integration needs to be considerably increased.
- Human Rights and Democracy: Political reform is the key to achieving sustainable security and stability. The EU must be seeking a new focus within the Euro-Med partnership on issues such as protection of human rights, empowerment of women, strengthening of democracy, pluralism and independent judiciaries.
MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO (13.9.2005)
Odbora za mednarodno trgovino
o ponovni oceni barcelonskega procesa
(2005/2058(INI))
Pripravljavec mnenja: Kader Arif
POBUDE
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja sklep o pripravi konference na visoki ravni, ki bo potekala meseca novembra za obeležitev desete obletnice Evro-sredozemskega partnerstva, saj je treba nujno temu procesu dati nov zagon;
2. meni, da mora ta konferenca dati konkretne rezultate, zlasti glede financiranja infrastrukture, možnosti mikro financiranja in ukrepov za podporo gospodarske tranzicije;
3. meni, da navkljub pričakovanjem ob začetku procesa, države partnerice z odprtjem trga niso dosegle gospodarske blaginje, ampak imajo še vedno težke gospodarske razmere z zelo visoko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo vlaganj, zaradi povprečno zelo mladega prebivalstva v teh državah pa te razmere znatno vplivajo na migracijske tokove;
4. meni, da je treba gospodarski vidik partnerstva preusmeriti na socialno kohezijo ter trajnosten gospodarski razvoj, saj dana liberalizacija gospodarskih izmenjav ne more biti njegov edini cilj, in mora imeti ustrezen pravni okvir;
5. vztraja, da cilj Evropske unije ne more biti privatizacija javnih storitev, zlasti ne tistih, ki se nanašajo na osnovne potrebe ljudi, izobraževanje, zdravstveno varstvo, kulturo, dostop do pitne vode in energije;
6. zahteva, da Komisija in države članice zagotovijo, da bo naslednja finančna perspektiva vsebovala zadostno financiranje za podporo gospodarske tranzicije sredozemskih držav partneric ter da bo referenčni znesek, določen za nov finančni sosedski in partnerski instrument, lahko zagotavljal določeno stabilnost in kontinuiteto evropske pomoči v evro-sredozemskem območju (gl. prejšnji program MEDA);
7. poudarja potrebo po nadaljevanju in povečevanju financiranja, namenjenega boju proti hudemu poslabšanju okolja sredozemskega bazena ter preskrbi tehnične pomoči sredozemskim državam partnericam za zagotavljanje dosledne uporabe Barcelonske konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, kot tudi drugih mednarodnih sporazumov o ohranjanju sredozemskega okolja;
8. pozdravlja peto srečanje na ministrski ravni Evro-mediteranske fundacije za dialog med kulturami in prihodnosti (FEMIP), ki je potekala 20 junija 2005 in na kateri je bilo sklenjeno, da se mora FEMIP posvetiti pospeševanju ustvarjanja novih delovnih mest, vrednotenju človeškega kapitala in sodelovanju v mirovnem procesu;
9. poudarja pomen reševanja težav, s katerimi se soočajo ključni sektorji kmetijstva in želi, da se razvija ustrezna celostna kmetijska politika med sredozemskimi državami in državami Evropske unije, ki bi omogočila poštene trgovinske pogoje, vključno z usklajenim upravljanjem kmetijstva, ribištva in voda;
10. je zaskrbljen zaradi gibanja na tekstilnem trgu z dvigovanjem kvot in s kitajsko konkurenco ter poziva Komisijo, da razvije učinkovito politiko za pomoč tranziciji evropske industrije ter industrije sredozemskih držav partneric; v tem gospodarskem okviru zahteva od Komisije hitre pobude in takojšnjo zavzetost za vzpostavitev trga, ki bo konsolidiran v okviru sporazumov evro-sredozemskega združenja, kot tudi hiter zaključek in učinkovito izvajanje dvostranskih sporazumov med evro-sredozemskimi državami za omogočanje prostega pretoka blaga v celotnem evro-sredozemskem območju; zagovarja določitev skupnega carinskega okvira za to območje;
11. poudarja pomen reševanja težav, s katerimi se sooča tekstilni sektor pri podpori Evro-sredozemskega partnerstva; Evro-sredozemsko partnerstvo omogoča sodelovanje in konkurenčnost sektorja s prostovoljno politiko podpore usposabljanju, R&R, tehnološki inovativnosti, prenosu najboljše prakse in izmenjavi informacij o trgih; priporoča vzpostavitev evro-sredozemske mreže šol, akademij in tehničnih centrov, specializiranih za področje tekstila/oblačil za spodbujanje tehničnega partnerstva, usposabljanja in programov skupnih raziskovanj;
12. poudarja pomen vzpostavitve območja proste trgovine do leta 2010 in želi hitro uporabo načela kumulacije porekla; ta sistem bo omogočil prost dostop na trg Skupnosti izdelkom, proizvedenim iz sestavnih delov, ki prihajajo iz več kot ene sredozemske države, da bi tako spodbudili večjo integracijo jug-jug;
13. meni, da gospodarski položaj sredozemskih držav partneric zahteva znatno podporo infrastrukturnim projektom, zlasti na področju prevoza, preskrbe s pitno vodo in stanovanj.
14. želi, da bi krepitev Evro-sredozemskega partnerstva vzpostavila potrebne pogoje za spoštovanje temeljnih vrednot človekovih pravic, demokracije, preglednosti, enakega obravnavanja žensk in moških ter medkulturnega dialoga.
POSTOPEK
|
Naslov |
Ponovna ocena barcelonskega procesa | |||||
|
Številka postopka |
||||||
|
Pristojni odbor |
AFET | |||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 12.5.2005 | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
ne | |||||
|
Pripravljavec(-ka) mnenja Datum imenovanja |
Kader Arif 13.6.2005 | |||||
|
Obravnava v odboru |
12.7.2005 |
29.8.2005 |
13.9.2005 |
|
| |
|
Datum sprejetja pobud |
13.9.2005 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
17 0 2 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Kader Arif, Jean-Pierre Audy, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, Georgios Papastamkos, Bogusław Rogalski, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Johan Van Hecke, Zbigniew Zaleski | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Panagiotis Beglitis, Danutė Budreikaitė, Albert Deß, Elisa Ferreira, Paul Rübig | |||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| |||||
MNENJE oDBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN POLITIKO ENAKIH MOŽNOSTI (16.9.2005)
za Odbor za zunanje zadeve
o ponovni oceni barcelonskega procesa
(2005/2058(INI))
Pripravljavka mnenja: Rodi Kratsa-Tsagaropoulou
POBUDE
Odbor za pravice žensk in politiko enakih možnosti poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. v celoti podpira stališče Komisije (sporočilo ob desetletnici Evro-sredozemskega partnerstva: program dela za spopadanje z izzivi naslednjih pet let (KOM(2005)0139)), v katerem predstavljajo enake možnosti žensk in moških vprašanje vsesplošnega pomena, ki ima učinek na človeški in gospodarski razvoj in zato zahteva spoštovanje in spodbujanje pravic žensk v ponovni oceni barcelonskega procesa in še posebej v treh stebrih partnerstva;
2. poziva vlade partnerskih držav, da priznajo, spoštujejo in ščitijo položaj žensk in njihove osnovne pravice, kot so uzakonjene v mednarodnih pogodbah ter poziva vlade partnerskih držav, naj pospešijo zakonodajne, upravne in druge reforme, ki bi vzpostavile pravno enakost med moškimi in ženskami v družinskem in javnem življenju, kakor tudi integrirale enakost med spoloma v celotno politično življenje, v njegove kratkoročne in dolgoročne cilje;
3. poziva Komisijo, da predloži kakovostne in količinske podatke o uvedbi in dejanskem izvajanju finančnih obveznosti, sprejetih v okviru dvostranskega sodelovanja (pridružitvenih sporazumov) in v okviru regionalnega sodelovanja MEDA II (sedanja faza), s čimer naj bi podprli aktivno udeležbo žensk v politiki, gospodarstvu in družbenem življenju;
4. pozdravlja nedavno uvedbo prvega regionalnega programa o soudeležbi žensk v gospodarskem in družbenem življenju in razvoju (program, katerega uvedba je bila odločena že leta 2001) in zahteva od Komisije, da razširi področje in tematiko programa na dejavnosti, kot so informiranje in ozaveščanje v zvezi s podobo ženske in pomenom njene vloge v procesu demokratizacije;
5. izraža zaskrbljenost ob različnih oblikah hude diskriminacije, ki so jim ženske izpostavljene na trgu delovne sile, v izobraževalnih sistemih in v poklicnem usposabljanju ter v političnem in državljanskem udejstvovanju, kakor tudi zaskrbljenost ob hudih problemih, s katerimi se soočajo, kot na primer nasilje; poziva partnerske države, naj izrazijo pravo politično voljo in operativno učinkovitost za dosego spremembe miselnosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami.
POSTOPEK
|
Naslov |
Ponovna ocena barcelonskega procesa | |||||
|
Št. postopka |
||||||
|
Pristojni odbor |
AFET | |||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
FEMM | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
ne | |||||
|
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Rodi Kratsa-Tsagaropoulou | |||||
|
Obravnava v odboru |
14.9.2005 |
15.9.2005 |
|
|
| |
|
Datum sprejetja pobud |
15.9.2005 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
21 0 0 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Emine Bozkurt, Hiltrud Breyer, Maria Carlshamre, Edite Estrela, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Astrid Lulling, Angelika Niebler,, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Raül Romeva i Rueda, Amalia Sartori, Britta Thomsen, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Anna Hedh, Sophia in 't Veld | |||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Manolis Mavrommatis, (remplace María Esther Herranz García) Zita Pleštinská (remplace Piia-Noora Kauppi) | |||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Ponovna ocena barcelonskega procesa | ||||||||||||
|
Št. postopka |
|||||||||||||
|
Podlaga v Poslovniku |
člen 45 | ||||||||||||
|
Pristojni odbor |
AFET | ||||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
INTA |
FEMM |
|
|
| ||||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo |
|
|
| ||||||||||
|
Poročevalec(-ka) |
Anneli Jäätteenmäki |
| |||||||||||
|
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
| |||||||||||
|
Obravnava v odboru |
13.7.2005 |
30.8.2005 |
26.9.2005 |
|
| ||||||||
|
Datum sprejetja |
26.9.2005 | ||||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
58 1 2 | |||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Vittorio Agnoletto, Panagiotis Beglitis, Bastiaan Belder, Monika Beňová, André Brie, Philip Claeys, Paul Marie Coûteaux, Simon Coveney, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Camiel Eurlings, Jas Gawronski, Ana Maria Gomes, Toomas Hendrik Ilves, Georgios Karatzaferis, Ioannis Kasoulides, Cecilia Malmström, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Philippe Morillon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols i Germà, Cem Özdemir, Tobias Pflüger, Bernd Posselt, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Marek Maciej Siwiec, István Szent-Iványi, Konrad Szymański, Paavo Väyrynen, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Francis Wurtz, Luis Yañez-Barnuevo García, Josef Zieleniec | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Philip Bushill-Matthews, Carlos Carnero González, Árpád Duka-Zólyomi, Hélène Flautre, Gerardo Galeote Quecedo, Anneli Jäätteenmäki, Alexander Lambsdorff, Yiannakis Matsis, Íñigo Méndez de Vigo, Józef Pinior, Lapo Pistelli, Anders Samuelsen | ||||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
María Badía i Cutchet, Pilar del Castillo Vera, Daniel Marc Cohn-Bendit, Cristina Gutiérrez-Cortines, Luis Herrero-Tejedor, Carlos José Iturgaiz Angulo, Manolis Mavrommatis, Luisa Fernanda Rudi Ubeda, Johan Van Hecke, Bernadette Vergnaud | ||||||||||||
|
Datum predložitve – A6 |
30.9.2005 |
A6-0280/2005 | |||||||||||