POROČILO o socialni razsežnosti globalizacije

18.10.2005 - (2005/2061(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: Mihael Brejc

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o socialni razsežnosti globalizacije

(2005/2061(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom ' Socialna razsežnost globalizacije - politični prispevek EU k enakomerni porazdelitvi koristi' (KOM(2004)0383),

–   ob upoštevanju poročila Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije z dne 24. februarja 2004,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve, ter Odbora za razvoj (A6‑0308/2005),

A.  ker sicer obstaja vrsta pozitivnih vidikov globalizacije in je globalno tržno gospodarstvo zaradi napredka znanosti pokazalo velike produktivne zmogljivosti, vendar so rezultati procesa neoliberalne globalizacije večja gospodarska in socialna neravnovesja tako med državami kot v državah samih, kar povzroča velike socialne skrbi, ker zaradi visoke brezposelnosti in revščine trpi velik del prebivalstva po vsem svetu,

B.  ker globalizacija povečuje prepad med bogatimi in revnimi ter ker obstaja velika potreba po naložbah v človeške vire med ljudmi vseh družbenih razredov in vseh starosti, da se preprečijo negativne posledice globalizacije,

C.  ker gospodarstvo postaja vse bolj globalno, politične in zakonodajne institucije pa v veliki meri ostajajo nacionalne ali regionalne in ker nobena od obstoječih institucij ne zagotavlja demokratičnega spremljanja globalnega trga in ne odpravlja temeljnih neenakosti med državami,

1.  pozdravlja sporočilo Komisije, ki omogoča začetek razprave o poročilu Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije za oblikovanje politike EU, vendar istočasno pričakuje, da bo Komisija predstavila konkretnejše predloge za interne in eksterne politične ukrepe EU na tem področju;

2.  se strinja s Svetovno komisijo za socialno razsežnost globalizacije, da mora biti globalizacija proces, ki ima močno socialno razsežnost, temelječo na univerzalnih skupnih vrednotah, spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva posameznika, ki je voden pravično, vključujoče in demokratično, vsem državam in prebivalcem zagotavlja priložnosti in otipljive koristi ter je povezan z razvojnimi cilji tisočletja;

3.  meni, da lahko EU veliko prispeva k temu procesu tako z notranjo kot tudi zunanjo politiko, z njenim socialnim modelom in njenim razvojem na mednarodni ravni ter z globalnim sodelovanjem, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, konstruktivnem dialogu in priznavanju naše skupne usode;

4.  ugotavlja, da poročilo Svetovne komisije navaja neenako razdelitev koristi in bremen globalizacije med državami sveta in znotraj njih: položaj v zvezi z razdelitvijo se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja izboljšal le v Aziji;

5.  meni, da globalizacija ne sme pomeniti, da lahko le EU poveča prodajo zunaj Evrope, ampak da se zlasti državam tretjega sveta omogoči povečanje prodaje v EU, da se spodbudi njihova rast, zaposlovanje in socialna vključenost; priznava, da skupna kmetijska politika potrebuje radikalno reformo, če želimo uresničiti ta vidik globalizacije in če želimo, da bo akcija „Naj revščina postane preteklost“ uspešna;

6.  poziva Komisijo in Svet k zagotavljanju, da so trgovinska, kmetijska in zunanja politika EU v skladu z razvojno politiko, kot jo določa člen 178 Pogodbe, in v skladu z razvojnimi cilji tisočletja;

7.  poziva Evropsko unijo, naj sprejme dejanske ukrepe za boj proti revščini s tem, da bolje uskladi svojo politiko na področjih kmetijstva in trgovine v povezavi z odpisovanjem dolga ter pomočjo;

8.  poudarja, da obstaja močna povezava med revščino in poškodbami okolja: okoljski problemi, kot je zmanjšanje biotske raznovrstnosti ali klimatske spremembe, pogosto vplivajo na najrevnejše pripadnike družbe in povečajo njihovo revščino; revščina povzroči povečanje poškodb okolja, ko ni drugih možnosti, kot je plenjenje naravnih virov; v skladu s tem je treba socialno razsežnost globalizacije obravnavati skupaj z okoljsko razsežnostjo;

9.  pozdravlja poročilo o vmesnem pregledu lizbonske strategije in poudarja, da bi lahko revidirana lizbonska strategija služila kot koristno orodje pri sprejemanju mnogih izzivov globalizacije; ponovno izraža podporo lizbonski strategiji, ki izpostavlja pomen soodvisnosti gospodarske, socialne in okoljske dimenzije; poudarja, da je ustvarjanje boljših delovnih mest temeljni predpogoj, če naj se svet razvija v smeri socialne pravičnosti; poudarja, da lahko nekateri vidiki dobre prakse v državah članicah služijo drugim delom sveta kot vzorec; kljub temu ugotavlja, da je to mogoče le, če bo državam članicam uspelo izvesti potrebne strukturne reforme z medsebojno krepitvijo in prilagajanjem gospodarskega razvoja, zaposlovanja in socialne politike; poudarja, da je za uresničitev teh reform potrebno učinkovito upravljanje in poziva države članice ter njihove vlade, naj prevzamejo odgovornost za uspeh revidirane lizbonske agende; nadalje poudarja pomen sodelovanja med državami članicami kot sredstva za pospeševanje naložb v človeške vire, raziskovanje in inovacije, saj cilji lizbonske strategije predstavljajo minimalne zahteve, ki naj bi jih države članice dejansko izpolnile;

10.  pozdravlja stališče Komisije o tem, da so za ohranjanje konkurenčnosti v EU potrebne velike naložbe v človeške vire vseh starostnih skupin, saj gre za zagotavljanje socialne blaginje za vse; zato pričakuje konkretne ukrepe in predloge za tovrstne naložbe in EU poziva, da se osredotoči na izpopolnitev razvoja kvalifikacij na vseh ravneh, zlasti med nekvalificirano delovno silo, s čimer bi delavcem omogočili, da izrabijo priložnosti, ki jih nudi globalizacija, istočasno pa ponudili podporo podjetjem, ki prevzemajo odgovornost za strokovno usposabljanje svojih delavcev;

11.  poudarja, da učinkovitih pravil trga dela in sistemov socialne varnosti ne morejo doseči vlade same, pač pa je treba v prizadevanja vključiti tudi socialne partnerje, ki na nacionalni in evropski ravni uživajo pravico do sodelovanja v procesu odločanja. Dodatna spodbuda mora biti namenjena možnostim in zmogljivostim združenj delodajalcev in sindikatov, da sodelujejo v konstruktivnem socialnem dialogu. To je bistvenega pomena, če hočemo omiliti in odpraviti možne negativne socialne posledice prestrukturiranja, hkrati pa je predpogoj, če želimo biti pripravljeni na negativne posledice in pozitivne možnosti globalizacije;

12.  poudarja pomen spoštovanja in upoštevanja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, opozarja na soodvisnost in neločljivost vseh človekovih pravic, vključno z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi pravicami in poudarja pomen temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ILO, kar zadeva odpravo diskriminacije na delovnem mestu, odpravo prisilnega in obveznega dela, svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj ter odpravo otroškega dela; poudarja, da se sedaj načela, določena v Splošni deklaraciji in temeljnih delovnih standardih, ne izvajajo ustrezno;

13.  ugotavlja, da se po mnenju Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije v zvezi s poglavitnimi delovnimi standardi v praksi pogosto spodbijajo politične odločitve in prakse; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, in podprejo poglavitne delovne standarde tako v notranji kot tudi v zunanji politiki in zagotovijo, da noben vidik teh politik ne ovira izvajanja teh pravic; ugotavlja, da ima EU možnost spodbujati poglavitne delovne standarde prek dvostranskih in regionalnih sporazumov, razvojnega in zunanjega sodelovanja, trgovinske politike, ki bo zagotavljala dostop na trg za države v razvoju, spodbujanja zasebnih pobud za socialni razvoj in spodbujanja dobrega upravljanja na svetovni ravni;

14.  zahteva, da socialne pravice in socialni dialog, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava, zaščita pravic otrok, zlasti pravice do izobraževanja, dobijo večji pomen v različnih zunanjih programih EU, da bi tako demokratizacija in vzpostavitev pravne države v državah v razvoju dobili prednostni pomen, saj sta nujni predpogoj za trajnostni razvoj (npr. vrh v Johannesbourgu leta 2002);

15.  zahteva, da Komisija z dvostranskimi pogodbami zagotovi vsaj spoštovanje standardov ILO, da zagotovi človeške pogoje dela ter se izogne zlorabi žensk in otrok;

16.  pozdravlja predlog Komisije, da lahko dvostranski odnosi vključujejo tudi pozitivne pobude za izdelke, ki izpolnjujejo nekatere socialne standarde; pozdravlja tudi njen predlog vzpostavitve „skupnih dvostranskih opazovalnic“ za razprave o socialni razsežnosti globalizacije v dvostranskih sporazumih in njeno spremljanje; zahteva, da Komisija predloži predlog o socialnem označevanju;meni tudi, da mora Unija izkoristiti svoje dvostranske odnose za pospeševanje priporočil Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije (WCSDG), da se prenos in selitev delovnih mest iz EU v države tretjega sveta ne končata v delavnicah, ampak da bi se ustvarjala visoko kvalitetna delovna mesta, ki bi pripomogla k izboljšanju življenj delavcev in njihovih družin v teh državah;

17.  poziva Komisijo, da v zvezi s tem pregleda vse obstoječe dvostranske sporazume, zlasti sporazume o gospodarskem partnerstvu in partnerske sporazume na področju ribištva, za zagotovitev, da so povsem v skladu z razvojnimi cilji tisočletja in načelom trajnostnega razvoja;

18.  pozdravlja predlog Komisije, naj si Komisija, Svet in države članice prizadevajo zagotoviti Mednarodni organizaciji dela (ILO) status opazovalca v Svetovni trgovinski organizaciji z namenom izboljšanja kakovosti medinstitucionalnega dialoga; ugotavlja, da je Parlament že v svoji resoluciji z dne 4. julija 2002[1] pozval institucije in države članice, naj si prizadevajo za ta cilj, in jih zdaj poziva k napredku na tem področju; ob tem poziva Komisijo, Svet in države članice k prizadevanjem, da postanejo standardi ILO zavezujoči za članice STO;

19.  meni, da mora biti dostojno delo v skladu z agendo ILO o dostojnem delu prednostna naloga na nacionalni in svetovni ravni ter na ravni EU; poudarja, da je zagotavljanje dostojnega dela – vključno s pravicami delavcev, socialno zaščito in enakostjo med moškimi in ženskami – nepogrešljivo, da bi se učinkovito izkoreninila revščina; vendar poudarja, da tega cilja ni v zunanji politiki EU ter v mednarodni trgovinski politiki in v finančni in monetarni politiki;

20.  meni, da bi morala biti EU kot globalni akter glavna spodbujevalka programa "dostojno delo in dostojna pokojnina za vse"; poudarja, da je treba sprejeti in priznati minimalno mero pravic delavcev in socialne zaščite kot socialno-ekonomski temelj, ki bo vsem državam na svetu prinesel dolgoročno blaginjo, in da bi morali delovna mesta, zaposlovanje in "dostojno delo" čim prej uvrstiti med razvojne cilje tisočletja kot deveti cilj;

21.  se strinja s Svetovno komisijo za socialno razsežnost globalizacije, da so razvojni cilji tisočletja prvi korak k vzpostavitvi socialno-ekonomskega temelja za svetovno gospodarstvo; se strinja s Komisijo, da je treba okrepiti usklajenost politike EU na tem področju; pričakuje, da bo Komisija predstavila konkretne predloge za dosego tega cilja; poudarja, da je zmanjšanje socialnega pravnega reda EU za ohranjanje globalne konkurenčnosti nepotrebno, bolje je izboljšati produktivnost in izobrazbo, da se ohrani višja raven dohodka v EU;

22.  opozarja, da so regije primeren prostor za izboljšanje socialnih modelov in sprejemanje izzivov globalizacije; poudarja, da lahko obstoječa solidarnost med državami članicami EU in okrepljeni odnosi med EU in sosednjimi državami prek „evropske sosedske politike“ služijo drugim delom sveta kot vzor; partnerstva EU morajo vključevati socialni steber, ki med drugim zajema delovne standarde;

23.  pričakuje, da bo Komisija uporabila sredstva EU za odpravo negativnih rezultatov in odprtje novih perspektiv za bolj občutljive regije in industrijske sektorje ter šibkejše skupine zaposlenih; pričakuje, da bo Komisija sprejela ustrezne ukrepe za zaustavitev preseljevanja podjetij zaradi enega samega razloga pridobitve sredstev iz strukturnih ali drugih skladov, in zahteva sistematičen nadzor nad dolgoročnimi cilji pri razdeljevanju teh sredstev;

24.  poudarja pomen pravične trgovine v prizadevanjih za izkoreninjenje revščine na podeželju ter poziva Komisijo, da na konkreten način uresniči obljube o tehnični in proračunski pomoči za proizvajalce, ki sodelujejo v pravični trgovini, in za njihove distributerje v državah EU;

25.  poudarja, da države v razvoju in najmanj razvite države zahtevajo, da neprekinjena asimetrična obravnava v STO upošteva njihov relativno šibek položaj v sistemu mednarodne trgovine;

26.  poudarja, da socialna razsežnost globalizacije zagovarja reformo režima STO; nadalje poudarja, da je sporazume STO treba vrednotiti ob upoštevanju njihovih gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic ter da je teste nujnosti iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in v drugih sporazumov treba nadomestiti s testi trajnosti;

27.  poudarja, da je treba vzpostaviti smiseln demokratičen nadzor nad STO, kar pomeni pristno zakonsko pregledovanje s strani izvoljenih predstavnikov ali parlamentov;

28.  poudarja pomen usklajene politike in se strinja s Komisijo, da bi si morala EU zastaviti kot cilj enotnejši nastop v Združenih narodih, Mednarodni organizaciji dela, institucijah Bretton Woodsa in drugih mednarodnih ustanovah; razen tega poziva Komisijo k prizadevanjem, da druge države članice ILO ustrezno uskladijo politiko v drugih mednarodnih organizacijah, zlasti v STO; po vsem svetu priznani minimalni delovni standardi morajo biti prednostna naloga za te organizacije; je mnenja, da bi se sposobnost EU za spodbujanje razvojnega modela, ki v polni meri vključuje socialno razsežnost, povečala z enotno zastopanostjo v institucijah z večstranskim vodstvom; še zlasti temeljne delovne standarde, povečala z enotno zastopanostjo v institucijah z večstranskim vodstvom;

29.  poudarja, da je za podpiranje socialnega razvoja v tretjem svetu nujno potrebna okrepljena Organizacija združenih narodov; zato spodbuja države članice, da podprejo trenutna prizadevanja za reformo OZN; poudarja, da je potreben nov in okrepljen Ekonomsko-socialni svet (ESS) – najprimernejši v obliki Sveta za človekov razvoj, ki bi bil pristojen za koordinacijo dela Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, STO, Mednarodne organizacije dela ter Programa ZN za razvoj (UNDP) in Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), da se zagotovi skladnost, potrebna za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, in da globalizacija na splošno postane vzvod družbenega napredka.

30.  se strinja s Svetovno komisijo za socialno razsežnost globalizacije, da bi bilo treba parlamentarni nadzor nad večstranskim sistemom postopoma razširiti; pozdravlja predlog o ustanovitvi parlamentarne skupine, ki bi se ukvarjala z usklajenostjo in konsistenco globalne gospodarske, socialne in okoljske politike ter razvila celosten nadzor nad najpomembnejšimi mednarodnimi organizacijami; meni, da je to priložnost, da Evropski parlament sodeluje v parlamentarni skupini in prispeva k čim večji koristi globalizacije za vse družbene skupine;

31.  se strinja s Komisijo, da lahko oboje, zasebni sektor in zasebne pobude ter ustanovitev in vključitev skupin s skupnim interesom in globalnih ukrepov različnih socialnih organov (na primer NVO), bistveno prispeva k spodbujanju dobre socialne uprave; pozdravlja podporo Komisije smernicam OECD za večnacionalna podjetja, ki predstavljajo merilo uspešnosti odgovornega poslovnega ravnanja; podpira predlog Komisije o okrepljenem izvajanju smernic z vključitvijo napotitev nanje v dvostranske sporazume; se strinja s Komisijo, da je potrebno strožje in enotnejše izvajanje teh smernic; poziva Komisijo, naj nadaljuje z ozaveščanjem o dobri praksi, obstoječih instrumentih in sredstvih, kot so smernice OECD;

32.  meni, da majhna in srednje velika podjetja ne smejo biti zapostavljena pri aktivnem sodelovanju v globaliziranem gospodarstvu in zato poziva Komisijo, da poskrbi za spodbujanje mrežnega delovanja takšnih podjetij; nadalje poziva k preoblikovanju položaja evropskih podjetij in zadrug, kar bi slednjim omogočilo polno udeležbo v globaliziranem gospodarstvu;

33.  je seznanjen s tem, da Svetovna komisija za socialno razsežnost globalizacije priporoča, naj Mednarodna organizacija dela glede socialne odgovornosti podjetij skliče globalni forum vseh zainteresiranih strani; opozarja, da Svetovna komisija za socialno razsežnost globalizacije opaža, da se pojavlja dvom v resnični vpliv shem socialne odgovornosti podjetij; predlaga, naj Komisija izvede še več dejavnosti ozaveščanja z namenom spodbujanja socialne odgovornosti podjetij;

34.  ugotavlja, da so imela prizadevanja Komisije za dvig ozaveščenosti multinacionalnih podjetij v zvezi z njihovo socialno odgovornostjo doslej le malo učinka; zato poziva Komisijo, da predstavi predloge, kako izboljšati obvezno socialno odgovornost podjetij in preprečiti, da bi podjetja, ki si ne prizadevajo za to, imela koristi od prizadevanj drugih;

35.  poudarja, da je treba izoblikovati migracijsko politiko, ki bo temeljila na Mednarodni konvenciji za zaščito pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, ki po eni strani upošteva potrebe trga delovne sile in po drugi strani zagotavlja zadostno zaščito pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin;

36.  ugotavlja, da je preseljevanje pomembna, ampak tudi občutljiva tema v razpravah o globalizaciji, ki jo je mogoče razrešiti šele, ko se bodo države članice sporazumele o postopku za priznavanje in vključevanje;

37.  poudarja, da je treba ljudi bolje obveščati tako o koristih kot izzivih globalizacije in v tej zvezi poudarja pomen izobraževalnih ustanov in sredstev javnega obveščanja; meni, da pomanjkanje demokratičnosti, ki je posledica globalizacije, povečuje strah pred globalizacijo, in da lahko socialni dialog izboljša možnosti za demokratično sodelovanje državljanov;

38.  poziva Svet in Komisijo, da vložita potrebna sredstva in naložbe v spodbujanje zgoraj omenjenega procesa;

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam ter parlamentom držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk.

• [1]  UL C 271 E, 12.11.2003, str. 598.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Sporočilo Komisije KOM(2004)0383 vsebuje kratek opis ukrepov v zvezi s socialno razsežnostjo globalizacije, ki trenutno potekajo v okviru Unije, in predloge za nekatere spremembe. To naj bi bil prvi prispevek k razpravi, ki jo je sprožila objava poročila Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije (WCSDG). Svetovna komisija za socialno razsežnost globalizacije, ki jo je ustanovila Mednarodna organizacija dela, je 24. februarja 2004 objavila tehtno poročilo o socialnih učinkih globalizacije.

Poročilo Svetovne komisije vsebuje kritično vendar pozitivno sporočilo za spremembo trenutne poti h globalizaciji. Vodilo poročila se glasi, da je globalno tržno gospodarstvo pokazalo velike produktivne zmogljivosti in da lahko ob preudarnem upravljanju prinese materialni napredek brez primere, ustvari več produktivnih in boljših delovnih mest za vse in bistveno pripomore k zmanjšanju revščine po vsem svetu. Kljub temu pa opozarja, da trenutni proces globalizacije ustvarja neuravnotežene rezultate med državami in v samih državah in da globalizacija z vidika širših množic moških in žensk ni uresničila njihovih preprostih in upravičenih želja po dostojnem delu in boljši prihodnosti za svoje otroke. Ugotavlja, da je globalizacija celo v gospodarsko uspešnih državah negativno vplivala na nekatere zaposlene in skupnosti.

Sporočilo Komisije pojasnjuje, kako lahko EU tako prek svoje zunanje kot tudi notranje politike prispeva k oblikovanju procesa globalizacije, ki bo pravičnejši za vse. Ukvarja se z gospodarskim in ekonomskim modelom EU, njegovimi dvostranskimi in regionalnimi odnosi (vključno s "sosedsko politiko", človekovimi pravicami in migracijo), razvojnim in zunanjim sodelovanjem, trgovsko politiko, spodbujanjem pobud za socialni razvoj in upravljanjem na globalni ravni.

Socialna razsežnost globalizacije je obširno področje, to poročilo pa se osredotoča na dejavnike, ki so po mnenju poročevalca najpomembnejši za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.

Ukrepi, ki jih je treba izvesti na ravni EU

(i) Notranja politika

Model EU je že od nekdaj močno poudarjal socialno razsežnost gospodarske integracije, kar se kaže v lizbonski strategiji, sklenjeni med voditelji držav in vlad v letu 2000. Čeprav velja, da evropskega socialnega modela v drugih delih sveta ni mogoče podrobno posnemati, je mogoče prenesti na druge dele sveta nekatere vidike dobre prakse. Preden pa se to lahko zgodi, morajo države članice zagotoviti uspeh revidirane lizbonske strategije in prevzeti odgovornost za izvedbo potrebnih reform za uresničitev strategije.

(ii) Zunanja politika

Svetovna komisija za socialno razsežnost globalizacije poroča, da mednarodna skupnost sicer na splošno priznava temeljne delovne standarde, v praksi pa se pogosto spodbijajo zaveze, sprejete na najvišji politični ravni. Diskriminacija je še vedno močno razširjena, hkrati prihaja do hudih kršitev delovnopravnih in sindikalnih pravic. Poročevalec poziva Komisijo, Svet in države članice, naj podprejo temeljne delovne standarde tako v notranji kot tudi v zunanji politiki in zagotovijo, da njihova politika ne bo ovirala izvajanja teh pravic.

Evropski parlament je že pozval Komisijo, Svet in države članice, naj se zavzamejo za status opazovalca Mednarodne organizacije dela v Svetovni trgovinski organizaciji (STO)[1]. Poročevalec pozdravlja predlog Komisije v tem pogledu, vendar poziva institucije k napredku na tem področju.

Čeprav je zmanjševanje brezposelnosti poglavitni cilj mnogih držav, to samo po sebi ne zadostuje. Mnogo je ljudi, ki so polno zaposleni na nesprejemljivih delovnih mestih. Obstajati mora prosta izbira zaposlitve, ki zagotavlja primeren dohodek za zadovoljitev osnovnih ekonomskih potreb. Treba je spoštovati pravice in zastopnike, dosegati osnovno varnost s takšno ali drugačno obliko socialne zaščite in zagotoviti primerne delovne pogoje. Ti pomembni dejavniki agende ZN o "dostojnem delu" bi morali postati prednostna naloga na vseh ravneh.

Poročevalec izpostavlja pomen usklajene politike v mednarodnih ustanovah.

Podjetja oblikujejo svet dela in vplivajo na socialno in ekonomsko okolje, v katerem ljudje živijo. Zato poročevalec podpira spodbujanje socialne odgovornosti podjetij in poziva Komisijo k ozaveščanju glede obstoječih sredstev in praks, kot so smernice OECD. Komisija mora tudi nadaljevati z ozaveščanjem o gospodarskih razlogih socialne odgovornosti podjetij v poslovnem svetu.

Ljudje se pogosto ne zavedajo povsem učinkov globalizacije, zato poročevalec poudarja pomembno vlogo izobraževalnih ustanov in sredstev javnega obveščanja v procesu informiranja javnosti o teh postopkih.

Poročevalec pozdravlja predlog o parlamentarni skupini za nadzor nad večstranskim sistemom v smislu usklajenosti in konsistence globalne gospodarske, socialne in okoljske politike. To bi lahko bila prava priložnost, da Evropski parlament odigra aktivno vlogo pri oblikovanju prihodnjega razvoja globalizacije in pozitivnem izkoristku njenih potencialov.

4.10.2005

mnenje Odbora za zunanje zadeve

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o socialni razsežnosti globalizacije

(2005/2061 (INI))

Pripravljavec mnenja: Poul Nyrup Rasmussen

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  toplo pozdravlja poročilo Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije (WCSDG) in podpira njene sklepe; priznava pomen konkurenčnosti pri zagotavljanju delovnih mest in poudarja, da je zagotavljanje dostojnega dela – vključno s pravicami delavcev, socialno zaščito in enakostjo med moškimi in ženskami – nepogrešljivo, da bi se učinkovito izkoreninila revščina; vendar poudarja, da tega cilja ni v zunanji politiki EU ter v mednarodni trgovinski politiki in v finančni in monetarni politiki Unije; izraža prepričanje, da bi morala biti cilja "dostojno delo za vse" in "dostojna pokojnina za vse" enotni cilj notranje in zunanje politike Unije;

2.  meni, da bi morala biti EU kot globalni akter glavna spodbujevalka programa "dostojno delo in dostojna pokojnina za vse"; poudarja, da je treba sprejeti in priznati minimalno mero pravic delavcev in socialne zaščite kot socialno-ekonomski temelj, ki bo vsem državam na svetu prinesel dolgoročno blaginjo, in da bi morali delovna mesta, zaposlovanje in "dostojno delo" čim prej uvrstiti med razvojne cilje tisočletja kot deveti cilj;

3.  poudarja nujnost temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela in vztraja, da mora EU uporabiti svoje obsežne dvostranske odnose za uresničevanje teh standardov; meni, da mora biti spoštovanje in izvajanje temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela predpogoj za članstvo v STO in da mora imeti Mednarodna organizacija dela status opazovalca v STO; meni tudi, da mora Unija izkoristiti svoje dvostranske odnose za pospeševanje priporočil Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije (WCSDG), da se prenos in selitev delovnih mest iz EU v države tretjega sveta ne končata v delavnicah, kjer delajo zelo slabo plačani delavci, ampak da bi se ustvarjala visoko kvalitetna delovna mesta, ki bi pripomogla k izboljšanju življenj delavcev in njihovih družin v teh državah; poudarja tudi, da so dobro politično upravljanje, zdrava in učinkovita država, močna civilna družba, temeljne demokratične svoboščine in produktivni socialni dialog temeljni predpogoji, da lahko ljudstva, družbe in narodi izkoristijo globalizacijo, in da bi morala Unija v svojih dvostranskih odnosih dajati prednost tem predpogojem;

4.  poudarja, da je skladnost politike EU in njenih držav članic ter globalnih institucij, udeleženih pri gospodarskem upravljanju in razvoju, na primer Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, STO, Mednarodne organizacije dela in Programa ZN za razvoj (UNDP), najpomembnejša pri zagotavljanju napredka v državah v razvoju, tako da postane globalizacija priložnost za ljudi povsod po svetu; poudarja, da si morajo te organizacije prizadevati za iste cilje, če želijo biti učinkovite; zato pozdravlja konkretne predloge Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije (WCSDG) za doseganje večje politične skladnosti; pozdravlja tudi prizadevanja Komisije, da zagotovi skladnost v mednarodnih finančnih institucijah in da znotraj njih zastopa enotno stališče; poudarja, da je EU veliko močnejši globalni akter, kadar enotno deluje v večstranskih institucijah;

5.  poudarja, da je za podpiranje socialnega razvoja v tretjem svetu nujno potrebna okrepljena Organizacija združenih narodov; zato spodbuja države članice, da podprejo trenutna prizadevanja za reformo OZN; poudarja, da je potreben nov in okrepljen Ekonomsko-socialni svet (ESS) – najprimernejši v obliki Sveta za človekov razvoj, ki bi bil pristojen za koordinacijo dela Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, STO, Mednarodne organizacije dela ter Programa ZN za razvoj (UNDP) in Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), da se zagotovi skladnost, potrebna za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, in da globalizacija na splošno postane vzvod družbenega napredka.

POSTOPEK

Naslov	Socialna razsežnost globalizacije
Št. postopka	2004/2061(INI)
Pristojni odbor	EMPL
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	AFET 12.5.2005
Okrepljeno sodelovanje
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Poul Nyrup Rasmussen 19.4.2005
Obravnava v odboru	14.9.2005	4.10.2005
Datum sprejetja pobud	4.10.2005
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:		39 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Panagiotis Beglitis, Bastiaan Belder, Monika Beňová, Elmar Brok, Philip Claeys, Simon Coveney, Anna Elzbieta Fotyga, Jas Gawronski, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Richard Howitt, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Toomas Hendrik Ilves, Ioannis Kasoulides, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Francisco José Millán Mon, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Justas Vincas Paleckis, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Bernd Posselt, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Gitte Seeberg, Marek Maciej Siwiec, István Szent-Iványi, Paavo Väyrynen, Inese Vaidere, Ari Vatanen, Jan Marinus Wiersma, Karl von Wogau, Luis Yañez-Barnuevo García, Josef Zieleniec
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Árpád Duka-Zólyomi, Jaromír Kohlíček, Rihards Pīks, Aloyzas Sakalas, Inger Segelström, Csaba Sándor Tabajdi
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

2.9.2005

mnenje Odbora za razvoj

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o socialni dimenziji globalizacije

(2005/2061(INI))

(2005/2061(INI))

Pripravljavka mnenja: Marie-Hélène Aubert

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da majhna in srednje velika podjetja ne smejo biti zapostavljena pri aktivnem sodelovanju v globaliziranem gospodarstvu in zato poziva Komisijo, da poskrbi za spodbujanje mrežnega delovanja takšnih podjetij; nadalje poziva k preoblikovanju položaja evropskih podjetij in zadrug, kar bi slednjim omogočilo polno udeležbo v globaliziranem gospodarstvu;

2.   zahteva, da socialne pravice in socialni dialog, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava, zaščita pravic otrok, zlasti pravice do izobraževanja, dobijo večji pomen v različnih zunanjih programih EU, da bi tako demokratizacija in vzpostavitev pravne države v državah v razvoju dobili prednostni pomen, saj sta nujni predpogoj za trajnostni razvoj (npr. vrh v Johannesbourgu leta 2002);

3.   poziva Evropsko unijo, naj sprejme dejanske ukrepe za boj proti revščini s tem, da bolje uskladi svojo politiko na področjih kmetijstva in trgovine v povezavi z odpisovanjem dolga ter pomočjo;

4.   izraža zaskrbljenost nad begom možganov iz držav v razvoju, zlasti na področju zdravstvenih delavcev; poziva države članice, da sprejmejo etične politike zaposlovanja, in Komisijo,da pripravi pregled tekočega stanja z namenom vzpostavitve mehanizmov dobre prakse;

5.   ugotavlja, da kmetijstvo ostaja temelj gospodarstva večine držav južne poloble, da kmetijsko industrijski sektor izpodriva majhne in družinske kmetovalce, da velike živilske družbe še povečujejo nadzor nad celotnim tržiščem, da večina tamkajšnjega prebivalstva še naprej živi na podeželskih področjih, da bi zaradi tega morale te države glede na njihove potrebe uživati posebno in diferencirano obravnavo, primerno za države v razvoju, po kateri bi za njih pravila liberalizacije trgovine s kmetijskimi izdelki ne veljala in bi se lahko v kar največji meri izognile posledicam ukinitve evropskih izvoznih subvencij;

6.   poudarja pomen pravične trgovine v prizadevanjih za izkoreninjenje revščine na podeželju ter poziva Komisijo, da na konkreten način uresniči obljube o tehnični in proračunski pomoči za proizvajalce, ki sodelujejo v pravični trgovini, in za njihove distributerje v državah EU;

7.   meni, da je treba jasno določiti socialno in okoljsko odgovornost multinacionalnih družb, zlasti za podjetja, ki pridobivajo in trgujejo z naravnimi viri ali pridobivajo nafto in rudnine, ter da bi bilo potrebno okrepiti delovanje EU na tem področju; meni, da so konkretni ukrepi za nadaljevanje začetega dela večstranskega evropskega foruma o socialni odgovornosti podjetij že dolgo potrebni in Komisijo poziva, da svoje sporočilo o tej tematiki objavi zgodaj jeseni;

8.  poudarja, da je trenutni gospodarski model tesno povezan z naftnimi viri ter da lahko takšna odvisnost škodljivo vpliva ne samo na oblikovanje cen zaradi pomanjkanja energetskih virov, ampak lahko ogrozi predvsem politično stabilnost držav proizvajalk na jugu, kar bi imelo občutne socialne posledice.

POSTOPEK

Naslov	Socialna dimenzija globalizacije
Številka postopka	2005/2061(INI)
Pristojni odbor	EMPL
Odbori, zaprošeni za mnenje         Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 12.5.2005
Okrepljeno sodelovanje	ne
Pripravljavec(-ka) mnenja         Datum imenovanja	Marie-Hélène Aubert 24.5.2005
Obravnava v odboru	13.7.2005	30.8.2005
Datum sprejetja pobud	30.8.2005
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:		32 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Thierry Cornillet, Nirj Deva, Alexandra Dobolyi, Fernando Fernández Martín, Michael Gahler, Filip Andrzej Kaczmarek, Glenys Kinnock, Ģirts Valdis Kristovskis, Maria Martens, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, Toomas Savi, Pierre Schapira, Jürgen Schröder, Feleknas Uca, Paul Verges, Anna Záborská, Mauro Zani
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marie-Hélène Aubert, John Bowis, Manolis Mavrommatis, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Carl Schlyter, Åsa Westlund, Jürgen Zimmerling

POSTOPEK

Naslov

Socialna dimenzija globalizacije

Številka postopka

2005/2061(INI)

Podlaga v Poslovniku

člen 45

Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju

EMPL 12.5.2005

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

AFET 12.5.2005

DEVE 12.5.2005

INTA 12.5.2005

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

INTA 24.5.2005

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Predlog(i) resolucije, vključen(i) v poročilo

Pripravljavec mnenja   Datum imenovanja

Mihael Brejc 31.3.2005

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

Obravnava v odboru

11.7.2005

5.10.2005

Datum sprejetja

5.10.2005

Izid končnega glasovanja

za: proti: vzdržani:

28 1 1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Jean-Luc Bennahmias, Emine Bozkurt, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Richard Falbr, Jan Jerzy Kułakowski, Sepp Kusstatscher, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Jean Spautz, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Mihael Brejc, Udo Bullmann, Françoise Castex, Lasse Lehtinen, Leopold Józef Rutowicz, Elisabeth Schroedter, Marc Tarabella, Patrizia Toia

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve – A6

18.10.2005

A6-0308/2005

• [1]  UL C 271E, 12.11.2003, str. 598.