POROČILO o vlogi neposredne državne pomoči kot orodju regionalnega razvoja
28.11.2005 - (2004/2255(INI))
Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Miloš Koterec
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o vlogi neposredne državne pomoči kot orodju regionalnega razvoja
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sporočila Komisije - Smernice o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta Evropske komisije, ki so ga pripravile službe generalnega direktorata za konkurenco, za razpravo na prvem večstranskem zasedanju z izvedenci iz držav članic,
– ob upoštevanju člena 87(3) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 158 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 299(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju sporočila Komisije – Tretje poročilo o ekonomski in socialni koheziji (KOM(2004)0107),
– ob upoštevanju resolucije z dne 22. aprila 2004 o tretjem poročilu o ekonomski in socialni koheziji[1],
- ob upoštevanju resolucije z dne 12. aprila 2005 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) zaradi pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji[2],
- ob upoštevanju resolucije z dne 6. julija 2005 o predlogu Uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu[3],,
- ob upoštevanju ciljev lizbonske strategije in strategije iz Göteborga,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz Barcelone in Göteborga in še zlasti določb, na podlagi katerih se države članice strinjajo o zmanjšanju državne pomoči v Evropski uniji z njihovo omejitvijo na predmet skupnega interesa, vključno z ekonomsko in socialno kohezijo,
– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6‑0364/2005),
A. ker se kohezijske politike in politike državne pomoči med seboj dopolnjujejo in ker bi morale biti uredbe o strukturnih skladih in smernice za regionalno pomoč čim bolj usklajene, zlasti v opredelitvi geografskih območij, ki bodo koristila podporo,
B. ker je neposredna državna pomoč v svoji ključni vlogi instrumenta za regionalni razvoj glavno sredstvo za dosego prednostnega cilja kohezije, in ker je potrebno do takšne pomoči sprejeti poseben pristop v okviru splošne obravnave državne pomoči na področju tržne ekonomije,
C. ker državne pomoči vplivajo na gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo znotraj Evropske unije,
D. ker je večina držav članic zmanjšala državno pomoč in jo preusmerila k horizontalnim ciljem v skladu s strategijo EU, je preusmeritev h kohezijskim ciljem manj očitna, odkar se je zmanjšala regionalna pomoč,
E. ker bi morali kohezijske cilje spodbuditi s krepitvijo ozemeljske razsežnosti,
F. ker regionalna državna pomoč, ki je usmerjena k spodbujanju gospodarskega razvoja nekaterih prikrajšanih območij in območij z gospodarsko rastjo, upošteva potrebo po ustreznem povečanju strateške gospodarske konkurenčnosti zadevne regije, (člen 87(3)(c) Pogodbe),
G. ker bi morala Komisija pri vrednotenju učinkov regionalnih državnih pomoči upoštevati tudi skupno vrednost državne pomoči (na prebivalca) v vsaki posamezni regiji,
H. ker smernice za regionalno pomoč urejajo le okrog 10 % celotne državne pomoči, ker državna pomoč lahko kljub temu pozitivno spodbudi gospodarski razvoj v regiji, ki zaostaja,
I. ker bi moralo biti dodeljevanje državne pomoči popolnoma pregledno, če naj bi bilo enakopraven instrument uravnoteženega trajnostnega regionalnega razvoja ter krepitve gospodarske in socialne kohezije, ponujalo pa bi tudi sredstva za izvajanje analiz učinka državne pomoči in s tem omogočilo izvajanje načela „boljše stroškovne učinkovitosti“,
J. ker bi pri postavljanju meril in vrednotenju učinkov državne pomoči morali uporabiti niz zapletenih in natančnih kazalcev regionalnega razvoja in konkurenčnosti, vključno s skupnim zneskom pomoči, ki je bila dodeljena posamezni regiji,
K. ker bi spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest moralo biti najpomembnejši cilj dodeljevanja državne pomoči.
1. pozdravlja osnutek sporočila Komisije o smernicah o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013;
2. poziva Komisijo, da ne sprejme sporočila o regionalni državni pomoči, dokler države članice ne določijo finančne perspektive za Evropsko unijo in se ne določi proračun regionalne in kohezijske politike;
3. meni, da sledeč načelu pravičnosti, zgornje meje intenzivnosti pomoči iz vseh treh kategorij (določenih v členu 87(3)(a) Pogodbe) in najbolj oddaljenih regij bi morale v novem programskem obdobju ostati enake kot v prejšnjem obdobju 2000–2006;
4. poziva, z namenom preprečevanja selitve proizvodnje in posledične škodljive konkurence med prikrajšanimi območji v državah članicah v okviru člena 87(3) (a) Pogodbe, da diferencial ne bi smel preseči 10 odstotnih točk;
5. poziva, da bi morale najbolj oddaljene regije samodejno prejeti status iz člena (87)(3)(a) Pogodbe, enako pa bi moralo veljati tudi za regije, ki so prikrajšane zaradi resnih in stalnih naravnih, geografskih in demografskih ovir, in sicer brez povečanja intenzivnosti pomoči, kot predlaga Komisija;
6. poudarja pomembnost vseh razsežnosti kohezije in zahteva, da se ustrezna pozornost nameni podeželskim območjem, območjem v industrijskem prehodu in regijam, ki so prikrajšane zaradi resnih in stalnih naravnih ter demografskih ovir, na primer regijam z zelo nizko gostoto prebivalstva, čezmejnim regijam, otokom in gorskim regijam; vseeno poziva Komisijo, da razmisli o pripravi posebnih meril, ki bodo omogočili opredelitev zgoraj omenjenih regij ter jim omogočili raven pomoči, sorazmerno z obsegom njihovih težav;
7. meni, da morajo regije s statističnim učinkom ohraniti status območij iz člena 87(3)(a) Pogodbe, kot že zahteva zgoraj omenjena resolucija o tretjem poročilu o ekonomski in socialni koheziji in jih enako obravnava kot cilje konvergenčnih regij po splošnih določbah strukturnih in kohezijskih skladov; vseeno poziva k ohranjanju ustreznih določb v zvezi z regijami s statističnim učinkom do konca programskega obdobja, tj. do leta 2013, brez pregleda njihovega položaja v letu 2009;
8. pozitivno ocenjuje, da namerava Komisija stopnjo brezposelnosti uporabiti kot kazalec podpore za območja, upravičena do pomoči, ki jih bodo določile države članice v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe, vendar poudarja potrebo po uvedbi kazalcev, ki bodo poudarili raznovrstne razlike v regionalnem razvoju in s tem omogočili državam članicam, da natančneje izmerijo sorazmerno stopnjo blaginje v teh območjih in posledično njihovo primernost za dodelitev podpore; v ta namen poziva Komisijo, da uporabi dodatne kazalce, kot je stopnja rasti BDP na prebivalca (ki je primernejša v primeru prehoda in ozemeljskega izenačevanja, kar je posledica zunanjih pritiskov konkurenčnosti), in različno ocenjevanje parametra brezposelnosti, ki v gospodarskem smislu prav tako kaže na sorazmerno kritično stanje območja; ob tem poudarja, da je treba vse uporabljene kazalce primerjati s povprečjem EU;
9. ugotavlja dodatno razporeditev območij, upravičenih do dodelitve statusa iz člena 87(3)(c) Pogodbe, glede na zgornje meje za posamično državo, ki jih je določila Komisija, upoštevajoč tudi razlike v brezposelnosti med regijami; vendar glede zgornje meje celotnega prebivalstva poziva Komisijo, da sprejme merila razdelitve, ki bodo upoštevala slabši položaj nekaterih držav članic in ne bodo strogo kaznovala tistih, ki še vedno kažejo pomembne in dejanske notranje razlike, deloma zaradi nerazvitih regij s statusom iz člena 87(3)(a) Pogodbe; zato poziva k sprejetju enakih meril za razdelitev in enakih izboljšav, določenih v sedanjih smernicah, in k odobritvi predpisanega zmernega povečanja skupne zgornje meje prebivalstva 25-članske EU, ki je upravičeno do regionalne pomoči;
10. meni, da so regije v gospodarskem razvoju upravičene do največjega obsega intenzivnosti pomoči, ki jo določa člen 87(3)(c) Pogodbe, in sicer zato, da bi preprečili, da bi nenadna sprememba obsega pomoči ovirala utrjevanje njihovega napredka;
11. ponovno poudarja, da mora biti kakršna koli regionalna pomoč, za katero velja odstopanje v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe, del skladne in celostne regionalne politike držav članic;
12. poziva Komisijo, da od držav članic zahteva pregleden opis gospodarskih načel in statističnih meril, ki jih nameravajo uporabiti za dokončno opredelitev regij iz člena 87(3)(c) Pogodbe; države članice opominja, da se v postopku določanja regij iz člena 87(3)(c) na nacionalni ravni posvetujejo z lokalnimi in regionalnimi vladami;
13. poziva Komisijo, da zagotovi, da lahko pristojni organi regij z uporabo načela partnerstva dajejo prednost naložbenim projektom, ki so v posebnem interesu njihovih regij, kot je navedeno v osnutku smernic;
14. pozdravlja namen Evropske komisije o uporabi dodatne varnostne mreže zato, da nobena država članica ne bi izgubila več kot 50 % prebivalstva, vključenega v obdobju 2000–2006, ampak priporoča, da Komisija razmisli o krepitvi te varnostne mreže z znižanjem 50 odstotnega praga;
15. poziva k prehodnemu sistemu za območja v okviru člena 87(3)(c) Pogodbe, ki je podoben prehodnemu mehanizmu, določenemu za upravičene regije iz člena 87(3)(a), da bi se izognili prevelikemu znižanju vključenega prebivalstva;
16. izraža zadovoljstvo ob predlogu Komisije, da se državam članicam omogoči uporaba regionalne državne pomoči za reševanje posebnih gospodarskih težav, vključno z omejenimi regionalnimi neskladji pod ravnjo NUTS III, izraženimi z nižjim BDP, večjo brezposelnostjo ali drugimi priznanimi gospodarskimi kazalci tako, da lahko dodelijo državno pomoči tudi velikim podjetjem; v zvezi s tem pozdravlja uporabo ustreznih ugodnosti za MSP;
17. vseeno poudarja uporabnost drugih kazalcev, kot je razvoj zaposlitvene strukture, starajoče se prebivalstvo in raven priseljevanja, saj omogočajo boljše ocenjevanje težav razvoja nekaterih regij, zlasti tistih, ki jih zadeva proces dezertifikacije;
18. v zvezi s tem poudarja pomen zagotavljanja močne sinergije med morebitnim prihodnjim globalizacijskim skladom (oblikovanim za reševanje posebnih gospodarskih težav, ki jih povzroča prestrukturiranje) in smernicami o regionalni pomoči;
19. razume, da je ustrezna pomoč za tekoče poslovanje za regije s strukturnimi ovirami primeren način za dopolnitev pomoči za naložbe v teh regijah, in pozdravlja željo Komisije, da državam članicam omogoči večje možnosti za prilagodljivost na tem področju;
20. od Komisije pričakuje, da razmisli o dodelitvi pomoči za tekoče poslovanje za območja, ki bodo od leta 2007 dalje izgubila status iz člena (87)(3)(a) Pogodbe, ter da omogoči ustrezne dodatne količine pomoči za tekoče poslovanje za regije, ki so prikrajšane zaradi naravnih, geografskih ali demografskih ovir;
21. pozdravlja dejstvo, da je Komisija oblikovala diferencial najvišje učinkovite pomoči, ki je različen za regije, ki prejemajo manj pomoči in imajo mejo na kopnem, in priporoča, da se ta določba uporablja tudi za regije, ki imajo mejo na morju z regijo, ki prejema več pomoči, ne da bi zmanjšali zgornje meje pomoči na območjih, ki dobivajo več pomoči; poziva k ustrezni določbi za regije, ki imajo mejo na morju;
22. ugodno ocenjuje dejstvo, da Komisija dovoljuje državam članicam, da dodelijo bistvene dodatne zneske regionalne državne pomoči MSP; predlaga, da se povečanje prilagodi navzgor z določitvijo enotnega 20-odstotnega zneska za MSP, da ne bi prišlo do oviranja rasti malih podjetij;
23. verjame, da morajo tudi horizontalne smernice za pomoč upoštevati ozemeljske razlike zato, da ne bi ogrozili kohezijske cilje - zato je treba takšno pomoč ohraniti v sedanjem razmerju;
24. zato zahteva od Komisije, da še dodatno dvigne zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči zato, da se v korist revnejših regij vključi regionalni dejavnik, in sicer za primere državne pomoči, ki je dodeljena na podlagi novih horizontalnih smernic za državno pomoč. Ta dodatna horizontalna pomoč se mora razlikovati glede na razvrstitev v kategoriji intenzivnosti regionalne pomoči, navedene v odstavkih 41 do 46 osnutka smernic o regionalni pomoči;
25. podpira opredelitev prvotne naložbe, ki jo je predlagala Komisija, in še zlasti razlikovanje upravičenih stroškov med MSP in velikimi podjetji, kot je navedeno v odstavku 31 in v naslednjih odstavkih osnutka smernic o regionalni pomoči, vendar upa na večjo prožnost pri obravnavanju posebnih primerov, če je to upravičeno; vseeno poziva Komisijo, da pojasni, ali bosta na podlagi predlaganih smernic opravljanje storitev ter ponudba proizvodov upravičeni do pomoči; ob tem meni, da se mora pri opredelitvi prvotne naložbe še naprej uporabljati sedanja zahteva, da morajo naložbe povzročiti temeljne spremembe na področju racionalizacije, razširjanja ali posodobitve proizvoda ali proizvodnega postopka, ker je manj omejevalno od zahteve po vpeljavi povsem novega proizvoda na trg.
26. predlaga, da Komisija, ob upoštevanju sedanje prakse, državam članicam, ki niso sprejele enotne valute, dovoli uporabo menjalnega tečaja „na dan, ko se prejme vloga za pomoč“ za projekte, ki so del sprejetih programov, ker je treba posebno raven pomoči poznati že pri ocenjevanju projektov in ne šele na dan odločitve;
27. poziva Komisijo, da bolj natančno določi upravičene izdatke, da bi lahko točneje določili njihove kategorije in odločanje o upravičenosti izdatkov prepustili državam članicam;
28. pozdravlja dejstvo, da se Komisija zaveda, da so oblike regionalne pomoči lahko različne, in poziva Komisijo, da izvede študijo za oceno, katera vrsta državne pomoči je najugodnejša za regionalni razvoj in predstavlja najmanjše tveganje za izkrivljanje konkurence;
29. pozdravlja namen Komisije o zahtevi, da morajo upravičena neopredmetena sredstva ostati v regiji, upravičeni do pomoči, kar bo zagotovljeno s številnimi pogoji, navedenimi v odstavku 53 osnutka smernic 2007–2013; vseeno zahteva pojasnilo, ali prenos podjetja iz ene regije (upravičene do pomoči) v drugo, prav tako predstavlja kršitev pogoja podeljevanja pomoči, ki je namenjena financiranju posebnih naložb, ali pa bi predpisano kazen povzročil le prenos naložbe na območje, ki ni upravičeno do pomoči;
30. pozdravlja dejstvo, da se bo začasna in zmanjšana pomoč za tekoče poslovanje še naprej dodeljevala regijam iz člena 87(3)(a) Pogodbe, če je namenjena jasno določenim težavam v regionalnem razvoju in je sorazmerna; vseeno poziva Komisijo, da zagotovi natančnejšo opredelitev meril ustreznosti za pomoč za tekoče poslovanje;
31. pozdravlja dejstvo, da se bo pomoč za tekoče poslovanje, ki ne upada in ni časovno omejena, še naprej podeljevala v regijah, ki so prikrajšane zaradi stalnih ovir;
32. meni, da bi se pomoč za prenos tekočega poslovanja, ki pokriva dodatne stroške prevoza, morala dodeljevati najbolj oddaljenim regijam in regijam z nizko gostoto naseljenosti, če je to v skladu s posebnimi objektivnimi merili, kot je navedeno v odstavku 79 osnutka smernic, in če pravila glede javnih naročil lahko zagotovijo pravično določanje cen s strani podjetij, ki prejemajo državno pomoč; prav tako meni, da bi dodelitev pomoči morali dovoliti za primere občutnega pospeševanja regionalnega razvoja v regijah EU s slabšimi geografskimi pogoji, kot so otoki in gorska področja, zato ker bi to pospešilo njihovo integracijo v okviru Skupnosti;
33. predlaga, da se pomoč za tekoče poslovanje pod določenimi pogoji, z vidika opredeljenih dodatnih stroškov in z možnostjo enakega dostopa do trga, selektivno dodeli tudi regijam, ki so prikrajšane zaradi resnih in stalnih naravnih ali demografskih ovir, na primer regijam z zelo nizko gostoto prebivalstva, regijam iz katerih se prebivalstvo odseljuje, otokom, čezmejnim in gorskim regijam; kljub temu poziva Komisijo, da natančno določi merila primernosti za operativno pomoč v navedenih regijah;
34. poziva k priznanju dejstva, da lahko neposredna pomoč za prevoz prispeva k večjemu gospodarskemu povezovanju otoških regij znotraj Skupnosti in jim omogoči, da izkoristijo geografski položaj v pomorskih območjih, ki obkrožajo Evropo;
35. pozdravlja, da je Komisija uvedla najvišji odstotek skupnega zneska odobrene državne pomoči za določene nematerialne naložbene projekte za velika podjetja, z namenom omejitve najvišjega zneska njihovih sredstev glede na skupne naložbe;
36. poudarja, da mora splošna zahteva za ohranjanje naložb, ki so v posamezni regiji podprte z državno pomočjo, ustrezati zahtevam strukturnih skladov;
37. priznava, da je bila obveznost ohranjati naložbe v regijah določena na splošni ravni za največ pet let; poziva k izvajanju tega pravila z nekaj prožnosti zato, da ne bi zadušili inovacijo z zamenjavo naprave ali opreme, ki je v tem petletnem obdobju zastarela zaradi hitre tehnološke spremembe;
38. je seznanjen z možnostjo, ki jo imajo države članice, da v primeru MSP skrajšajo ta petletna obdobja za ohranjanje naložb ali za ustvarjanje delovnih mest za najmanj tri leta;
39. odločno poziva Komisijo, da opredeli smernice Skupnosti na osnovi načela sorazmernosti za povračilo pomoči v primeru nespoštovanja teh obveznosti;
40. meni, da pomoč EU za preselitev podjetij ne prispeva k evropski dodani vrednosti, zato jo ocenjuje kot nepotrebno;
41. poudarja, da je treba vse gospodarske sektorje obravnavati enakopravno ter primerno ohranjati skladnost med vsemi ustreznimi pravnimi instrumenti;
42. načelno pozdravlja namen Komisije, da bi vključila večsektorski okvir v nove smernice regionalne pomoči, ne da bi zmanjšala stopnje intenzivnosti, ki jih navajajo;
43. opozarja, da predlog Komisije, da najvišji odstotek pomoči temelji na bruto ravneh dotacije (za razliko od prejšnjega obdobja, v katerem so bili upoštevani drugačni sistemi obdavčenja s formulo neto ekvivalenta dotacije (NGE)), lahko poveča razlike v pomoči, ki jo lahko prejmejo družbe v regijah različnih držav članic, ki ne upoštevajo kriterijev kohezije;
44. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zmanjšanje zgornjih mej za določanje največje intenzivnosti pomoči (BDP na prebivalca) skupaj s spremembo metode izračuna (bruto znesek subvencije namesto neto znesek subvencije) dejansko povzroča precejšnje zmanjšanje pomoči, brez upoštevanja njene učinkovitosti kot instrumenta konvergence in kohezije; zato Komisijo poziva, da zagotovi – zaradi preglednosti upravljanja pomoči – objektivno upravičenost potrebe po takšni spremembi;
45. zahteva od Komisije, da razmisli o načinu uporabe formule neto ekvivalentne dotacije za izračun dejanskega vpliva državne pomoči na regionalni razvoj;
46. pozdravlja novo obliko pomoči za mala podjetja v regijah, ki prejemajo pomoč, in tudi posebne ukrepe v zvezi z regijami z nizko gostoto naseljenosti in majhnimi otoki v smislu kriterijev združljivosti za to pomoč;
47. pozdravlja namen Komisije, da skupinske izjeme razširi od prvotne prijave za pregledne oblike regionalnih naložbenih pomoči, in predlaga, da se pri zgornjih mejah skupinskih izjem upošteva inflacija;
48. poudarja, da morajo pravila za izjeme izrecno vključevati možnost, da države članice prijavijo projekte pomoči in da Komisija oceni njihovo skladnost z uporabo prožnejših meril zato, da se lahko upoštevajo kakršne koli posebne regionalne ali sektorske značilnosti oz. inovativni pristopi;
49. pričakuje, da bo Komisija uvedla enostavna in pregledna pravila za skupinske izjeme, in tudi ustrezen mehanizem nadzora za preprečevanje zlorabe skupinskih izjem;
50. poziva Komisijo, da preuči, ali je možno zvišati prag de minimis, ki je zdaj določen na 100.000 EUR, kar bi zagotovilo olajšavo in zmanjšanje birokratskega postopka za MSP in nova podjetja;
51. opozarja, da je nacionalna državna pomoč pomemben finančni instrument gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije ter jo je zato treba vključiti v nacionalni referenčni okvir in jo odobriti kot del večletnega nacionalnega programa;
52. od Komisije zahteva, da poveča znesek pomoči de minimis, ki sedaj znaša 100.000 EUR;
53. ugodno ocenjuje namen Komisije o izboljšanju preglednosti regionalne državne pomoči v razširjeni Uniji in podpira enostaven dostop za vse zainteresirane strani do celotnega besedila vseh veljavnih shem regionalne pomoči v EU;
54. poziva k vključitvi temeljnih pravil za državno pomoč, povezanih s strukturnimi skladi, v Uredbo o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu;
55. se zahvaljuje Komisiji, da je upoštevala vidike Evropskega parlamenta v posvetovalnem obdobju, ki so pripeljali do osnutka smernic, omenjenega v tej resoluciji;
56. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo pošlje Svetu, Komisiji in Odboru regij.
POSTOPEK
|
Naslov |
Vloga neposredne državne pomoči kot orodju regionalnega razvoja | ||||||||||||
|
Št. postopka |
|||||||||||||
|
Podlaga v Poslovniku |
člen 45 | ||||||||||||
|
Pristojni odbor |
REGI | ||||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
ECON |
|
|
|
| ||||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
ECON |
|
|
|
| ||||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo |
|
|
| ||||||||||
|
Poročevalec(-ka) |
Miloš Koterec |
| |||||||||||
|
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
| |||||||||||
|
Obravnava v odboru |
29.3.2005 |
20.4.2005 |
15.6.2005 |
5.10.2005 |
21.11.2005 | ||||||||
|
Datum sprejetja |
22.11.2005 | ||||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: |
26 | |||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alfonso Andria, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Adam Jerzy Bielan, Jana Bobošíková, Graham Booth, Bernadette Bourzai, Gerardo Galeote Quecedo, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Gábor Harangozó, Konstantinos Hatzidakis, Jim Higgins, Alain Hutchinson, Mieczysław Edmund Janowski, Tunne Kelam, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Francesco Musotto, James Nicholson, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Elisabeth Schroedter, Alyn Smith, Grażyna Staniszewska, Catherine Stihler, Oldřich Vlasák, Vladimír Železný | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Inés Ayala Sender, Jan Březina, Ole Christensen, Den Dover, Toomas Savi, László Surján, Nikolaos Vakalis | ||||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Rosa Miguélez Ramos | ||||||||||||
|
Datum predložitve – A6 |
28.11.2005 |
A6-0364/2005 | |||||||||||