POROČILO o izvajanju Evropske listine za mala podjetja
09.12.2005 - (2005/2123(INI))
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Dominique Vlasto
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o izvajanju Evropske listine za mala podjetja
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije o vmesni reviziji lizbonske strategije z dne 9. marca 2005[1],
- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni marca 2000,
- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Barceloni marca 2002,
- ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni pod vodstvom Wima Koka, ki je sledilo vrhu Evropskega sveta v Barceloni marca 2002,
- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju marca 2005,
- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta: Nov začetek za Lizbonsko strategijo“ (KOM(2005)0024),
- ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju Evropske listine za mala podjetja (KOM(2005)0030),
– ob upoštevanju Evropske listine za mala podjetja , ki jo je Svet sprejel junija 2000 v Feiri ,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 z naslovom "Spodbujanje evropske konkurenčnosti: posledice prilagajanja spremembam v industriji na politiko in vlogo MSP"[2]
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0405/2005),
A. ker je Evropski svet sprejel strategijo, s katero naj bi Evropa postala najbolj konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu;
B. ker se Komisija zavzema za politiko "mislimo najprej v malem"("think small first") in je predlagala nove programe za mala in srednja podjetja, med njimi še posebej akcijski načrt za spodbujanje podjetniškega duha,
C. ker so v sporočilu Komisije iz februarja 2005 o novem začetku za lizbonsko strategijo mala podjetja prezrta, čeprav je lizbonski Evropski svet razglasil mala podjetja za hrbtenico evropskega gospodarstva in ustvarjanja delovnih mest;
D. ker je Evropsko listino za mala podjetja sprejelo in sedaj velja za skupno 35 držav, namreč držav članic Evropske unije, držav kandidatk in pridruženih držav, in ker je listino sprejela tudi Komisija; ker se listina izvaja na podlagi odprte metode usklajevanja med državami,
E. ker se je Komisija pri oblikovanju ključnih navodil za reforme na ravni Evropske unije osredotočila na 8 glavnih dejavnosti, ki jih spremlja približno 100 regulativnih, finančnih in političnih razvojnih ukrepov, ki naj se izvedejo do 2008;
F. ker je Evropski svet pozval k hitrejšemu izvajanju listine;
G. ker imajo strokovne organizacije dejavno vlogo pri izvajanju listine in želijo svoje sodelovanje še okrepiti; ker so mala podjetja z vsebino listine zadovoljna,
H. ker še vedno primanjkuje ustreznih podatkov o malih in mikro podjetjih in ker njihovo nezadostno poznavanje zavira razvoj učinkovitih podjetniških politik,
I. ker peto poročilo o oceni listine v skladu s priporočilom Sveta zajema tri od njenih skupno desetih smernic delovanja, in sicer izobraževanje v podjetniškem duhu, boljša zakonska ureditev in odprava pomanjkanja kvalificirane delovne sile,
J. ker so mala in obrtna podjetja eden glavnih motorjev za povečevanje zaposlenosti v Evropi; ker ta podjetja igrajo ključno vlogo v konkurenčnosti in inovativnosti, pa tudi pri poklicnem izobraževanju, in so bistveni element socialne kohezije v mestnem in podeželskem okolju;
K. ker so skupina na visoki ravni, Komisija in Evropski svet predlagali in sprejeli odločitev o novem zagonu lizbonskega procesa;
O Evropski listini za mala podjetja
1. izraža zadovoljstvo nad uvajanjem listine zunaj meja držav članic Evropske unije; ocenjuje, da igra listina pozitivno vlogo pri pripravah držav kandidatk in da bi bilo treba spodbujati izvajanje listine v predpristopni strategiji;
2. Poudarja odgovornost držav članic in EURO-MED partnerskih držav, naj bolj temeljito izvajajo Listino, in jih spodbuja, da se skozi izmenjavo dobre prakse na tem področju učijo ena od druge;
3. poudarja pomen malih podjetij pri doseganju lizbonskih ciljev, večje, trajne rasti ter številčnejših in boljših delovnih mest;
4. podpira načelo o uvajanju listine v pridruženih državah; ocenjuje, da predstavlja listina odličen način usklajevanja zakonodaje med pridruženimi članicami in Evropsko unijo; izraža željo, da bi bila listina zmeraj prisotna v projektih evropske sosedske politike;
5. meni, da je odprta metoda usklajevanja med državami ustrezna, vendar dodaja, da mora aktivno vlogo pri izvajanju listine igrati tudi Komisija;
6. želi, da bi bila struktura strokovnih organizacij za mala podjetja, posebej na regionalni ravni, okrepljena in bolj povezana; ocenjuje, da bi morali poleg letnih konferenc o izvajanju listine prirejati tudi redna srečanja, na katerih bi izmenjali in širili najboljše prakse; poziva k spodbujanju sodelovanja in skupnih projektov med malimi podjetji;
7. izpostavlja, da se listina osredotoča na mala podjetja, kar ji tudi daje posebno vrednost; kljub temu ocenjuje, da bi bilo dobro, ob upoštevanju posebnosti listine, dejavnosti, ki jih v zvezi z malimi podjetji predvideva listina, vključiti v splošno politiko za mala in srednja podjetja ter jih dopolniti s splošno politiko, pri čemer je delovanje potrebno ne le na ravni unije temveč tudi v krogu držav članic, kjer bi bilo potrebno izmenjavo najboljših praks še posebej spodbujati; deseto in zadnje načelo o boljšem zastopanju interesov malih podjetij namreč še posebej izpostavlja potrebo po oceni njihove zastopanosti na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni, med drugim tudi preko socialnega dialoga. To vprašanje je ključnega pomena glede na to, da so v socialnem partnerstvu trenutno zastopana predvsem večja podjetja in njihovi zaposleni. Čeprav se sedanje poročilo Komisije o izvajanju listine osredotoča na tri druge prednostne naloge, je potrebno oceno o zastopanosti malih podjetij dokončati in objaviti čim prej. V vmesnem času morajo predstavniki delodajalcev v vlogi socialnih partnerjev nemudoma začeti zagovarjati interese malih podjetij;
8. izpostavlja, da pojem malo podjetje vključuje podjetja različnih velikosti, z različnimi značaji in dejavnostmi, v različnih razmerah in z različnimi potrebami; želi, da bi Komisija uporabila mehanizme iz listine in sodelovala s strokovnimi organizacijami za mala podjetja, s čimer bi dopolnila pomanjkljive informacije in razpoložljive podatke o teh podjetjih, o njihovih potrebah in potencialih; ponovno zahteva, glede na posebnosti obrtnih podjetij, da je treba izvesti podrobne in natančne gospodarske in statistične analize teh podjetij ter s tem dati prizadevanjem za njihov razvoj nov zagon;
O vsebini poročila Komisije
9. ugotavlja, da poročilo ne podaja doslednega pregleda položaja v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj v bodočih poročilih ne analizira le posameznih držav, temveč naj izvede kritično, popolno, vendar strnjeno oceno za vse države članice in pridružene države, ki bo omogočala natančne primerjave;
10. izraža začudenje nad precej zapleteno strukturo poročila, ki je v nekaterih verzijah bolj in drugih manj jedrnato; bi želel videti bolj sistematično in kritično oceno;
11. ugotavlja, da je mogoče na področju podjetniškega duha zabeležiti precej neenoten napredek, ki ima v številnih primerih na podjetja le malo učinka; ocenjuje, da je treba zagotoviti večjo usklajenost z akcijskim načrtom za spodbujanje podjetniškega duha; opozarja, da je treba v te dejavnosti nujno vključiti podjetja, saj bi le tako lahko zagotovili njihov uspeh; posebej poudarja potrebo, da se malim in mikro podjetjem omogoči kar najboljše izkoriščanje evropskih programov zaradi težav, s katerimi se ta podjetja srečujejo pri dostopu do teh programov;
12. meni, da opravlja odposlanec malih in srednje velikih podjetij koristno funkcijo pri zunanjem povezovanju malih podjetij z okoljem Skupnosti, in zato poziva Komisijo, naj spodbuja usklajevanje med odposlancem in zastopniki malih in obrtnih podjetij glede vseh vprašanj Skupnosti; meni, da bi lahko vlogo odposlanca izboljšali, če bi mu bolje prisluhnili tudi znotraj Skupnosti, tako da bi ga povabili k sodelovanju pri razpravah parlamentarnih odborov o predlagani zakonodaji, saj bi tako lahko potrebe malih in srednje velikih podjetij natančneje in pravočasno preučili;
13. ocenjuje, da igra mednarodno sodelovanje med gospodarskimi zbornicami zelo pomembno vlogo pri povečevanju konkurenčnosti malih podjetij, saj vse večje število podjetij, združitev in kartelov pridobiva mednarodni značaj zahvaljujoč globalizaciji;
14. pozdravlja pripravljenost Komisije, da izboljša dostop MSP do programov Evropske unije; poudarja, da je potrebno malim podjetjem olajšati dostop do strukturnih skladov in hkrati spodbujati pobude za izboljšanje njihovega dostopa do zasebnih kapitalskih virov, še posebej v zvezi z ugodnostmi pri prilagodljivem načinu mikrofinanciranja za ženska ali družinska podjetja, s sodelovanjem pri financiranju projektov in z nudenjem ustreznih in finančno dostopnih podatkov, zlasti preko Evropskih informacijskih centrov in centrov za prenos inovacij.
15. poudarja, da so podjetja na odmaknjenih in podeželskih območjih pretežno manjša; zato poudarja potrebo po večjem financiranju v obliki posebnih ukrepov in naložbenih programov ter po razširitvi mreže inovacij, da bo zajemala odročna mala podjetja, za katere je dostop do inovacij izredno pomemben; priporoča poenostavljene postopke za ustanovitev regionalnih in lokalnih skladov rizičnega kapitala v sodelovanju z ustanovami, ki se ukvarjajo s tehnološkim razvojem in inovacijami, kot so tehnološki inkubatorska središča, visokotehnološka središča, tehnološki parki itd.;
16. poudarja, da je namen poročila okrepiti razsežnosti MSP v politiki Skupnosti s pripravo najboljših praks in poenostavitvijo obstoječih instrumentov politike; glede na to, da veljajo mala podjetja za pomembno gonilo pri ustvarjanju in povečevanju zaposlenosti ter inovativnosti v Evropi, kot tudi pri spodbujanju družbenega in regionalnega razvoja, je treba vlogo in potrebe malih in srednje velikih podjetij upoštevati pri razvijanju vseh zakonodajnih predlogov in ne le tistih, ki mala podjetja posebej omenjajo;
17. ugotavlja, da so mala in obrtna podjetja nenadomestljiv vir tehnoloških inovacij; zahteva, da morajo okvirni program konkurenčnosti in inovacij (CIP), programi raziskav in inovacij ter regionalna politika olajšati razvoj inovacij v teh podjetjih in podpirati njihove pobude; poudarja, naj se inovacije ne omejujejo le na tehnologijo, saj zadevajo tudi modernizacijo dejavnosti in storitev v malih in obrtnih podjetjih, vključno z modernizacijo za socialne namene in za namene ustvarjanja delovnih mest;
18. priznava, da lahko države članice najlažje nadzorujejo stečajno zakonodajo; kljub temu meni, da ni dovolj le izmenjava najboljših praks, in zato poziva Evropsko unijo, da spodbuja nadaljnji razvoj in pospeševanje poslovnih podpornih mrež na regionalni in lokalni ravni, ki bi malim podjetjem zagotavljale podporo pri ponovnem zagonu poslovanja;
19. pozdravlja napredek držav v zvezi z zakonodajo o stečajih; opozarja, da razvoj malih in mikro podjetij še vedno zavirajo finančne prepreke, še posebej zapleten dostop do kredita ter da bi bilo v ta namen potrebno sprejeti ukrepe na ravni Skupnosti; znova poudarja, da bi bilo treba za razvoj teh podjetij bolj izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo Evropska investicijska banka in evropski investicijski skladi, posebno ko gre za podjetja, ki delujejo na področju inovacij in tehnološkega razvoja; meni tudi, da se bo z lažjim prenosom podjetij močno okrepila možnost malih podjetij za preživetje; poziva k obsežnejšim skupnim evropskim pobudam za spodbujanje ustanavljanja malih podjetij in koristnejšo uporabo njihovega naložbenega potenciala; meni, da morajo ukrepi Evropske unije – v skladu z načelom subsidiarnosti – dopolnjevati in podpirati nacionalne politike;
20. poziva Komisijo in Svet, naj okrepita finančne instrumente za mala in obrtna podjetja, zlasti sisteme vzajemnega jamstva;
21. znova opozarja na trdovratne davčne ovire, še posebej glede naložb; ocenjuje, da je ukrepanje na tem področju prednostna naloga za lažji dostop MSP do kapitala; predlaga na primer, da evropskih subvencij za mala podjetja ne bi upoštevali pri davku na dobiček;
22. poziva k poenostavitvi davčnih in upravnih sistemov, ki so povezani z ustanavljanjem in razvojem malih podjetij, k ukinitvi davčnih ovir za vse oblike čezmejne gospodarske dejavnosti, na primer s skupnim sistemom davka na dodano vrednost, in k nadaljevanju boja proti nezakoniti državni pomoči v obliki škodljive davčne konkurence; podpira zlasti predlog Evropske komisije o pilotni shemi obdavčitve v matični državi za mala podjetja, ki zagotavlja kratkoročno rešitev za mala podjetja in dopolnjuje glavni ukrep v obliki skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe (CCTB); poziva države članice, da reformirajo in poenostavijo svoje davčne sisteme na področju ustanavljanja in razvoja malih podjetij, s čimer se spodbudijo inovativna podjetja in odpravijo pomanjkljivosti, ki jih davčni sistemi ustvarjajo pri financiranju z izdajanjem vrednostnih papirjev;
23. poziva k zmanjšanju birokratskih ovir in ne le k davčnim olajšavam za mala podjetja, zlasti v fazi zagona;
24. meni, da države in Komisija niso ustrezno ocenile velikega izziva, s katerim se bo spoprijemala Evropska unija v naslednjih desetih letih, ko bo na milijone malih in obrtnih podjetij prenehalo delovati zaradi upokojitev tistih, ki jih upravljajo, s čimer grozi izguba več milijonov delovnih mest; meni, da je predaja ali prevzem teh podjetij eno od najpomembnejših prednostnih vprašanj Unije; poziva Komisijo in Svet, naj izdelata strategijo, ki bo podpirala in lajšala predaje in prevzeme malih in obrtnih podjetij;
25. ugotavlja, da analiza učinka kaže na omejen napredek držav na tem področju; še vedno čaka, da Komisija določi dokončno metodo ocenjevanja učinka; poziva Komisijo in države, naj navedejo natančne cilje glede poenostavitve obstoječe zakonodaje za vsak sektor posebej; zahteva, da ti cilji pripeljejo do učinkovite poenostavitve delovanja za mala podjetja; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj rezultate ocenjevanja učinka dejansko uporabijo in jih vključijo v svoje zakonodajne predloge;
26. meni, da mora Komisija za zagotovitev enakih pogojev za vsa mala in srednje velika podjetja zagotoviti, da države članice sprejmejo vso zakonodajo v enaki meri in da se v primeru neizpolnjevanja zahtev sprejme hitre postopke za ugotavljanje kršitev;
27. zahteva od držav članic, da se mala podjetja oprosti nekaterih zakonskih obveznosti, kot to predlaga listina; poudarja, da sta poenostavitev zakonodaje na splošno in oprostitev MSP določenih zakonodajnih obveznosti, kot je predlagano v listini, uporabni sredstvi za zmanjševanje bremen upravnih izdatkov in postopkov za MSP;
28. opaža razlike, ki se pojavljajo pri izobraževanju za podjetništvo in gojenju podjetniškega duha v šolah; priznava, da bi moral biti razvoj podjetniških znanj eden od ciljev nacionalnih programov srednjega izobraževanja v vseh državah članicah; priznava pomen prve točke listine, ki se nanaša na "izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo", poudarja nujnost podpore poslovnim inovacijam in usposabljanju delavcev, razvijanja podjetniškega duha že zelo zgodaj pri učnih urah in tečajih podjetništva v srednjih šolah, na univerzah in pri tehnološkem usposabljanju, ter nujnost spodbujanja tesnega sodelovanja z raziskovalnimi centri, spodbujanja javne podpore mladim podjetnikom in ustvarjanja povezav med različnimi sektorji javne uprave; meni, da je lahko oblikovanje poslovnih grozdov, ki zajemajo mala podjetja, učinkovit način za ustvarjanje novih delovnih mest;
29. ugotavlja, da doseženi rezultati na področju usposabljanja še vedno zaostajajo za potrebami; izpostavlja potrebo, da bi skupinam malih podjetij posvetili posebno pozornost v okviru programa izmenjave Leonardo da Vinci; pričakuje od držav članic, da bodo razvile in podpirale vrsto k dosežkom usmerjenih možnosti za usposabljanje; izpostavlja potrebo po uvedbi programa izmenjave za delavce, od vajencev dalje, ki bi jim omogočal strokovno izpopolnjevanje v tujini in na ta način spodbujal njihovo mobilnost;
30. predlaga, da se okrepi sodelovanje med Evropskimi informacijskimi centri, Komisijo ter informacijskimi pisarnami Evropske unije in da se vanj vključijo povezane poslovne strukture, kar bi MSP omogočilo lažji dostop do informacij;
31. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj se lotijo procesa posodobitve listine in ponovno sprožijo postopek njenega izvajanja s prednostnimi nalogami Lizbonske agende; revizija listine bi morala biti v središču prihodnje letne konference o listini; pozdravlja doslej uveljavljeno prakso organizacije konferenc v zvezi z listino v Dublinu (2004) in Luksemburgu (2005); je naklonjen praksi organiziranja konferenc o listini in priporoča, da se mehanizme predložitve poročil o listini podredi poročilom o pospeševanju podjetniškega akcijskega načrta;
32. ocenjuje, da bi bilo v listino potrebno vključiti dodatne prednostne naloge, na primer podpiranje podjetništva kot resnične vrednote v družbi, občutno zmanjšanje stigmatizacije zaradi podjetniškega neuspeha; okrepljeno sodelovanje med malimi podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, podporo okrepljenemu sodelovanju med naštetimi akterji, finančnimi ustanovami in kapitalskimi trgi;
O oceni izvajanja listine
33. zahteva, da se omenijo države, ki niso izvajale akcijskih smernic. Nadalje zahteva, da se pri vsaki smernici posebej omenijo vse države, da bi tako imeli jasno sliko o doseženem napredku;
34. poudarja, da bi, če bi listina imela pravno moč in bi bila obvezujoča, kot je Parlament že večkrat zahteval, bila vključenost držav večja, zaradi česar bi bilo mogoče izvesti popolnejšo in natančnejšo analizo; izraža zaskrbljenost nad preveliko stopnjo svobode, ki jo imajo države pri odločanju o sodelovanju ali nesodelovanju pri izvajanju listine; obžaluje dejstvo, da nekatere države vseh akcijskih smernic iz listine ne izvajajo zadostno in se nočejo lotiti potrebnih strukturnih reform za mala podjetja; poziva Svet, naj se loti tega vprašanja, da bi prevzel pomembnejšo vlogo pri nadzoru izvajanja listine;
35. izraža željo, da bi posebej izpostavili dobre prakse in pri vsaki smernici predstavili najbolj vzorne primere; ugotavlja, da projekti "Best" dobro delujejo, in ocenjuje, da bi jih bilo treba razširiti;
36. ocenjuje, da je treba peto točko listine, ki se nanaša na izboljšanje dostopa do interneta, izrecneje upoštevati, predvsem kar zadeva vlogo oblasti pri povečevanju njihovih elektronskih komunikacij s sektorjem malih podjetij;
37. poudarja potrebo po namenjanju večje pozornosti in zagotavljanju boljšega jamstva, kar zadeva dostop do posebne podpore Skupnosti za mikro-, male in srednje velike podjetni strokovne organizacije za mala podjetja ke; vztraja, da je odpravljanje birokracije v postopkih podeljevanja sredstev Skupnosti ključnega pomena;
38. je zaskrbljen zaradi pomanjkanja podatkov o malih podjetjih na nacionalni in evropski ravni; ponovno opozarja, da so zanesljivi in celoviti statistični podatki nepogrešljivo orodje pri obravnavi težav in potreb malih podjetij;
39. poziva strokovne organizacije za mala podjetja, naj izrazijo mnenje glede izvajanja listine tako na nacionalni ravni kot na ravni Skupnosti; želi, da bi strokovne organizacije preko stalnih delovnih skupin, ki bi jih ustanovili, v večji meri sodelovale tudi pri pripravi politik in vseh odločitev v korist malih podjetij, sprejetih na ravni Skupnosti; zahteva od držav in Komisije, da zagotovijo celovito in neodvisno sodelovanje organizacij, ki predstavljajo podjetja v celotnem evropskem socialnem dialogu; izpostavlja, da bi lahko, ob upoštevanju listine, Komisija v sodelovanju z državami članicami zbrala podatke o malih in mikro podjetjih ter zlasti o potrebah malih podjetij, med drugim kar zadeva produktivnost in donosnost mikro podjetji v primerjavi s srednje velikimi podjetji, da bi tako zakonodaja Skupnosti bolje zadovoljila potrebam in da bi, še zlasti preko prepoznavanja kazalcev učinka na podjetniške dejavnosti, ustrezno prilagodili ukrepe, programe in politike Skupnosti;
40. poziva k boljšim statističnim podatkom o položaju malih podjetij v Evropski uniji, da se lahko iz njih povlečejo natančnejše kvantitativne primerjave in se učinkoviteje uporabijo najboljše prakse;
41. poziva k enakim konkurenčnim pogojem v zvezi z rastjo kapitala malih podjetij, zlasti v zvezi z določbami Basel II, da bi malim podjetjem zagotavili več finančnih sredstev za naložbe v raziskave in razvoj in da bi lahko učinkovito konkurirala;
42. meni, da je treba za krepitev inovativnosti in konkurenčnosti povečati prispevek vseevropskih mrež pri razširjanju tehnologije in novih zamisli med malimi podjetji ter spodbujati mobilnost osebja med malimi podjetji in visokošolskimi in znanstvenimi organizacijami; poudarja potrebo po razvoju bolj ciljno naravnanih raziskovalnih programov, usmerjenih v komercialno uporabo znanja in tehnologije s strani malih podjetij;
43. je razočaran nad zastojem pri pogajanjih Sveta o patentu Skupnosti; poziva Komisijo, da zagotovi ustrezen pravni okvir za zaščito patentov in pravic intelektualne lastnine v zvezi z razširjanjem inovativnih zamisli med malimi podjetji in vsemi drugimi organi, ki delujejo na notranjem trgu; poudarja, da mora biti pridobitev patenta malim podjetjem cenovno dostopna;
44. pozdravlja pobudo Komisije za umik tretjine pregledanih zakonodajnih predlogov, da zagotovi preglednost in visoko kakovost zakonodajnega okvira, v katerem delujejo podjetja; poziva države članice, da podprejo Komisijo pri tem projektu z enakovrednimi ukrepi na nacionalni ravni; pozdravlja predlog Komisije, da se nove uredbe preveri na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, da se oceni njihov pozitiven in negativen vpliv na mala podjetja in podjetnike; zahteva strožje upoštevanje načela subsidiarnosti ter bolj sistematično uporabo ocenjevanja vpliva in javnega posvetovanja pri razvoju novih predlogov politike; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo študije učinkov zakonodaje Skupnosti jasno in izrecno zajele mala podjetja; meni, da bi morali predlog Komisije v zvezi z novimi uredbami uradno razširiti na obstoječe uredbe, in da bi bilo treba uredbe ponovno pregledati ali razveljaviti takoj, ko bi se na ravni EU izkazale za nepotrebne. poziva Komisijo, naj pripravi jasno zastavljen časovni okvir in akcijski načrt za dosego tega cilja;
45. poudarja potrebo po pospeševanju dolgoročnih strukturnih reform v vseh državah članicah, da se okrepi konkurenčnost malih podjetij, ustvarijo ugodnejši pogoji za podjetja, zlasti za mala podjetja, in dokončno vzpostavi povsem delujoči notranji trg;
46. zato zahteva konkretne politike in ukrepe za povečanje vlaganj na nacionalni in regionalni ravni; nujno poziva k ustreznim investicijskim spodbudam za mala podjetja, kot so poenostavitev postopkov za podporo malim naložbam preko javnih skladov za razvoj, skladov tveganega kapitala (posebno skladov semenskega kapitala), financiranja poslovnih angelov in naložb fizičnih oseb (mikroangeli) ter skladov za mikrokredite, ki delujejo na podlagi partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem; spodbuja združevanje virov in informacij v zvezi s skupnimi projekti, večje sodelovanje pri projektih, ki jih izvajajo države članice, ter preglednost obdavčevanja na področju politik, usmerjenih v pritegnitev tujih vlaganj;
47. priznava potrebo po posebni pomoči malim in srednje velikim podjetjem pri izvajanju okoljske in socialne zakonodaje;
48. meni, da morajo vsi v listini določeni ukrepi, ki pospešujejo podjetništvo, v enaki meri veljati tudi na samozaposlene, predvsem kar zadeva njihova interesna področja, kot je sistem socialne varnosti, preprečevanje poklicnih nevarnosti ali zavarovanje za primer brezposelnosti;
O prihodnosti listine
49. bo upošteval predlog, da se poročila o napredku akcijskega načrta za spodbujanje podjetništva poveže z mehanizmi spremljanja izvajanja listine, in v določenem primeru tudi preučil vsebino in prednostne naloge akcijskega načrta;
50. v primeru revidiranja listine poziva, da se v besedilu definirajo in vanj vključijo tudi obrtna podjetja; zato upa, da si bo četrta evropska konferenca obrti in malih podjetij kot glavni cilj zastavila pomoč pri določanju skupnih interesov obrtnega sektorja na evropski ravni in da bo imela tehnična, človeška, finančna in politična sredstva, s katerimi bo lahko izdelala strategijo, ki bo bolje prilagojena specifični naravi, potrebam in pričakovanjem obrtnega sektorja;
51. čestita novim državam članicam za dejavno učenje od drugih in za začetne dosežke pri izvajanju listine, čeprav je nujno poskrbeti tudi za nadaljnji razvoj; opozarja na še posebej pomembno vlogo malih in srednje velikih podjetij v novih državah članicah, predvsem v tistih, kjer pomembne institucionalne in politične spremembe še potekajo;
52. obžaluje dejstvo, da v prihodnje ne bo več letnih poročil o listini, saj bodo ta odslej vključena v poročilo o Lizbonski strategiji; meni, da za krepitev vloge malih in srednjih podjetij to vsekakor pomeni korak nazaj; nadalje obžaluje, da bo postopek poročanja o listini, ki vključuje letne dvostranske razprave med predstavniki podjetniških organizacij odslej potekel brez neposrednega sodelovanja malih in srednje velikih podjetij; ocenjuje, da bi bilo treba to odločitev spremeniti;
53. meni, da bi predlog lahko omogočil racionalno spremljanje obeh instrumentov, vendar opozarja, da listina ne bi smela postati le ena izmed rubrik akcijskega načrta;
54. meni, da je treba posvetiti pozornost posebnemu položaju neprofitnih malih in srednje velikih podjetij;
55. ocenjuje, da je predlagana rešitev mogoča le ob upoštevanju sledečih pogojev:
- ohranitvi poudarka v listini na malih in mikro podjetjih in z njimi povezanimi specifičnimi dejavnostmi;
- uvedbi posebnega mehanizma za spremljanje in ocenjevanje držav kandidatk in pridruženih držav, ki niso vključene v akcijski načrt;
- upoštevanju sodelovanja strokovnih organizacij, ki imajo pri izvajanju listine bolj pomembno vlogo kot v akcijskem načrtu;
- zagotavljanju širitve in izmenjave najboljših praks med državami podpisnicami listine;
56. poudarja, da spremljanje izvajanja listine, vključeno v lizbonsko strategijo, ne sme biti samo sebi namen; poudarja, da se morebitna poenostavitev omenjenega spremljanja ne bi smela izvesti na škodo vsebine in snovi letnih poročil o spremljanju listine, ki jih posredujejo države članice; zato poziva, da se ta letna poročila še naprej osredotočajo na uvajanje najboljših praks, preizkušanje, predstavljanje otipljivih zakonodajnih ukrepov in posebnih političnih obvez, ki bodo namenjeni majhnim in mikro podjetjem;
57. pozdravlja pobudo Komisije, da bo ocenila izvajanje listine v kontekstu lizbonskega procesa;
58. poziva Komisijo, naj vključi vse predstavnike malih in obrtnih podjetij v vsak postopek revizije in naj upošteva te pogoje v predlogu za revizijo listine in izboljšanje njenega spremljanja, ki ga bo predstavila Parlamentu;
59. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo, da bo letno poročilo o Evropski listini za mala podjetja ostalo ključni instrument za nadzor razvoja na področju podjetništva;
o
o o
60. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.
- [1] Besedila, sprejeta tega dne, P6_TA(2005)0069.
- [2] Besedila, sprejeta tega dne, P6_TA(2005)0230.
EXPLANATORY STATEMENT
Small enterprises employ up to 50 people. In Europe they represent about 25 million businesses employing almost 95 million people. They thus account for 99 % of all businesses and provide 55 % of all jobs in the private sector.
1. The European Charter for Small Enterprises
The Feira European Council of 19 and 20 June 2000 adopted the European Charter for Small Enterprises, drawing attention to their central importance and the commitment of governments to act in their support.
The Charter comprises ten ‘lines for action’:
1. Education and training for entrepreneurship
2. Cheaper and faster start-up;
3. Better legislation and regulation;
4. Availability of skills;
5. Improving online access;
6. Getting more out of the Single Market;
7. Taxation and financial matters;
8. Strengthening the technological capacity of small enterprises;
9. Making use of successful e-business models and developing top-class small business support;
10. Developing stronger, more effective representation of small enterprises’ interests at Union and national level.
Implementing the Charter is based on the open method of coordination between the participant states. This method allows the states a good deal of freedom to experiment and make policy choices on the way forward in implementing the Charter’s ten lines for action. This flexible approach enables experience to be taken into account, so as to highlight best practice and thus encourage exchange and cooperation between the states.
The Charter is applicable not only in the Member States of the European Union but also in the candidate countries, which adopted it in 2002. In 2003 the western Balkan countries adopted the Charter, followed by Moldova in 2004, bringing the total number of countries in which it is applicable to 35. Finally, since October 2004 and the Caserta Declaration on the European Charter for Small Enterprises, the Mediterranean countries have been associated with the process, thus proving its dynamism.
The rapporteur welcomes this geographical extension of the Charter’s scope, and wishes to support this trend. She is accordingly proposing that:
– implementing the Charter should benefit from the pre-accession strategy in the accession countries, namely Romania and Bulgaria; its lines for action should be taken into account in the negotiations with the candidate countries, Croatia and Turkey;
– the Charter’s lines for action should also serve in devising cooperation projects under the European Neighbourhood Policy and benefit from its support.
The rapporteur also draws attention to the active role of the professional organisations in implementing the Charter, and would like to see their participation stepped up. Such organisations are useful places for passing on and obtaining information and should be more widely used.
2. The fifth report on implementing the European Charter for Small Enterprises
The Commission is required to produce an annual report on implementing the Charter. Following a Council recommendation, the report concentrates each year on progress in the implementation of three of the lines for action.
The presentation of this fifth report on implementing the European Charter is somewhat curious and, in the end, unnecessarily complicated. The COM document officially forwarded to Parliament only makes sense if it is backed up by a reading of the Commission documents detailing, case by case, implementation by the Member States, the candidate countries, the associate states and finally the Commission itself.
The general summary could be more consistent and the analysis more dynamic. The rapporteur particularly regrets that best practices are not made more of and that there is no information on the intensity of cooperation between the states.
The analysis is scarcely critical and it should provide a complete overview of the progress made, or not made, by all the states. The open method of coordination seems here to encourage some complacency; while the positive tone of the report is understandable as there has been real progress and good initiatives, it is nonetheless true that some countries do not seem to be greatly involved in implementing the Charter and some lines of action have shown only tentative progress.
On the more specific issue of the three lines of action, we note that progress has been irregular or uneven. The report highlights certain national actions but without giving details either of the impact on small businesses or of their interest to other countries. Thus the presentation is rather static and we can only regret that it does not include recommendations for the future.
The rapporteur is also putting forward some proposals which have often been raised by Parliament before, and could be implemented through the Charter’s mechanisms.
3. The future of the European Charter for Small Enterprises
This fifth report mentions a number of suggestions for the Charter’s future and its follow-up. It proposes linking the progress reports on the Entrepreneurship Action Plan with the reporting mechanism for the Charter.
While the rapporteur believes that this approach could indeed make it possible to provide a more consistent follow-up to the Charter’s implementation, she would like to point out that the Charter has its own specific features which need to be retained:
– the Charter deals with small and micro-businesses, and it is this specific feature that makes the Charter effective and worthwhile. This particular dimension needs to be brought out and not diluted in more general policies for small businesses;
– the extended geographical scope of the Charter is a valuable asset to the EU in its relations with its neighbouring countries. It is essential that the Charter should remain an instrument for cooperation and exchange with such countries, including when taking action to follow up its implementation;
– the role and participation of the professional organisations should not just be retained but more especially encouraged in future;
– lastly, the priority must remain to disseminate best practices and encourage governments to create a better environment for small businesses.
At any event it is essential for the European Union to retain an instrument for taking action on behalf of small businesses. It is not possible to ignore this vital economic and social fabric on which the European social model and the growth of our economies depend.
The Charter is appreciated by the professional organisations and its implementation is being favourably received by business people. The European Union is not hampered today by excessive confidence and it would be a pity to deprive ourselves of an instrument whose potential has yet to be exploited to the full.
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (22.11.2005)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o izvajanju Evropske listine za mala podjetja
(2005/2123(INI))
Pripravljavka mnenja: Katerina Batzeli
EXPLANATORY STATEMENT
The European Chart for Small Enterprises constitutes the "corner stone of policy for the SME in extended Europe". An in-depth discussion that better evaluates the European Chart will strengthen the implementation of policies in favour of small enterprises and will therefore support the efforts to reach the Lisbon Strategy objectives.
SMEs and the Lisbon Strategy
In the framework of the Lisbon strategy, which aims at boosting competitiveness in the EU, the role of SMEs has been particularly stressed. Those companies have low functional costs and high flexibility but on the other hand are more sensitive to changes in their environment, administrative burden and to the fragmentation of capital markets. For these reasons, focused interventions are required in order to create a friendlier environment for SMEs.
The Fifth annual report on the Small Enterprises Charter
The Rapporteur regrets that essential aspects of the environment of SMEs' are not covered in this report, especially at a time when the European Commission is launching a consultation on State aids, focused on SMEs and innovation, and when the Financial Services Action Plan is being completed. Input from the Commission on the special needs of SMEs would have been especially valuable.
Methodology
The Rapporteur believes that it is very important to create a friendlier environment for Small Enterprises so that the Lisbon Strategy objectives can be better served. This requires Community and national action. The Community action consists of tracking down and eliminating common problems, while national action includes tracking down of similar problems in each country.
A critical issue that remains is the need to clarify how much intervention is necessary at the European level. This clarification implies analyzing all the common problems of Small Enterprises in every Member State, leaving aside the more specific problems that emerge in each country and are due to the national environment.
POBUDE
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja pobudo Komisije za umik tretjine pregledanih zakonodajnih predlogov, da zagotovi preglednost in visoko kakovost zakonodajnega okvira, v katerem delujejo podjetja; poziva države članice, da podprejo Komisijo pri tem projektu z enakovrednimi ukrepi na nacionalni ravni; zahteva strožje upoštevanje načela subsidiarnosti ter bolj sistematično uporabo ocenjevanja vpliva in javnega posvetovanja pri razvoju novih predlogov politike;
2. poziva k poenostavitvi davčnih in upravnih sistemov, ki so povezani z ustanavljanjem in razvojem MSP, k ukinitvi davčnih ovir za vse oblike čezmejne gospodarske dejavnosti, na primer s skupnim sistemom davka na dodano vrednost, in k nadaljevanju boja proti nezakoniti državni pomoči v obliki škodljive davčne konkurence; podpira zlasti predlog Evropske komisije o pilotni shemi obdavčitve v matični državi za mala in srednje velika podjetja, ki zagotavlja kratkoročno rešitev za MSP in dopolnjuje glavni ukrep v obliki skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe (CCTB); poziva države članice, da reformirajo in poenostavijo svoje davčne sisteme na področju ustanavljanja in razvoja MSP, s čimer se spodbudijo inovativna podjetja in odpravijo pomanjkljivosti, ki jih davčni sistemi ustvarjajo pri financiranju z izdajanjem vrednostnih papirjev;
3. poziva države članice, ki preko davkov neugodno obravnavajo izdajanje vrednostnih papirjev in dobiček v rezervah podjetij ter dajejo prednost financiranju z zadolževanjem, da sprejmejo ukrepe za zagotavljanje davčne nevtralnosti; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti obdavčevanju, ki spodbuja lastniški kapital za raziskovalna in inovativna MSP;
4. poziva k zmanjšanju birokratskih ovir in ne le k davčnim olajšavam za mala in srednje velika podjetja, zlasti v fazi zagona;
5. se osredotoča na vprašanje delokalizacije podjetij, ki svojo dejavnost preselijo v države z nižjimi obratovalnimi stroški in drugimi ekonomskimi in finančnimi ugodnostmi; še zlasti poudarja negativni vpliv tega pojava na MSP zaradi negativnega vpliva na konkurenčnost notranjega trga ter na investicijsko in kapitalsko učinkovitost; ugotavlja, da so mala podjetja manj naklonjena delokalizaciji kot večja podjetja in resno trpijo kot podizvajalci zaradi delokalizacije naročnika;
6. poudarja potrebo po pospeševanju dolgoročnih strukturnih reform v vseh državah članicah, da se okrepi konkurenčnost MSP, ustvarijo ugodnejši pogoji za podjetja, zlasti za MSP, in dokončno vzpostavi povsem delujoči notranji trg;
7. meni, da odprti trgi ponujajo malim podjetjem nove poslovne priložnosti; zato poudarja potrebo po dokončni vzpostavitvi notranjega trga za storitve z odstranitvijo preprek in ovir pri zagotavljanju storitev;
8. zato zahteva konkretne politike in ukrepe za povečanje vlaganj na nacionalni in regionalni ravni; nujno poziva k ustreznim investicijskim spodbudam za MSP, kot so poenostavitev postopkov za podporo malim naložbam prek javnih skladov za razvoj, skladov tveganega kapitala (posebno skladov semenskega kapitala), financiranja poslovnih angelov in naložb fizičnih oseb (mikroangeli) in skladov za mikrokredite, ki delujejo na podlagi partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem; spodbuja združevanje virov in informacij v zvezi s skupnimi projekti, večje sodelovanje pri projektih, ki jih izvajajo države članice, ter preglednost obdavčevanja na področju politik, usmerjenih v pritegnitev tujih vlaganj;
9. poziva k obsežnejšim skupnim evropskim pobudam za spodbujanje ustanavljanja MSP in koristnejšo uporabo njihovega naložbenega potenciala; meni, da morajo ukrepi EU – v skladu z načelom subsidiarnosti – dopolnjevati in podpirati nacionalne politike;
10. meni, da je v okviru nove ureditve državnih pomoči posebno pozornost treba posvetiti opredelitvi in namembnosti lokalnih državnih pomoči, ki so namenjene MSP in prispevajo k njihovi konkurenčnosti, pa tudi k zaposlovanju in razvoju v oddaljenih in zapostavljenih regijah;
11. poudarja, da so podjetja na odmaknjenih in podeželskih območjih pretežno manjša; zato poudarja potrebo po večjem financiranju v obliki posebnih ukrepov in naložbenih programov ter po razširitvi mreže inovacij, da bo zajemala odročna MSP, za katere je dostop do inovacij izredno pomemben; priporoča poenostavljene postopke za ustanovitev regionalnih in lokalnih skladov rizičnega kapitala v sodelovanju z ustanovami, ki se ukvarjajo s tehnološkim razvojem in inovacijami, kot so tehnološka inkubatorska središča, visokotehnološka središča, tehnološki parki itd.;
12. izraža dvom glede domnevnih učinkov Akcijskega načrta za rizični kapital (KOM(2002)0563) in Akcijskega načrta o finančnih storitvah (KOM(1999)0232); meni, da je bila večina sprejetih besedil le posredno usmerjena v spodbujanje okolja, ki bi bilo prijazno za MSP, ter da je Parlament uvedel večino ukrepov, usmerjenih v zmanjšanje upravnega bremena na MSP; zahteva, da Komisija, pri prihodnjih osnutkih direktiv za to področje, neposredno upošteva MSP;
13. meni, da morajo, poleg ukrepov EU, države članice razširiti dostopnost rizičnega kapitala za MSP z načrti dolgoročnega odplačevanja, s čimer se zagotovijo stalni dobički in dobički iz delovanja;
14. se seznanja s sprejemom Statuta evropskih družb; vendar poudarja, da je ta statut izredno zapleten in da je njegova uporabnost, kar zadeva MSP, dvomljiva; zato podpira ponovni pregled Statuta evropskih družb, da se upoštevajo potrebe MSP;
15. obžaluje pomanjkanje sodelovanja MSP pri inovacijskih, raziskovalnih in razvojnih programih in politikah; podpira sprejetje novih finančnih orodij za okrepitev financiranja razvojnih in inovacijskih dejavnosti; poudarja, da omejena kapitalska zmogljivost MSP zmanjšuje njihov dostop do virov financiranja;
16. poziva k enakim konkurenčnim pogojem v zvezi z rastjo kapitala malih podjetij, zlasti v zvezi z določbami Basel II, da bi malim podjetjem zagotavili več finančnih sredstev za naložbe v raziskave in razvoj in da bi lahko učinkovito konkurirala;
17. izraža zadovoljstvo s sprejetjem okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (KOM(2005)0121), ki je osredotočen na MSP in je namenjen skupnemu delovanju s 7. okvirnim programom za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (RTD) (KOM(2005)0119); meni, da morajo države članice storiti vse, kar je mogoče, da olajšajo dostop MSP do teh programov, s čimer jim omogočijo, da v celoti izkoristijo razpoložljive možnosti za inovacije na področju raziskav in tehnologije;
18. meni, da je treba za krepitev inovativnosti in konkurenčnosti povečati prispevek vseevropskih mrež k razširjanju tehnologije in novih zamisli med MSP ter spodbujati mobilnost osebja med MSP in visokošolskimi in znanstvenimi organizacijami; poudarja potrebo po razvoju bolj ciljno naravnanih raziskovalnih programov, usmerjenih v komercialno uporabo znanja in tehnologije s strani malih podjetij;
19. je razočaran nad zastojem pri pogajanjih Sveta o patentu Skupnosti; poziva Komisijo, da zagotovi ustrezen pravni okvir za zaščito patentov in pravic intelektualne lastnine v zvezi z razširjanjem inovativnih zamisli med MSP in vsemi drugimi organi, ki delujejo na notranjem trgu; poudarja, da mora biti pridobitev patenta MSP cenovno dostopna;
20. pozdravlja instrumente Komisije na področju mikrokreditov, vmesnega kapitala, financiranja preko poslovnih angelov in preoblikovanja dolžniških finančnih portfeljev MSP in rizičnega kapitala v vrednostne papirje, da se malim podjetjem olajša dostop do finančnih sredstev; poziva k razvoju splošnega sistema instrumentov za financiranje MSP, kot so bolj ohlapni pogoji za najemanje posojil, ki upoštevajo sestavo podjetja in njegovo dejavnost ter bi jih lahko izvajali regionalni in lokalni posredniki; pričakuje, da storitve v podporo podjetništva in inovacij dvignejo ozaveščenost malih podjetij in jih pripravijo na novo kulturo ocenjevanja kreditne sposobnosti ter tesnejše sodelovanje s trgom kapitala in torej ponudijo več podpore profesionalizaciji upravljanja takšnih podjetij;
21. priznava, da so države članice v najboljšem položaju za nadzor stečajne zakonodaje; kljub temu meni, da ni dovolj le izmenjava najboljših praks in zato poziva EU, da spodbuja nadaljnji razvoj in pospeševanje poslovnih podpornih mrež na regionalni in lokalni ravni, ki bi MSP zagotavljale podporo pri ponovnem zagonu poslovanja;
22. podpira mnenje Komisije, da v EU primanjkuje podjetniške miselnosti zato predlaga, da bi bilo treba organizacije za podporo podjetništvu, zadevne uprave, poklicne organizacije in socialne partnerje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v večji meri vključiti v postopek izvajanja in pregledovanja Evropske listine za mala podjetja, zlasti v fazi načrtovanja politik in pobud;
23. meni, da mora Evropska listina za mala podjetja vključevati določbe, ki zagotavljajo, da če vodilni osebi v takšnih podjetjih pomaga zakonec, oba zakonca prispevata v sistem zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja; ponovno opozarja na svojo resolucijo iz januarja 1997, s katero poziva Komisijo, naj predlaga spremembo Direktive 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, v kateri so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom, da se izboljša položaj zakoncev samozaposlenih delavcev glede priznavanja njihovega dela in ustrezne socialne zaščite;
24. je zaskrbljen zaradi pomanjkanja podatkov o MSP na nacionalni in evropski ravni; ponovno opozarja, da so zanesljivi in celoviti statistični podatki nepogrešljivo orodje pri obravnavi težav in potreb MSP;
25. poziva k boljšim statističnim podatkom o položaju MSP v EU, da se lahko iz njih povlečejo natančnejše kvantitativne primerjave in se učinkoviteje uporabijo najboljše prakse;
POSTOPEK
|
Naslov |
Izvajanje Evropske listine za mala podjetja | |||||
|
Številka postopka |
||||||
|
Pristojni odbor |
ITRE | |||||
|
Mnenje pripravil |
ECON | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
- | |||||
|
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Katerina Batzeli | |||||
|
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja |
- | |||||
|
Obravnava v odboru |
5.10.2005 |
10.10.2005 |
21.11.2005 |
|
| |
|
Datum sprejetja |
22.11.2005 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: |
37 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanje |
Pervenche Berès, Pier Luigi Bersani, Sharon Margaret Bowles, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, Jan Christian Ehler, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in 't Veld, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Christoph Konrad, Wolf Klinz, Guntars Krasts, Enrico Letta, Cristobal Montoro Romero, Joseph Muscat, John Purvis, Alexander Radwan, Karin Riis-Jørgensen, Dariusz Rosati, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček, Lars Wohlin. | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Katerina Batzeli, Jorgo Chatzimarkakis, Catherine Guy-Quint, Ján Hudacký, Werner Langen, Thomas Mann. | |||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
- | |||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
- | |||||
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (24.11.2005)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o izvajanju Evropske listine za mala podjetja
(2005/2123 (INI))
Pripravljavec mnenja: Philip Bushill-Matthews
POBUDE
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja predlog Komisije, da se nove uredbe preveri na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, da se oceni njihov pozitiven in negativen vpliv na mala podjetja in podjetnike; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo študije učinkov zakonodaje Skupnosti jasno in izrecno zajele mala podjetja; verjame, da bi morali predlog uradno razširiti, da bi poleg novih vključeval že obstoječe uredbe, in da bi bilo treba ponovno preučiti oziroma razveljaviti zakonodajo, ki se je izkazala kot nepotrebna; poziva Komisijo, naj pripravi jasno zastavljen časovni okvir in akcijski načrt za dosego tega cilja;
2. poudarja, da sta poenostavitev zakonodaje na splošno in oprostitev malih in srednje velikih podjetij določenih zakonodajnih obveznosti, kot je predlagano v listini, uporabni sredstvi za zmanjševanje bremen upravnih izdatkov in postopkov malih in srednje velikih podjetij;
3. glede na to, da veljajo mala podjetja za pomembno gonilo pri ustvarjanju in povečevanju zaposlenosti ter inovativnosti v Evropi, kot tudi pri spodbujanju družbenega in regionalnega razvoja, je treba vlogo in potrebe malih in srednje velikih podjetij upoštevati pri razvijanju vseh zakonodajnih predlogov in ne le tistih, ki mala podjetja posebej omenjajo;
4. poudarja potrebo po izboljšanju dostopa do strukturnih skladov ter spodbujanje drugih pobud za izboljšanje dostopa do zasebnih pretokov kapitala v korist malih podjetij, vključno z vzpostavitvijo možnosti za mikrofinanciranje prilagodljivih oblik ženskih in družinskih podjetij;
5. ob upoštevanju različnih tehničnih in birokratskih ovir pri dejavnostih malih podjetij poziva Komisijo k pripravi zelene knjige, ki omogoči, da se odprto in celovito posvetuje z neposredno vpletenimi o posebnih težavah in potrebah malih podjetij;
6. priznava pomen prve točke listine, ki se nanaša na "izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo", poudarja nujnost podpore poslovnim inovacijam in usposabljanju delavcev, razvijanja podjetniškega duha že zelo zgodaj pri učnih urah in tečajih podjetništva v srednjih šolah, na univerzah in pri tehnološkem usposabljanju, ter nujnost spodbujanja tesnega sodelovanja z raziskovalnimi centri, spodbujanja javne podpore mladim podjetnikom in ustvarjanja povezav med različnimi sektorji javne uprave; meni, da je lahko oblikovanje poslovnih grozdov, ki zajemajo mala podjetja, učinkovit način za ustvarjanje novih delovnih mest;
7. priznava potrebo po posebni pomoči malim in srednje velikim podjetjem pri izvajanju okoljske in socialne zakonodaje;
8. Evropska listina za mala podjetja sicer izraža dobre namere, vendar mora postati zavezujoča ne le na ravni Skupnosti, temveč tudi na ravni držav članic, kjer je treba izmenjavo najboljših praks še posebej spodbujati. Deseto in zadnje načelo o boljšem zastopanju interesov malih podjetij namreč še posebej izpostavlja potrebo po oceni njihove zastopanosti na ravni EU in na nacionalni ravni, med drugim tudi preko socialnega dialoga. To vprašanje je ključnega pomena glede na to, da so v socialnem partnerstvu trenutno zastopana predvsem večja podjetja in njihovi zaposleni. Čeprav se sedanje poročilo Komisije o izvajanju listine osredotoča na tri druge prednostne naloge, je potrebno oceno o zastopanosti malih podjetij dokončati in objaviti čim prej. V vmesnem času morajo predstavniki delodajalcev v vlogi socialnih partnerjev nemudoma začeti zagovarjati interese malih podjetij;
9. meni, da morajo vsi v listini določeni ukrepi, ki pospešujejo podjetništvo, v enaki meri veljati na samozaposlene, predvsem kar zadeva njihova interesna področja, kot je sistem socialne varnosti, preprečevanje poklicnih nevarnosti ali zavarovanje za primer brezposelnosti;
10. vztraja, da je treba peto točko listine, ki se nanaša na izboljšanje dostopa do interneta, izrecneje upoštevati, predvsem kar zadeva vlogo oblasti pri povečevanju njihovih elektronskih komunikacij s sektorjem malih podjetij;
11. meni, da je treba posvetiti pozornost posebnemu položaju neprofitnih malih in srednje velikih podjetij;
12. opozarja na še posebej pomembno vlogo malih in srednje velikih podjetij v novih državah članicah, predvsem v tistih, kjer pomembne institucionalne in politične spremembe še potekajo;
13. meni, da mora Komisija za zagotovitev enakih pogojev za vsa mala in srednje velika podjetja zagotoviti, da se vso zakonodajo v državah članicah sprejme v enaki meri in da se v primeru neizpolnjevanja zahtev sprejme hitre postopke za ugotavljanje kršitev;
14. meni, da opravlja odposlanec malih in srednje velikih podjetij koristno funkcijo pri zunanjem povezovanju malih podjetij z okoljem Skupnosti, in zato poziva Komisijo, naj spodbuja usklajevanje med odposlancem in zastopniki malih in obrtnih podjetij glede vseh vprašanj Skupnosti; meni, da bi lahko vlogo odposlanca izboljšali, če bi mu bolje prisluhnili tudi znotraj Skupnosti, tako da bi ga povabili k sodelovanju pri razpravah odborov Evropskega parlamenta o predlagani zakonodaji, saj bi tako lahko potrebe malih in srednje velikih podjetij natančneje in pravočasno preučili.
15. ocenjuje, da igra mednarodno sodelovanje med gospodarskimi zbornicami zelo pomembno vlogo pri povečevanju konkurenčnosti malih podjetij, saj naraščajoče število podjetij, združitev in kartelov pridobiva mednarodni značaj zahvaljujoč globalizaciji;
16. pozdravlja doslej uveljavljeno prakso organizacije konferenc o listini v Dublinu (2004) in Luksemburgu (2005); je naklonjen praksi organiziranja konferenc o listini in priporoča, da se mehanizme predložitve poročil v zvezi z listino poveže z umeščanjem poročil v podjetniški akcijski načrt;
17. poudarja odgovornost držav članic in EURO-MED partnerskih držav, naj bolj temeljito izvajajo listino in jih spodbuja, da se skozi izmenjavo dobre prakse na tem področju učijo ena od druge;
18. kaže na potrebo po namenjanju večje pozornosti in zagotavljanju boljšega jamstva kar zadeva dostop do posebnih podpor Skupnosti za mikro-, male in srednje velike podjetnike; vztraja, da je ključnega pomena odpravljanje birokracije v postopkih podeljevanja sredstev Skupnosti;
19. obžaluje dejstvo, da v prihodnje ne bo več letnih poročil o listini, saj bodo ta odslej vključena v poročilo o Lizbonski strategiji; meni, da za krepitev vloge malih in srednjih podjetij to vsekakor pomeni korak nazaj; nadalje obžaluje, da bo postopek poročanja o listini, ki vključuje letne dvostranske razprave med predstavniki podjetniških organizacij odslej potekel brez neposrednega sodelovanja malih in srednje velikih podjetij; ocenjuje, da bi bilo treba to odločitev spremeniti.
POSTOPEK
|
Naslov |
Izvajanje Evropske listine za mala podjetja | |||||
|
Št. Postopka |
||||||
|
Pristojni odbor |
ITRE | |||||
|
Mnenje pripravil |
EMPL | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
| |||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Philip Bushill-Matthews | |||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
| |||||
|
Obravnava v odboru |
15.9.2005 |
5.10.2005 |
22.11.2005 |
|
| |
|
Datum sprejetja |
23.11.2005 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 0 3 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Andersson, Jean-Luc Bennahmias, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Jean Louis Cottigny, Harald Ettl, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Stephen Hughes, Ona Juknevičienė, Sepp Kusstatscher, Jean Lambert, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Őry, Kathy Sinnott, Gabriele Zimmer | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Patrizia Toia, Anja Weisgerber | |||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Alexandru Athanasiu | |||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
| |||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Izvajanje Evropske listine za mala podjetja | ||||||||||||
|
Št. Postopka |
|||||||||||||
|
Podlaga v Poslovniku |
člen 45 | ||||||||||||
|
Pristojni odbor |
ITRE | ||||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
ECON |
EMPL |
|
|
| ||||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo |
|
|
| ||||||||||
|
Poročevalec(-ka) |
Dominique Vlasto |
| |||||||||||
|
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
| |||||||||||
|
Obravnava v odboru |
30.8.05 |
11.10.05 |
29.11.05 |
|
| ||||||||
|
Datum sprejetja |
29.11.2005 | ||||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
41 0 0 | |||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Ivo Belet, Šarūnas Birutis, Jan Březina, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Den Dover, Lena Ek, Adam Gierek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, András Gyürk, Fiona Hall, Rebecca Harms, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Vincenzo Lavarra, Pia Elda Locatelli, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras Roca, Dominique Vlasto | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniel Caspary, Françoise Grossetête, Erna Hennicot-Schoepges, Edit Herczog, Peter Liese, Lambert van Nistelrooij, Vittorio Prodi | ||||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| ||||||||||||
|
Datum predložitve – A6 |
9.12.2005 |
A6‑0405/2005 | |||||||||||