POROČILO o četrtem poročilu o državljanstvu Unije (1. maj 2001 - 30. april. 2004)
15.12.2005 - (2005/2060(INI))
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Giusto Catania
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o četrtem poročilu o državljanstvu Unije (1. maj 2001 - 30. april 2004)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju listine o temeljnih pravicah Evropske unije in predvsem poglavja V "Državljanstvo",
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta dne 15. in 16. oktobra 1999 v Tampereju,
– ob upoštevanju četrtega poročila Komisije o državljanstvu Unije (1. maj 2001 - 30. april 2004) (KOM(2004)0695),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o priseljevanju, integraciji ter zaposlovanju, v katerem Komisija izraža svoje stališče o naturalizaciji nezakonitih priseljencev (KOM(2003)0336),
– ob upoštevanju direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic[1],
– ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o sodelovanju tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, ki je začela veljati 1. maja 1997,
– ob upoštevanju členov 45 in 112(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za peticije (A6-0411/2005),
A. ker evropsko državljanstvo označuje pravni položaj, ki izhaja iz pripadnosti posameznika določeni politični in ozemeljski enoti ter je pojem v nastajanju in se bo moral prilagajati spreminjanju politike Evropske unije,
B. ker je državljanstvo Unije uvedla Maastrichtska pogodba 7. februarja 1992, katere člen 17 pravi, da: "so državljani Unije vse osebe, ki imajo državljanstvo ene od držav članic",
C. ker se dodelitev evropskega državljanstva pogojuje z državljanstvom ene od držav članic Unije in torej ni "samostojen" pojem, temveč to ureja vsaka posamezna država po svoji zakonodaji,
D. ker imajo zaradi istega razloga Evropska unija in njene institucije legitimen interes pripravljati predloge, ki se nanašajo na pridobivanje državljanstva držav članic (ob ustreznem spoštovanju suverenosti teh držav), saj država članica s dodelitvijo ali nedodelitvijo svojega državljanstva dodeli oziroma odreče dodelitev evropskega državljanstva,
E. ker ima vsak državljan Evropske unije, ki prebiva v državi članici in nima njenega državljanstva, pravico voliti in biti voljen na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v državi, kjer prebiva in pod enakimi pogoji kot državljani tiste države,
F. ker ima vsak državljan Unije pravico do naslavljanja peticij na Evropski parlament, v skladu s členom 194 Pogodbe ES, in do vložitve pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic, v skladu s členom 195 Pogodbe ES,
G. ker Amsterdamska pogodba posebej poudarja podrejeno naravo evropskega državljanstva in določa (člen 17), da "državljanstvo Unije dopolnjuje in ne nadomešča nacionalnega državljanstva",
H. ker imajo države članice Unije različne načine priznavanja državljanstva,
I. ker s pravnega vidika se državljanstvo lahko pridobi na podlagi izvora ali na posreden način,
J. ker je pridobitev državljanstva na podlagi izvora, tako po načelu krvne zveze (ius sanguinis) kot po načelu teritorialnosti (ius soli), najpogosteje uporabljen postopek v državah članicah, in ker je v mnogih državah po svetu pridobitev državljanstva na podlagi izvora (po načelu teritorialnosti) izenačena s pridobitvijo na posreden način (naturalizacija),
K. ker se po veljavnih pogodbah nekatere pravice evropskega državljanstva, kot sta pravici do naslavljanja peticij na Evropski parlament in do vložitve pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic, dodelijo že na osnovi prebivališča, in ker je posledično mogoče razširiti pravico do prostega gibanja in bivanja na ozemlju Unije ter pravico voliti na evropskih in občinskih volitvah na vse bivajoče na ozemlju Unije,
L. ker je Evropski svet v svojih zaključkih na vrhunskem zasedanju v Tampereju leta 1999 kot dolgoročni cilj sprejel možnost pridobitve prebivališča za državljane tretjih držav, ki že daljše obdobje zakonito prebivajo na ozemlju Unije,
M. ker bi po zavrnitvi Pogodbe o ustavi za Evropo na referendumih v Franciji in na Nizozemskem ponovni začetek razprave o tako pomembnem in oprijemljivem ukrepu, kot je državljanstvo, predstavljal pomemben korak k oživitvi razprave o prihodnosti Unije in bi izražal voljo po ovrednotenju obstoja politične skupnosti,
N. ker so težave pri ratifikaciji Pogodbe o ustavi za Evropo opozorile na potrebo po približevanju Evropske unije svojim državljanom in opredelitvi njihovih potreb in skrbi, glede na to, da izvajanje evropske zakonodaje neposredno vpliva na njihovo vsakodnevno življenje,
O. ker je Evropska unija pokazala različne znake krize v demokratičnem zastopanju in sodelovanju, kar se kaže predvsem v čedalje nižjih stopnjah udeležbe na evropskih volitvah, ta padec pa je zaskrbljujoč znak za samo prihodnost projekta "Evropa",
P. ker razširjena Evropska unija pomeni pomembno povečanje števila evropskih državljanov, ki ne prebivajo v državi članici, iz katere izvirajo, kar omogoča evropsko mešanost in krepi občutek pripadnosti skupnemu svetu, v takšni Uniji pa se tudi povečuje število državljanov držav nečlanic,
Q. ker je veliko ljudi, ki živijo na ozemlju Unije, z državljanstvom Unije ali brez, ki so tam redno zaposleni ali se šolajo, izključenih iz postopka sprejemanja političnih odločitev, v nasprotju s predpisi, predvidenimi v členu 190 Pogodbe o ES, v državi, kjer prebivajo in kjer v celoti ali delno plačujejo davke, kar je v nasprotju z enim temeljnih načel moderne demokracije, po katerem ni obdavčenja brez zastopanja
R. ker je prisotnost državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic že stalna značilnost evropskih družb in ker ti državljani uživajo pravice v skladu z direktivami 2004/38/ES in 2003/109/ES Sveta z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki dlje časa prebivajo na ozemlju Unije[2] in ker imajo v dvanajstih državah članicah (v skladu z določili vsake od držav članic) državljani držav, ki niso članice Skupnosti, volilno pravico za občinske volitve in v treh drugih državah članicah imajo državljani tretjih držav volilno pravico za občinske volitve,
S. ker dejstvo, da je vložitev peticije pri odboru Evropskega parlamenta za peticije pomembno izvensodno pravno sredstvo za odpravo krivic, ki je v primeru kršitve zakonodaje Skupnosti na voljo evropskim državljanom in stalnim prebivalcem Unije, Odboru za peticije nalaga odgovornost za učinkovito odzivanje na skrbi in kritike državljanov, po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi in lokalnimi oblastmi, da bi našli rešitve za probleme, nastale zaradi nepravilnega izvajanja zakonodaje Skupnosti,
1. poziva države članice, naj razmislijo, kjer je potrebno, o možnostih močnejše povezave med stalnim zakonitim bivanjem za primerno dolgo obdobje na eni strani in pridobitvijo nacionalnega državljanstva in - posledično - evropskega na drugi strani.
2. poudarja, da je potrebno in pomembno potrditi pravice državljanov Unije s tem, da postane Listina temeljnih pravic pravno zavezujoča;
3. ugotavlja, da je trenutno pridobivanje evropskega državljanstva in pravic, ki iz njega izhajajo, odvisno od pridobivanja državljanstva ene od držav članic; opaža, da v nekaterih državah članicah lahko predstavljajo vir diskriminacije državljanov tretjih držav oziroma oseb brez državljanstva zelo različni predpisi, ki urejajo pridobitev državljanstva v državah članicah; zato meni, da bi bilo potrebno, ob upoštevanju pristojnosti držav članic na tem področju, razvijati in okrepiti usklajevanje splošnih načel in postopkov za pridobitev državljanstva, da bi zagotovili večjo pravičnost pri dostopu do državljanstva Unije; meni, da bi bilo prav tako treba sprejeti ukrepe, ki bi zagotavljali boljši dostop do informacij glede različnih nacionalnih predpisov;
4. poziva države članice, naj razpravljajo o možnosti priprave zemljevida evropskih volivcev, ki bi bil skupen vsem državam EU in ki bi na osnovi državljanstva in stalnega prebivališča vsakega volivca določil in podrobno opisal volitve, na katerih ima volivec pravico in dolžnost voliti; takšna pobuda bi omogočila boljše razumevanje evropskega državljanstva;
5. poudarja, da ima ustvarjanje političnega prostora in oblike državljanstva, ki se odzivata na najnovejše spremembe v evropskih demokracijah, za posledico tudi zagotavljanje političnih pravic vsakomur, ki zakonito in stalno prebiva na ozemlju Evropske unije, ne glede na njegovo izvorno državljanstvo;
6. meni, da bi dodelitev nekaterih pravic, vezanih na državljanstvo, vsem, ki prebivajo na ozemlju Unije, pospešila vključevanje prebivalstva iz držav nečlanic v Evropsko unijo in bi tako ustvarila status pripadnosti pravi politični in ozemeljski skupnosti;
7. meni, da poglavitni cilj evropskega državljanstva ni ustvariti dopolnilni pravni status nacionalnemu državljanstvu, temveč pospešiti vključevanje prebivalstva v državo, kjer prebiva, ter mu zagotoviti vse pravice, četudi prebiva izven EU;
8. meni, da bi morala biti dodelitev evropskega državljanstva glede na prebivališče končni cilj dinamičnega procesa, ki bo omogočil, da Evropska unija postane prava politična skupnost;
9. poziva Komisijo, naj sestavi Belo knjigo o možnostih razvoja državljanstva Unije in o uskladitvi različnih predpisov, ki veljajo v državah članicah;
10. poziva države članice, ki tega niso še naredile, naj ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o sodelovanju tujcev v javnem življenju na lokalni ravni in poziva tiste, ki so to že naredile, naj izvajajo člen 6 konvencije, ki predvideva dodelitev aktivne in pasivne volilne pravice za lokalne volitve za vse državljane držav nečlanic, ki zakonito in pretežno prebivajo v državi gostiteljici najmanj pet let pred volitvami;
11. poziva države članice, naj razširijo pravico voliti na občinskih in evropskih volitvah tudi na državljane tretjih držav in na osebe brez državljanstva, ki dejansko prebivajo v Evropski uniji najmanj pet let, ter pravico do prostega gibanja in pravico do dovoljenja za bivanje v kateri koli državi članici EU;
12. meni, da bi se moralo evropsko državljanstvo čedalje bolj izražati in biti prisotno na lokalni ravni ter vsebovati pravice, vključno s socialnimi pravicami, in dolžnosti, kot na primer -brez dodatnega povečanja skupne davčne obveznosti - neposredno povezavo med elementi davčnega sistema in financiranjem Evropske unije; ta ukrep, poleg tega, da bi omogočil izhod iz razprav, kako države članice financirajo evropski proračun in o pravičnem povračilu sredstev, bi prispeval k izgradnji bolj uravnoteženega evropskega državljanstva;
13. opozarja na svojo zahtevo po delnem financiranju proračuna Skupnosti s pomočjo mehanizma lastnih virov po preglednem, pravičnem in demokratičnem sistemu, brez dodatnega povečanja skupne davčne obveznosti, kar bi pomagalo najti izhod iz slepe ulice, v kateri se trenutno nahajata financiranje proračuna Skupnosti iz prispevkov držav članic in pojmovanje pravičnega povračila; prav tako meni, da bi s takim predlogom prispevala k temu, da bi evropski državljani bolje razumeli, kakšen dejansko je proračun Skupnosti, in s tem k potrditvi uravnoteženega pojmovanja evropskega državljanstva, ki bi temeljilo tako na pravicah kot na dolžnostih;
14. brez poseganja v reformo sistema lastnih virov Unije meni, da je bistvenega pomena, da države članice evropskim državljanom zagotovijo največjo možno jasnost glede davčnega deleža, ki ga prispevajo v proračun Skupnosti, na primer z navedbo mnenja o obdavčitvi, kadar je to mogoče;
15. nujno poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog "statusa za osebe z dolgim bivanjem v Evropi", s katerim bodo (ob natančnem upoštevanju pogodb in priznavanju pristojnosti in odgovornosti držav članic) sistematizirane in skupno priznane pravice vseh vrst, ki so po zakonodaji Skupnosti zagotovljene osebam, ki zakonito prebivajo na ozemlju Evropske unije;
16. poziva države članice, naj nemudoma začnejo razpravo o možnosti priznavanja evropskim državljanom pravico voliti in biti voljeni na občinskih, okrajnih in regionalnih volitvah v državi, kjer prebivajo, ne glede na državljanstvo;
17. poziva države članice, naj nemudoma začnejo z razpravo o možnosti zagotavljanja izbire evropskim državljanom, da bodisi v državi, v kateri prebivajo, bodisi v svoji izvorni državi (vendar ne v obeh), volijo in so voljeni na državnih volitvah, ne glede na državljanstvo;
18. meni, da je zaželeno pravice, predvidene v direktivi 2004/38/ES, ki stopi v veljavo 30. aprila 2006 ter se nanaša na pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in bivanja na ozemlju držav članic ter na pridobitev pravice do stalnega bivališča po petih letih bivanja v državi gostiteljici, razširiti tudi na državljane tretjih držav, ki tam bivajo vsaj pet let;
19. meni, da državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki dejansko prebivajo v EU več kot pet let, morajo uživati enake pravice kot državljani Unije, bivajoči v drugi državi članici, in sicer pravico voliti ali biti voljeni v Evropski parlament in sodelovati na lokalnih volitvah;
20. poudarja, da so volitve v Evropski parlament najvidnejši izraz demokratičnega državljanstva Unije; iz tega razloga se zelo zavzema za razmislek o reformi volilnega postopka na evropskih volitvah leta 2009, ki bi jim s poenotenjem volilnih postopkov dala resnično evropsko dimenzijo; s tem v zvezi opozarja, da je nujno potrebno okrepiti politične stranke na evropski ravni;
21. meni, da bi morale države, kar zadeva volilno pravico evropskih državljanov in pristojnost držav članic na tem področju, preučiti možnost širitve volilne pravice na regionalnih in državnih volitvah na vse državljane, ki prebivajo v državi, ne glede na državljanstvo; prav tako meni, da države članice, ki ne dodeljujejo državljanstva prebivalcem, ki že dlje časa zakonito bivajo v državi, morajo preučiti možnost dodeljevanja volilne pravice za vse volitve vsem prebivalcem, ki dlje časa prebivajo v državi;
22. meni, da bi pravica voliti in biti voljen na državnih in regionalnih volitvah za evropske državljane, ki niso državljani države članice, v kateri prebivajo, dejansko prispevala k občutku pripadnosti Uniji, kar je nujno potrebno za pravo evropsko državljanstvo;
23. poudarja, da je pravica do državljanstva, ne glede na državo izvora, močno vezana na priznavanje socialnih pravic, predvsem pravice do dela, študija, socialnega varstva (zdravstvo, pokojnina in druge dajatve);
24. meni, da državljanstvo Unije zagotavlja enake pravice vsem državljanom Evropske unije, ne glede na to, če je njihovo prebivališče v Uniji ali v tretji državi; poziva Komisijo, naj preuči položaj evropskih priseljencev in naj sprejme ukrepe, ki jim bodo dejansko zagotavljali vse državljanske pravice;
25. meni, da bi bilo koristno začeti razpravo, ki naj opredeli in natančno določi načrt o evropskem državljanstvu, glede na velik napredek, ki ga je Unija naredila od Maastrichtske pogodbe;
26. poziva k spremembi volilnega postopka do evropskih volitev leta 2009, da bi te volitve s poenotenjem volilnih postopkov pridobile pristno evropsko razsežnost, zlasti z izvolitvijo dela poslancev na osnovi mednarodnih evropskih list, ki jih pripravijo evropske politične stranke;
27. poudarja, da bo za izoblikovanje občutka pripadnosti Uniji in evropskega državljanstva ter za krepitev evropske identitete izrednega pomena evropska ustava, ki bo jasno določila vrednote Unije in temeljne pravice njenih državljanov, opredelila njene pristojnosti ter vzpostavila institucije in postopke odločanja;
28. meni, da bi morala biti dodelitev evropskega državljanstva glede na prebivališče končni cilj dinamičnega procesa, ki bo omogočil, da Evropska unija postane prava politična skupnost;
29. poziva Komisijo in države članice, da evropske državljane bolje obveščajo o njihovih pravicah in dolžnostih in jih še aktivneje spodbujajo, naj kot kandidati in kot volivci sodelujejo na evropskih volitvah; v tem okviru bi države članice morale posebno pozornost nameniti opredelitvi in vključitvi evropskih elementov v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol in vanje vključiti temeljne pojme o evropski kulturi, politiki in institucijah;
30. izraža zadovoljstvo nad novim pristopom Komisije k informiranju in sporočanju, s katerim želi v večji meri odgovoriti na konkretne želje, pričakovanja in skrbi, ki tarejo evropske državljanke in državljane, in biti z njimi v stiku, da bi jim omogočila, da z demokratičnim sodelovanjem vplivajo na oblikovanje politike Unije; zato resnično upa, da bodo učinki uvajanja nove strategije že kmalu vidni;
31. želi tudi, da dejavnost Komisije in držav članic na področju informiranja in sporočanja spodbudi vlogo in sodelovanje medijev; posebej poudarja pomen bližnje komunikacije s pomočjo medijev in javnih organov na lokalni ravni;
32. poudarja tudi pomen pravice do dobrega upravljanja in pravice do dostopa do dokumentov, kot sta opredeljeni v naslovu V (državljanstvo) Listine o temeljnih pravicah, ki naj bi omogočili poln razvoj evropskega državljanstva; izpostavlja potrebo po zagotavljanju dostopa do kakovostnih pravnih informacij, kar bi državljanom omogočilo, da se začno zavedati svojih pravic;
33. spodbuja Komisijo in države članice k boljšemu informiranju evropskih državljanov o njihovi pravici do konzularne zaščite s strani diplomatskih in konzularnih služb druge države članice, v kateri država članica, iz katere izhaja državljan, nima svojega predstavništva;
34. poudarja, da evropsko državljanstvo vključuje pravico do vložitve peticije, kar daje Parlamentu možnost učinkovitega nadzora izvajanja zakonodaje in prispevanja k nemotenemu delovanju Evropske unije na pobudo njenih državljanov;
35. ugotavlja, da so lahko cilj peticij, vloženih pri Parlamentu, tako spremembe evropske zakonodaje kot tudi njeno izvajanje;
36. obžaluje, da je postopek za vložitev peticij doslej upočasnilo veliko število prejetih peticij; meni, da uvedba novega informacijskega sistema za upravljanje peticij in razpolaganje z zadostnimi človeškimi viri lahko povečata učinkovitost tega postopka;
37. meni, da pravica do vložitve peticije kot temeljna pravica evropskih državljanov od Komisije zahteva najmanj to, da Komisija poda zadostne razloge za neupoštevanje priporočila Parlamenta; izraža svoje zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem s Komisijo, kar zadeva pregledovanje peticij, vendar pa ugotavlja, da se postopki za ugotavljanje kršitev začnejo večinoma na podlagi pritožb, vloženih pri Komisiji, in ne na podlagi peticij, vloženih pri Odboru za peticije;
38. poziva Svet in Komisijo k tesnejšemu sodelovanju z odborom Evropskega parlamenta za peticije in z evropskim varuhom človekovih pravic, da bodo lahko vsi evropski državljani oziroma vsi prebivalci držav članic Evropske unije učinkoviteje uveljavljali svoje pravice;
39. poziva vse pristojne službe Evropske unije in držav članic, zlasti novih držav članic, da še naprej sistematično obveščajo državljane o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, tako s kakovostnimi informacijami in pojasnili glede odgovornosti Odbora za peticije in evropskega varuha človekovih pravic, kot tudi s postopki za vlaganje in s pogoji za sprejemanje peticij ali pritožb v njihovem maternem jeziku;
40. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
MNENJE Odbora za ustavne zadeve (30.11.2005)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o četrtem poročilu Komisije o državljanstvu Unije (1. 5. 2001 - 30. 4. 2004)
(2005/2060(INI))
Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès
POBUDE
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi te pobude:
1. poziva Komisijo in države članice, da evropske državljane bolje obveščajo o njihovih pravicah in dolžnostih in jih še aktivneje spodbujajo, naj kot kandidati in kot volivci sodelujejo na evropskih volitvah; v tem okviru bi države članice morale posebno pozornost nameniti opredelitvi in vključitvi evropskih elementov v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol in vanje vključiti temeljne pojme o evropski kulturi, politiki in institucijah;
2. poudarja, da so volitve v Evropski parlament najvidnejši izraz demokratičnega državljanstva Unije; iz tega razloga se zelo zavzema za razmislek o reformi volilnega postopka na evropskih volitvah leta 2009, ki bi jim s poenotenjem volilnih postopkov dala resnično evropsko dimenzijo; s tem v zvezi opozarja, da je nujno potrebno okrepiti politične stranke na evropski ravni;
3. izraža zadovoljstvo nad novim pristopom Evropske komisije k informiranju in komuniciranju, s katerim želi v večji meri odgovoriti na konkretne želje, pričakovanja in skrbi, ki tarejo evropske državljanke in državljane, in biti z njimi v stiku, da bi jim omogočila, da z demokratičnim sodelovanjem vplivajo na oblikovanje politike Unije; zato resnično upa, da bodo učinki uvajanja nove strategije že kmalu vidni;
4. želi tudi, da dejavnost Komisije in držav članic na področju informiranja in sporočanja spodbudi vlogo in sodelovanje medijev; posebej poudarja pomen bližnje komunikacije s pomočjo medijev in javnih organov na lokalni ravni;
5. poudarja tudi pomen pravice do dobrega upravljanja in pravice do dostopa do dokumentov, kot sta opredeljeni v naslovu V (državljanstvo) Listine o temeljnih pravicah in ki naj bi omogočili poln razvoj evropskega državljanstva; izpostavlja potrebo po zagotavljanju dostopa do kakovostnih pravnih informacij, kar bi državljanom omogočilo, da se začno zavedati svojih pravic;
6. meni, da bi pravica voliti in biti voljen na državnih in regionalnih volitvah za evropske državljane, ki niso državljani države članice, v kateri prebivajo, dejansko prispevala k občutku pripadnosti Uniji, kar je za pravo evropsko državljanstvo nujno;
7. ponovno vabi države članice, da državljanom tretjih držav, imetnikom dovoljenja za prebivanje za daljši čas na ozemlju Unije, podelijo kar največ pravic, kakršne uživajo državljani Evropske unije, še posebej, kar zadeva pravico voliti in biti voljen na občinskih in evropskih volitvah; ob tem meni, da je še prav posebno pozornost treba nameniti položaju oseb brez državljanstva, ki prebivajo na ozemlju Unije;
8. ugotavlja, da je trenutno pridobivanje evropskega državljanstva in pravic, ki iz njega izhajajo, odvisno od pridobivanja državljanstva posamezne države članice; opaža, da v nekaterih državah članicah lahko predstavljajo vir diskriminacije državljanov tretjih držav oziroma oseb brez državljanstva zelo različni predpisi, ki urejajo pridobitev državljanstva v državi članici, kjer prebivajo; zato meni, da bi bilo treba, ob upoštevanju pristojnosti držav članic na tem področju, razvijati in okrepiti usklajevanje splošnih načel in postopkov za pridobitev državljanstva, da bi zagotovili večjo pravičnost pri dostopu do evropskega državljanstva; meni tudi, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi zagotavljali boljše posredovanje informacij o različnih nacionalnih predpisih;
9. spodbuja Evropsko komisijo in države članice k boljšemu informiranju evropskih državljanov o njihovi pravici do konzularne zaščite s strani diplomatskih in konzularnih služb druge države članice, v kateri država članica, iz katere izhaja državljan, nima svojega predstavništva;
10. poudarja, da bo za izoblikovanje občutka pripadnosti Uniji in evropskega državljanstva ter za krepitev evropske identitete izrednega pomena evropska ustava, ki bo jasno določila vrednote Unije in temeljne pravice njenih državljanov, opredelila njene pristojnosti ter vzpostavila institucije in postopke odločanja;
11. opozarja na svojo zahtevo po delnem financiranju proračuna Skupnosti s pomočjo mehanizma lastnih virov po preglednem, pravičnem in demokratičnem sistemu, brez dodatnega povečanja skupne davčne obveznosti, kar bi pomagalo najti izhod iz slepe ulice, v kateri sta trenutno financiranje proračuna Skupnosti iz prispevkov držav članic in pojmovanje pravičnega povračila; prav tako meni, da bi s takim predlogom prispevala k temu, da bi evropski državljani bolje razumeli, kakšen dejansko je proračun Skupnosti, in s tem k potrditvi uravnoteženega pojmovanja evropskega državljanstva, ki bi temeljilo tako na pravicah kot na dolžnostih;
12. brez poseganja v reformo sistema lastnih virov Unije meni, da je bistvenega pomena, da države članice evropskim državljanom zagotovijo največjo možno jasnost glede davčnega deleža, ki ga prispevajo v proračun Skupnosti, na primer z navedbo mnenja o obdavčitvi, kadar je to mogoče.
POSTOPEK
|
Naslov |
Četrto poročilo Komisije o državljanstvu Unije (1. 5. 2001 - 30. 4. 2004) | |||||
|
Št. postopka |
||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE | |||||
|
Mnenje pripravil |
AFCO | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
| |||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Pervenche Berès | |||||
|
Obravnava v odboru |
4.10.2005 |
24.10.2005 |
29.11.2005 |
|
| |
|
Datum sprejetja pobud |
29.11.2005 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
19 2 0 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
James Hugh Allister, Jens-Peter Bonde, Carlos Carnero González, Richard Corbett, Jean-Luc Dehaene, Panayiotis Demetriou, Maria da Assunção Esteves, Ingo Friedrich, Genowefa Grabowska, Ignasi Guardans Cambó, Daniel Hannan, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Riccardo Ventre | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pervenche Berès, Elmar Brok, Klaus Hänsch, Pasqualina Napoletano, Raimon Obiols i Germà, Gérard Onesta, Georgios Papastamkos | |||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Hans-Peter Martin | |||||
MNENJE Odbora za peticije (20.09.2005)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o četrtem poročilu Komisije o državljanstvu unije (1. maj 2001 – 30. april 2004)
(KOM(2004)0695 – 2005/2060(INI))
Pripravljavka mnenja: Marie Panayotopoulos-Cassiotou
POBUDE
Odbor za peticije poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker so težave pri ratifikaciji Pogodbe o ustavi za Evropo opozorile na potrebo po približevanju Evropske unije svojim državljanom in opredelitvi njihovih potreb in skrbi, glede na to, da izvajanje evropske zakonodaje neposredno vpliva na njihovo vsakodnevno življenje,
B. ker dejstvo, da je vložitev peticije pri odboru Evropskega parlamenta za peticije pomembno izvensodno pravno sredstvo za odpravo krivic, ki je v primeru kršitve zakonodaje Skupnosti na voljo evropskim državljanom in stalnim prebivalcem Unije, Odboru za peticije nalaga odgovornost za učinkovito odzivanje na skrbi in kritike državljanov, po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi in lokalnimi oblastmi, da bi našli rešitve za probleme, nastale zaradi nepravilnega izvajanja zakonodaje Skupnosti,
1. poudarja, da je potrebno in pomembno potrditi pravice državljanov Unije s tem, da postane Listina temeljnih pravic pravno zavezujoča;
2. je prepričan, da bo zaupanje državljanov Evropske unije v vse institucije Unije še močnejše s sprejetjem evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki med drugim predvideva pravila o dostopu do dokumentov Skupnosti, ki bodo znatno povečala preglednost dejavnosti Unije in njenih institucij;
3. poudarja, da evropsko državljanstvo vključuje pravico do vložitve peticije, kar daje Parlamentu možnost učinkovitega nadzora izvajanja zakonodaje in prispevanja k nemotenemu delovanju Evropske unije na pobudo njenih državljanov;
4. ugotavlja, da so lahko cilj peticij, vloženih pri Evropskem parlamentu, tako spremembe evropske zakonodaje kot tudi njeno izvajanje;
5. obžaluje, da je postopek za vložitev peticij doslej oviralo pomanjkanje tehnične podpore, vseeno pa meni, da ima ta postopek ob pravilni uporabi velik potencial, saj je vprašanje politične volje, ali bodo postopek za vložitev peticij in njegovi rezultati ostali omejeni ali pa se bodo razvijali naprej;
6. meni, da status pravice do vložitve peticije kot temeljne pravice evropskih državljanov od Komisije zahteva najmanj to, da Komisija poda zadostne razloge za neupoštevanje priporočila Evropskega parlamenta; izraža svoje zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem s Komisijo, kar zadeva pregledovanje peticij, vendar pa ugotavlja, da se postopki za ugotavljanje kršitev začnejo večinoma na podlagi pritožb, vloženih pri Komisiji, in ne na podlagi peticij, vloženih pri Odboru za peticije;
7. poziva Svet in Komisijo k tesnejšemu sodelovanju z odborom Evropskega parlamenta za peticije in z evropskim varuhom človekovih pravic, da bodo lahko vsi evropski državljani oziroma vsi prebivalci držav članic EU učinkoviteje uveljavljali svoje pravice;
8. poziva vse pristojne službe Evropske unije in držav članic, zlasti novih držav članic, da še naprej sistematično obveščajo državljane o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, tako s kakovostnimi informacijami in pojasnili glede odgovornosti Odbora za peticije in evropskega varuha človekovih pravic, kot tudi s postopki za vlaganje in s pogoji za sprejemanje peticij ali pritožb v njihovem maternem jeziku;
POSTOPEK
|
Naslov |
Četrto poročilo Komisije o državljanstvu unije (1. maj 2001 - 30. april 2004) | |||||
|
Št. postopka |
||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE | |||||
|
Odbori zaprošeni za mnenje |
PETI | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
ne | |||||
|
Pripravljalec(-ka) mnenja |
Marie Panayotopoulos-Cassiotou | |||||
|
Obravnava v odboru |
13.7.2005 |
|
|
|
| |
|
Datum sprejetja pobud |
13.9.2005 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
17 0 0 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Robert Atkins, Michael Cashman, Proinsias De Rossa, Alexandra Dobolyi, Janelly Fourtou, Roger Helmer, Marcin Libicki, Maria Matsouka, Manolis Mavrommatis, Mairead McGuinness, David Hammerstein Mintz, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Andreas Schwab, Richard Seeber, Diana Wallis, Rainer Wieland | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marie-Hélène Descamps | |||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| |||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Četrto poročilu o državljanstvu Unije (1. maj 2001 - 30. april. 2004) | ||||||||||||
|
Št. postopka |
|||||||||||||
|
Podlaga v Poslovniku |
člen 45 | ||||||||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE | ||||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
AFCO |
PETI |
|
|
| ||||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
CULT |
|
|
|
| ||||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo |
|
|
| ||||||||||
|
Poročevalec(-ka) |
Giusto Catania |
| |||||||||||
|
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
| |||||||||||
|
Obravnava v odboru |
13.7.2005 |
23.11.2005 |
12.12.2005 |
|
| ||||||||
|
Datum sprejetja |
12.12.2005 | ||||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
25 15 0 | |||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Nuno Alvaro, Edit Bauer, Johannes Blokland, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Fausto Correia, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Rosa Díez González, Antoine Duquesne, Patrick Gaubert, Elly de Groen-Kouwenhoven, Lilli Gruber, Adeline Hazan, Timothy Kirkhope, Ewa Klamt, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Romano Maria La Russa, Sarah Ludford, Edith Mastenbroek, Claude Moraes, Lapo Pistelli, Martine Roure, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria da Assunção Esteves, Giovanni Claudio Fava, Anne Ferreira, Ignasi Guardans Cambó, Jean Lambert, Siiri Oviir, Marie-Line Reynaud, Kyriacos Triantaphyllides | ||||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Marco Rizzo, Francesco Enrico Speroni | ||||||||||||
|
Datum predložitve – A6 |
15.12.2005 |
A6‑0411/2005 | |||||||||||