POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi Direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS
16.12.2005 - (KOM(2004)0708 – C6‑0160/2004 – 2004/0248(COD)) - ***I
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Jacques Toubon
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi Direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS
(KOM(2004)0708 – C6‑0160/2004 – 2004/0248(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0708)[1],
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0160/2004),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6‑0412/2005),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 4 | |
(4) Prevladujoče zahteve v zvezi z varstvom potrošnikov za ohranitev nazivnih količin se skorajda ne pojavljajo, ker so interesi potrošnikov zavarovani s številnimi direktivami, ki so bile sprejete po Direktivah 75/196/EGS in 80/232/EGS, še zlasti z Direktivo 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov. |
(4) Varstvo potrošnikov je omogočeno z direktivami, sprejetimi po Direktivah 75/106/EGS in 80/232/EGS, še zlasti z Direktivo 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov. |
Obrazložitev | |
Direktiva o označevanju cen je samo eden od možnih sredstev za zaščito potrošnikov. Študije Komisije kažejo, da potrošniki na splošno podatka o ceni na enoto proizvodov ne upoštevajo in ne razumejo. Razen tega se ta podatek ne uporablja na vseh prodajnih mestih ter je, za nekatere izdelke, nezadosten in včasih zavajajoč način informiranja potrošnika, ki se na podlagi teh podatkov ustrezno odloči za nakup. Zato se tega podatka izjemoma ne sme šteti za podatek, ki varuje potrošnike. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 5 | |
(5) Presoja vplivov, ki vključuje obsežno posvetovanje vseh interesnih skupin, je pokazala, da proste nazivne količine povečujejo svobodo proizvajalcev pri dobavljanju blaga po okusu potrošnikov in povečujejo konkurenco glede kakovosti in cene na notranjem trgu. |
(5) Presoja vplivov, ki vključuje posvetovanje vseh interesnih skupin, je pokazala, da v različnih sektorjih proste nazivne količine povečujejo svobodo proizvajalcev pri dobavljanju blaga po okusu potrošnikov in povečujejo konkurenco glede kakovosti in cene na notranjem trgu. V drugih sektorjih, kjer je popolna svoboda na trgu povzročila velike motnje, pa je bolj primerno ohraniti obvezne nazivne količine, kar je v interesu potrošnikov. |
Obrazložitev | |
Med posvetovanjem zainteresiranih strani, kot so združenja potrošnikov, natančneje društva, ki predstavljajo najbolj ranljivo prebivalstvo, društva za zaščito okolja in službe za preprečevanje goljufij ter predstavniki gospodarskih okolij, se je izkazalo, da obstaja splošno soglasje za ohranitev obveznih vrednostnih območij. Razen tega so bile pred uvedbo obveznih vrednostnih območij različne velikosti tako številčne in med seboj podobne ter so se množile med bolj prodanimi, da so potrošniki postali zmedeni. | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 5 A (novo) | |
|
(5a) Ob upoštevanju, da bo ob uvedbi direktive morala potekati informacijska kampanja, namenjena potrošnikom in industriji, da bodo pravilno razumeli pojem cene na mersko enoto. |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 5 B (novo) | |
|
(5b) Ob upoštevanju, da je študija o vplivu direktive na najbolj ranljive potrošnike (starejše, slabovidne, invalide, nizko izobražene potrošnike itn.) potrdila tezo, da bi lahko deregulacija formatov embalaže izrazito škodovala potrošnikom, kar bi zmanjšalo število potrošnikom priporočenih blagovnih znamk in posledično znižalo konkurenco na trgu. |
Justification | |
Le Parlement Européen a commissionné en août 2005 une étude d'impact visant à analyser les conséquences de la déréglementation proposée sur les catégories de consommateurs vulnérables, dont les résultats non seulement mettent en question la thèse qu'une déréglementation automatiquement comporterait une hausse de compétitivité, mais aussi très clairement supportent la nécessité de considérer une dérogation à la libéralisation pour une certain gamme de produits visant à protéger ces groupes des consommateurs plus vulnérables. |
Predlog spremembe 5
Uvodna izjava 7
(7) V nekaterih sektorjih pa bi imela lahko takšna deregulacija za posledico nesorazmerno visoke dodatne stroške, še zlasti za mala in srednje velika podjetja. Za te sektorje je torej treba prilagoditi obstoječo zakonodajo Skupnosti na podlagi izkušenj, še zlasti za zagotovitev, da se nazivne količine Skupnosti določijo vsaj v primeru tistih izdelkov, ki se najbolje prodajajo potrošnikom. |
(7) Vendar so v ostalih sektorjih proste velikosti prej povzročile močno povečanje različnih velikosti pakiranj in zaplete na trgu. V teh sektorjih bi imela lahko takšna deregulacija za posledico nesorazmerno visoke dodatne stroške, še zlasti za mala in srednje velika podjetja, kot tudi zmedo za potrošnike. Poleg tega bi deregulacija lahko ogrozila koristi, ki jih prinaša uporaba okolju prijaznega lahkega stekla. Za te sektorje je torej treba prilagoditi obstoječo zakonodajo Skupnosti na podlagi izkušenj, še zlasti za zagotovitev, da se nazivne količine Skupnosti določijo za najpogosteje prodajane velikosti izdelkov. |
Obrazložitev
V nekaterih sektorjih so bile pred uvedbo obveznih velikosti na prodaj številne različne velikosti, pogosto blizu najbolj prodajanih količin, kar je povzročilo veliko zmedo za potrošnike in dodatne stroške, zlasti za male proizvajalce. Z odpravo obveznih velikosti v teh sektorjih bi lahko ponovno ustvarili pogoje, v katerih bi se te težave vrnile in povzročile probleme za proizvajalce in za potrošnike.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 8 | |||||||
(8) Ker je treba ohranitev obveznih nazivnih količin upoštevati kot odstopanje, mora biti le-to časovno omejeno, ob upoštevanju ustreznega investicijskega cikla za opremo v zadevnih sektorjih. Za te sektorje pa je treba prilagoditi obstoječo zakonodajo Skupnosti na podlagi izkušenj, še zlasti je treba omejiti nekatere nazivne količine Skupnosti samo na tiste, ki se najbolje prodajajo potrošnikom. |
(8) Tudi če je ohranitev obveznih nazivnih količin upravičena za nekatere sektorje, je ob upoštevanju pridobljenih izkušenj in za zadovoljevanje potreb potrošnikov skupno zakonodajo še vedno treba redno ponovno ocenjevati. V prihodnje bo treba ponovno pregledati, ali ta zakonodaja še vedno zadovoljuje potrebe potrošnikov in proizvajalcev. | ||||||
Obrazložitev | |||||||
Deregulacija na tem področju bi lahko znova povzročila razširjanje formatov, ki je škodljivo za potrošnike, zato je treba ponovno potrditi, da stroški proizvodnje niso edini razlog za obvezne količine. | |||||||
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 9 | |||||||
(9) Da bi spodbudili preglednost, morajo biti vse nazivne količine za predpakirane izdelke določene v enem samem zakonodajnem besedilu, Direktivi 75/106/EGS in 80/232/EGS je treba razveljaviti. |
(9) Da bi spodbudili preglednost, morajo biti vse nazivne količine za predpakirane izdelke določene v enem samem zakonodajnem besedilu, Direktivi 75/106/EGS in 80/232/EGS je treba razveljaviti. Komisija bi morala preučiti pobude, ki jih je treba sprejeti ali spodbujati za izboljšanje čitljivosti označitve teže in mer na etiketah potrošniških proizvodov. Od tega in od ohranitve obveznih vrst nekaterih proizvodov bi lahko imela neka kategorija ranljivih potrošnikov, kot so invalidne in starejše osebe, velike koristi. | ||||||
Obrazložitev | |||||||
Poročevalec se zaveda težav, ki jih lahko povzroči liberalizacija vrst proizvodov za invalidne ali starejše osebe. Te nasprotujejo odpravi vrst. To je tudi eden od razlogov, zakaj je bila predlagana ohranitev nekaterih proizvodov. Treba je opozoriti, da je za te osebe najlažje iti v bližnje trgovine, ki po njihovem tudi kršijo obveznost cene na enoto. Neregulativnost formatov bi pri teh osebah samo povečala občutek negotovosti v zvezi s količino in vrednostjo njihovega nakupa. | |||||||
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 10 A (novo) | |||||||
|
(10a) v skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in za potrebe Skupnosti sestavljajo in javno objavljajo svoje tabele, ki bodo, kolikor je mogoče, ponazarjale povezavo med to direktivo in ukrepi za njen prenos. | ||||||
Predlog spremembe 9 ČLEN 1 | |||||||
Ta direktiva določa pravila o nazivnih količinah za izdelke, ki so predpakirani. Uporablja se za predpakirane izdelke in embalažo, kot je določeno v členu 2 Direktive 76/211/EGS. |
Ta direktiva določa pravila o nazivnih količinah za izdelke, ki so predpakirani. Uporablja se za predpakirane izdelke in embalažo, kot je določeno v členu 2 Direktive 76/211/EGS. Ne velja za predpakiran kruh, mazave maščobe, maslo, čaj ali kavo, za katere veljajo nacionalni predpisi o nazivnih količinah. | ||||||
Justification | |||||||
The packaging of staple foods traditionally differs from Member State to Member State. It is important to maintain existing national ranges on nominal quantities in the interests of consumer protection. Moreover, if deregulation was fully implemented in this sector, the costs to many small and medium-sized enterprises of trying to compete with supermarkets and larger companies would be likely to be disproportionate and in some cases prohibitive. The solution proposed would allow national packaging ranges to be maintained whilst not impeding the import of pre-packaged products of any weight or volume from other EU countries. | |||||||
Predlog spremembe 10 Člen 1, odstavek 1 a (novo) | |||||||
|
Ta direktiva ne velja za proizvode v prilogi, ki se prodajajo v brezcarinskih prodajalnah za uporabo izven EU. | ||||||
Obrazložitev | |||||||
Proizvodi, ki se prodajajo v brezcarinskih prodajalnah („duty-free“) ne spadajo med obvezne palete v EU, ker se uporabljajo zunaj notranjega trga. Če ta izjema ne bo ohranjena v novi zakonodaji, bodo uporabljene velikosti nezakonite. Prav tako bi bilo sporno, da bi direktiva za poenostavitev obstoječe zakonodaje in dereguliranje večine sektorjev uvedla določbo o prodajnih točkah, za katere se zdaj ne uporablja in katere uporaba ne predstavlja nove pridobitve. | |||||||
Predlog spremembe 11 ČLEN 3 | |||||||
Države članice do [20 let po datumu, navedenem v členu 9] zagotovijo, da se izdelki, določeni v točki 3 Priloge in pripravljeni s predpakiranjem v časovnih presledkih, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge, dajo v promet samo, če so prepakirani v nazivnih količinah, ki so navedene v točkah 1 in 2 Priloge. |
Države članice zagotovijo, da se izdelki, določeni v točki 3 Priloge in pripravljeni s predpakiranjem v časovnih presledkih, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge, dajo v promet samo, če so prepakirani v nazivnih količinah, ki so navedene v točkah 1 in 2 Priloge. | ||||||
Obrazložitev | |||||||
Ni primerno, da se že leta 2005 določi pravni okvir, ki bo začel veljati leta 2025, ker ne poznamo tržnih razmer, ki bodo takrat veljali. | |||||||
Predlog spremembe 12 ČLEN 4 | |||||||
1. Države članice zaradi razlogov, povezanih z nazivnimi količinami, ne smejo zavrniti, prepovedati ali omejiti, da bi se na trg dali predpakirani proizvodi, ki se prodajajo v aerosolnih razpršilcih, naštetih v točki 4 Priloge, in ki ustrezajo zahtevam te direktive. |
| ||||||
2. Na aerosolnih razpršilcih pod pritiskom mora biti v skladu s točko 4a Priloge navedena njihova nazivna vrednost. Podatek mora biti naveden tako, da se ga ne bo zamenjevalo z nazivno prostornino. |
1. Na aerosolnih razpršilcih mora biti navedena njihova skupna nazivna vrednost. Podatek mora biti naveden tako, da se ga ne bo zamenjevalo z nazivno prostorino njihove vsebine. | ||||||
3. Z odstopanjem od člena 8(1)(e) direktive 75/324/EGS Sveta za izdelke, ki se prodajajo v aerosolnih razpršilcih in ki ustrezajo zahtevam te direktive ni nujno, da vsebujejo podatke o nazivni količini vsebine. |
2. Z odstopanjem od člena 8(1)(e) direktive 75/324/EGS Sveta za izdelke, ki se prodajajo v aerosolnih razpršilcih in ki ustrezajo zahtevam te direktive ni nujno, da vsebujejo podatke o nazivni količini vsebine. | ||||||
Predlog spremembe 13 ČLEN 5, ODSTAVEK 1 | |||||||
1. Za namene člena 3 in 4, kadar najmanj dve posamezni predpakiranji tvorita večkratno pakiranje, veljajo nazivne količine, naštete v prilogi, za vsako posamezno predpakiranje.
|
1. Za namene člena 3, kadar najmanj dve posamezni predpakiranji tvorita večkratno pakiranje, veljajo nazivne količine, naštete v prilogi, za vsako posamezno predpakiranje. | ||||||
Predlog spremembe 14 ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |||||||
1. Države članice sprejmejo in objavijo najkasneje (12 mesecev od datuma, omenjenega v členu 9), zakone, uredbe in upravne določbe, ki morajo biti v skladu s to direktivo. Države članice posredujejo Komisiji besedilo teh predpisov in primerjalno tabelo med temi predpisi in direktivo. |
1. Države članice sprejmejo in objavijo najkasneje (12 mesecev od datuma, omenjenega v členu 9), zakone, uredbe in upravne določbe, ki morajo biti v skladu s to direktivo. Dražve članice besedilo teh določb takoj sporočijo Komisiji. | ||||||
Predlog spremembe 15 ČLEN 8, ODSTAVEK 2 A (novo) | |||||||
|
2a. Nazivne količine v razponu, ki so trenutno razprodane, a so naštete v Prilogi, se lahko še naprej daje na trg, dokler se zaloge v največ 18 mesecih po začetku veljavnosti te direktive ne porabijo. | ||||||
Justification | |||||||
Quelques tailles autorisées actuellement ne pourront plus être vendues dans le cadre de la nouvelle Directive. Il paraît ainsi approprié d’assurer une phase d’adaptation pour que les opérateurs économiques ne soient pas désavantagés par la nouvelle législation. | |||||||
Predlog spremembe 16 ČLEN 8 A (novo) | |||||||
|
Člen 8a Poročilo Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij najmanj (8 let po datumu, omenjenem v členu 9) in zatem vsakih 10 let poročilo o uporabi in učinkih te direktive. Po potrebi se poročilu priloži predlog revizije. | ||||||
Justification | |||||||
Une clause de révision nous semble plus appropriée qu'une disposition prévoyant que le cadre règlementaire ne sera plus applicable en 2025, alors qu'on ne connaît pas du tout aujourd'hui les conditions du marché à une date si éloignée. | |||||||
Predlog spremembe 17 PRILOGA, TOČKA 1, NOVA VRSTICA V PREGLEDNICI | |||||||
|
pitno mleko v razponu 100 ml–1500 ml, samo v naslednjih 7 velikostih: Ml: 100 — 200 — 250 — 500 — 750 — 1000 — 1500 | ||||||
Justification | |||||||
Consumers habitually buy certain sizes. If ranges were liberalised, distributors could try to undercut each other by reducing each size in order to make a slightly bigger profit. Furthermore, as consumers are used to buying certain sizes they could be misled into buying a cheaper bottle of milk without realising that it contained a smaller volume (even if the price per litre/pint is indicated.) | |||||||
Predlog spremembe 18 PRILOGA, TOČKA 1, NOVA VRSTICA V TABELI | |||||||
| |||||||
Obrazložitev | |||||||
Drinking milk is a staple part of the average consumer's diet. It should, therefore, be subject to mandatory sizes. Provision should also be made for national traditions, having regard also to the environmental benefits to be gained by the reuse of containers. | |||||||
Predlog spremembe 19 PRILOGA, TOČKA 1, NOVA VRSTICA V TABELI | |||||||
|
Oziroma, kjer velja sistem britanskih merskih enot: v razponu od ene tretjine pinta do 6 pintov samo v naslednjih 8 velikostih:
pint: 1/3-1/2-1-2-3-4-5-6 | ||||||
Justification | |||||||
Consumers habitually buy certain sizes. If ranges were liberalised, distributors could try to undercut each other by reducing each size in order to make a slightly bigger profit. Furthermore, as consumers are used to buying certain sizes they could be misled into buying a cheaper bottle of milk without realising that it contained a smaller volume (even if the price per litre/pint is indicated). | |||||||
Predlog spremembe 20 PRILOGA, TOČKA 1, ŠESTA VRSTICA V PREGLEDNICI | |||||||
žgane pijače V razponu 100 ml– 1500 ml, samo v naslednjih 7 velikostih: ml: 100 – 200 – 350 – 500 – 700 – 1000 – 1500 |
žgane pijače V razponu 100 ml–2000 ml, samo v naslednjih 9 velikostih:
ml: 100 – 200 – 350 – 500 – 700 – 750 – 1000 – 1500 – 1750 – 2000 | ||||||
Justification | |||||||
L’emballage dans des tailles plus grandes permet souvent d’offrir des prix plus bas et être ainsi plus attractif pour les consommateurs. Les tendances dans des marchés européens sensibles à ce fait montrent une préférence à la hausse pour ces grandes tailles. Avec une gamme actuelle qui va jusqu’à 4,5 litres, la déréglementation des grandes tailles pourrait induire le consommateur en erreur en cas de prolifération de tailles de bouteille très semblables. D’un autre côté, les producteurs pourraient bénéficier d'économies d’échelle grâce à la possibilité de mettre sur le marché de l’UE une nouvelle taille qui est seulement autorisée dans des pays tiers. Cette taille, qui est suffisamment différente d’autres valeurs dans la gamme, n’induirait aucunement en erreur les consommateurs. | |||||||
Predlog spremembe 21 PRILOGA, TOČKA 2, NOVA VRSTICA V PREGLEDNICI | |||||||
|
Maslo V razponu 100g - 1000g samo v naslednjih 6 velikosti: g: 100 - 125 - 200 (samo pri združevanju najnižjih vrednosti ali pri vrednosthi v višini 50g, ki se ne bodo prodajale posamezno) - 250 - 500 -1000 | ||||||
Justification | |||||||
Si les gammes sont libéralisées, la surenchère des formats entre distributeurs pourrait conduire à diminuer chaque format pour gagner une petite marge supplémentaire. De plus, les consommateurs ayant l'habitude d'acheter certains formats, ils pourront être trompés en achetant une plaquette de beurre moins chère sans s'apercevoir que le poids est inférieur (même si le prix au kilo est affiché). | |||||||
Predlog spremembe 22 PRILOGA, TOČKA 2, NOVA VRSTICA V PREGLEDNICI | |||||||
|
Pražena zmleta ali nezmleta kava V razponu 250g - 1000g, samo v naslednjih 4 velikostih: g: 250 - 500 - 750 - 1000 | ||||||
Justification | |||||||
Il convient de maintenir les gammes existantes, aussi dans l'intérêt des consommateurs les plus vulnérables. | |||||||
Predlog spremembe 23 PRILOGA, TOČKA 2, NOVA VRSTICA V PREGLEDNICI | |||||||
|
Suhe testenine V razponu 125g - 10 000 g, samo v naslednjih 10 velikostih: g: 125 - 250 - 500 - 1 000 - 1 500 - 2 000 - 3 000 - 4 000 - 5 000 - 10 000 | ||||||
Justification | |||||||
Il convient de maintenir les gammes existantes, aussi dans l'intérêt des consommateurs les plus vulnérables. | |||||||
Predlog spremembe 24 PRILOGA, TOČKA 2, NOVA VRSTICA V PREGLEDNICI | |||||||
|
Riž V razponu 125g - 10 000 g, samo v naslednjih 8 velikostih: g: 125 - 250 - 500 - 1 000 - 2 000 - 2 500 - 5 000 - 10 000 | ||||||
Justification | |||||||
Il convient de maintenir les gammes existantes, aussi dans l'intérêt des consommateurs les plus vulnérables. | |||||||
Predlog spremembe 25 PRILOGA, PREGLEDNICA 2, VRSTICA 2 A (novo) | |||||||
|
rjavi sladkor: v razponu 250 g - 1500 g, samo v naslednjih 5 velikostih: g:250-500-750-1000-1500 | ||||||
Predlog spremembe 26 PRILOGA, TOČKA 3, NOVA VRSTICA V TABELI | |||||||
| |||||||
Or. fr | |||||||
Justification | |||||||
Il s'agit de compléter la nouvelle catégorie "beurres" de l’annexe de la directive par la définition des produits la composant : c'est à dire l'ensemble des produits dont la matière grasse est exclusivement d'origine laitière. | |||||||
Cette demande vise le "beurre", le "beurre allégé, le "demi-beurre", les "matières grasses laitières à tartiner" qui sont à la base de notre alimentation quotidienne. | |||||||
En effet, le maintien d'une gamme sur ces produits permet : | |||||||
- de minimiser la confusion du consommateur sur ces produits basiques, le prix à l'unité de mesure n'étant pas suffisant pour garantir une comparaison rapide entre deux produits de volume différent, | |||||||
- d'optimiser les installations et ainsi de proposer aux consommateurs de meilleurs prix, | |||||||
- d'éviter la surenchère entre distributeurs qui pourrait conduire à une diminution des formats pour gagner une petite marge supplémentaire (mais très coûteuse en investissements pour les industriels). | |||||||
Predlog spremembe 27 PRILOGA, TOČKA 3, NOVA VRSTICA V TABELI | |||||||
| |||||||
Or. fr | |||||||
Obrazložitev | |||||||
Cet amendement vise à ajouter une définition à l'annexe afin de préciser l'amendement 17 contenu dans le projet de rapport | |||||||
Predlog spremembe 28 PRILOGA, TOČKA 3, NOVA VRSTICA V TABELI | |||||||
| |||||||
Or. fr | |||||||
Obrazložitev | |||||||
Cet amendement vise à ajouter une définition à l'annexe afin de préciser l'amendement 18 contenu dans le projet de rapport. | |||||||
Predlog spremembe 29 PRILOGA, TOČKA 3, NOVA VRSTICA V TABELI | |||||||
| |||||||
Or. fr | |||||||
Obrazložitev | |||||||
Cet amendement vise à ajouter une définition à l'annexe afin de préciser l'amendement 19 contenu dans le projet de rapport. | |||||||
Predlog spremembe 30 PRILOGA, TOČKA 3, NOVA VRSTICA V TABELI | |||||||
| |||||||
Or. fr | |||||||
Obrazložitev | |||||||
Compléter l’annexe de la directive par la définition de la nouvelle catégorie "laits de consommation". | |||||||
Cette demande vise les laits "blancs" de grande consommation qui sont à la base de notre alimentation quotidienne. | |||||||
En effet, le maintien d'une gamme sur ces produits permet : | |||||||
- de minimiser la confusion du consommateur sur ces produits basiques, le prix à l'unité de mesure n'étant pas suffisant pour garantir une comparaison rapide entre deux produits de volume différent, | |||||||
- d'optimiser les installations et ainsi de proposer aux consommateurs de meilleurs prix, | |||||||
- d'éviter la surenchère entre distributeurs qui pourrait conduire à une diminution des formats pour gagner une petite marge supplémentaire (mais très coûteuse en investissements pour les industriels). | |||||||
En conséquence, les produits dont le marché et la consommation sont différents de ceux des laits "blancs", tant dans leur volume que dans leurs occasions de consommation, tels que les laits aromatisés, les boissons à base de lait, ne sont pas concernés par cette gamme. Dans ce cas, il faut laisser à l'industriel sa liberté d’innovation, de développement de nouveaux produits et au consommateur le choix pour ces produits spécialisés. | |||||||
Predlog spremembe 31 PRILOGA, TOČKA 4, UVODNI DEL | |||||||
Razponi, opredeljeni spodaj, se uporabljajo za vse izdelke, ki se prodajajo v aerosolnih razpršilcih, razen za aromatizirane vode, losjone za lase, losjone za pred britjem in po britju, ki vsebujejo manj kot 3 prostorninske % naravnih ali umetnih parfumskih olj ali manj kot 70 prostorninskih % čistega etilnega alkohola, in za zdravila. |
Razponi, opredeljeni spodaj, se uporabljajo za vse izdelke, ki se prodajajo v aerosolnih razpršilcih, razen:
(a) kozmetične proizvode na alkoholni osnovi, ki vsebujejo več kot 3 prostorninske % naravnih ali umetnih parfumskih olj ali več kot 70 prostorninskih % čistega etilnega alkohola, (b) zdravil. | ||||||
Obrazložitev | |||||||
Kljub svojemu namenu predlog Komisije ne ohranja sedanjih izjem Direktive 80/232/EGS. Predlog spremembe popravlja to napako v bolj čitljivi obliki. |
- [1] Še neobjavljeno v UL.
EXPOSE DE MOTIFS
L'objectif de cette révision consiste à regrouper la législation existante en un acte unique et d'abroger (ou déréglementer) tous les formats d'emballages existants tout en maintenant la réglementation en vigueur fondée sur une harmonisation totale de certains secteurs spécifiques. De manière générale, cette proposition s'inscrit dans une démarche pluriannuelle de simplification de la législation du marché intérieur soutenue par les gouvernements.
1. Etat de la législation
Lorsque l'on s'est rendu compte, dans les années 60, que la diversité des dispositions nationales concernant les quantités nominales de produits en préemballages constituait un frein à la libre circulation des marchandises, la Communauté s'est attelée à une harmonisation. A notre connaissance, la législation communautaire en question, qui a été amendée à plusieurs reprises, n'a jamais été consolidée ou codifiée, mais son niveau de détail est impressionnant[1].
Ces mesures ont été prises tout en évitant aux entreprises qui opéraient uniquement sur le marché national de devoir respecter ces nouvelles dispositions communautaires. La réglementation d'harmonisation avait un caractère optionnel et prévoyait que seuls les produits conformes à la législation communautaire bénéficiaient de la libre circulation.
Certains produits ont toutefois été soumis à une harmonisation totale, ce qui signifie que tous les formats nationaux pour ces produits ont été supprimés et que les formats communautaires sont devenus obligatoires pour tous les opérateurs. La première législation communautaire sur les gammes de formats des produits préemballés date de 1975[2].
Au fil des ans, la nécessité d'une révision s'est fait sentir. En effet, la mise en œuvre des directives susmentionnées s'est avérée délicate, notamment à cause de la grande diversité des règles et des pratiques applicables aux gammes: certaines ont été rendues obligatoires, tandis que d'autres sont demeurées facultatives. Les Etats membres ont dès lors conservé le droit de fixer des gammes pour ces produits à l'échelle nationale. La variété des règles a parfois conduit à une compartimentation en différents marchés nationaux à l'intérieur de la Communauté européenne.
La Cour de justice des Communautés européennes a en outre confirmé cette difficulté dans l'affaire Cidrerie Ruwet[3]. La Cour y juge que la jurisprudence sur la reconnaissance mutuelle, à savoir "Cassis de Dijon", s'applique également aux formats d'emballages nationaux[4].
Suite à l'élaboration d'une étude d'impact, la Commission, a estimé que l'option des formats libres était la meilleure des solutions dans la mesure où elle garantissait une concurrence pleine et entière pour les entreprises et une liberté de choix pour les consommateurs sans nuire aux objectifs environnementaux de la Communauté. Elle soutient néanmoins dans sa proposition que certains secteurs devraient continuer à être soumis à la réglementation existante sur base d'une harmonisation totale. Des gammes obligatoires se justifieraient en effet dans les secteurs très spécifiques où la réglementation communautaire a déjà fixé des formats harmonisés obligatoires, c'est-à-dire pour les vins, les spiritueux, le café soluble, les aérosols et le sucre blanc.
Selon cette même proposition, le maintien de quantités nominales obligatoires ne représenterait pourtant qu'une dérogation à la politique générale de la déréglementation des quantités nominales et serait limitée dans le temps, à savoir 20 ans.
2. Justification succincte
La normalisation obligatoire des formats d'emballages semble avoir l'utilité évidente de protéger les consommateurs de certaines tromperies sur les volumes, car ce sont des formats bien connus du grand public, faciles à comprendre et uniformes dans tous les points de vente de l'UE. Elle assurerait également une concurrence loyale entre producteurs
En revanche, d'aucuns estiment, à l'instar de la Commission européenne, que pour de nombreux produits, notamment alimentaires, la libéralisation des formats est de nature à stimuler la concurrence par l'innovation, tout en offrant aux consommateurs, dont les habitudes évoluent, un plus large choix.
Les avis divergent fortement selon les secteurs sur la nécessité ou non d'une déréglementation. Les partisans de l'abrogation des directives existantes s'appuient en particulier sur l'information suffisante donnée par l'obligation de l'affichage du prix à l'unité de mesure (directive 98/6[5]). Les opposants à la suppression des gammes insistent notamment sur la facilité d'usage des gammes préétablies qui évite la lecture d'étiquettes.
Suite à la consultation que votre rapporteur a menée auprès de différents secteurs et des organisations de consommateurs, il estime que la déréglementation proposée par la Commission s'avère globalement fondée. La directive 98/6 qui rend obligatoire l'indication du prix de vente à l'unité de mesure a d'ailleurs fait disparaître un des motifs à l'origine de cette réglementation et offre, selon de nombreuses sources, une grande protection du consommateur tout en permettant la recherche et l'innovation.
La grande distribution semble également soutenir la démarche de la Commission, estimant que la disparition des gammes permettrait d'offrir des produits de plus en plus compétitifs.
Prenant acte de ces différentes contributions, le rapporteur est cependant d'avis que certains produits de base devraient déroger à la libéralisation et continuer à être régis par des gammes obligatoires. Bien que ces secteurs ne soient pas toujours parvenus à trouver un accord au niveau européen, de nombreuses prises de positions démontrent l'attachement de ces secteurs au maintien des gammes obligatoires en vigueur. Votre rapporteur a considéré que lorsqu'un secteur particulier (niveau national ou européen) s'exprimait en faveur du maintien de la législation existante, il y avait lieu d'en tenir compte.
Il en va ainsi du café, du beurre, du sel, du riz, des pâtes alimentaires et du lait de consommation. Ces produits sont à la base de notre alimentation quotidienne. Pour ces derniers, la réglementation en vigueur permet d'offrir au consommateur une gamme suffisamment large pour répondre à ses attentes en termes de besoin de consommation ainsi que de repère dans la comparaison des produits dans une Europe à 25. La déréglementation engendrerait des coûts en termes d'investissements et dans un même temps, les outils de productions risqueraient de devenir rapidement hors service. De telles conséquences mettront à coup sur les petites et moyennes entreprises en difficulté. Votre rapporteur reste dès lors convaincu de l'utilité de gammes pour les secteurs précités. Parfois, il convient même de les compléter. Ces gammes constituent la garantie d'une parfaite transparence pour le consommateur et une concurrence loyale pour les entreprises.
Aussi, les producteurs de spiritueux, soumis à la normalisation obligatoire des formats d'emballages, estiment que la proposition couvre un intervalle trop limité qui ne prend pas en considération la tendance prévisible dans les ventes. La vente de tels produits évolue en effet dans le sens d'achats de plus en plus fréquents en grands volumes, au-delà d'un litre, voire d'un litre et demi. Votre rapporteur suggère d'étendre la gamme jusqu'à deux litres pour couvrir l'évolution future du marché.
Les biens vendus hors-taxes ("Duty-free") ne sont pas sujets aux gammes d'emballage obligatoires dans l'UE, puisqu'ils sont consommés en dehors du Marché intérieur. Si cette exemption n'est pas retenue dans cette nouvelle proposition, les tailles utilisées deviendraient illégales. Il serait dès lors contradictoire qu'une directive qui cherche à simplifier la législation existante et à déréguler la plupart des secteurs introduise une disposition concernant des points de vente auxquels elle ne s'applique pas actuellement et dont l'application ne comporte aucun bénéfice additionnel.
Par ailleurs, la proposition n'admet le maintien des gammes pour les produits listés dans l'annexe que de manière transitoire, puisqu'elle prévoit une disparition automatique des gammes au bout de 20 ans (article 3). Cette disposition ne semble guère justifiée. Comment décider dès 2005 du cadre réglementaire qui sera applicable en 2025, alors qu'on ne connaît pas du tout aujourd'hui les conditions du marché à une date si éloignée. En conséquence, votre rapporteur propose d'amender cette disposition en suggérant une clause de révision décennale.
Enfin, le rapporteur est conscient des problèmes que soulève la libéralisation des gammes pour les personnes handicapées ou âgées. Ceux-ci s'opposent à la suppression des gammes. C'est également une des raisons pour laquelle le maintien des gammes pour certains produits de base a été suggéré. Il est à noter que ces personnes se rendent plus facilement dans des commerces de proximité qui quant à eux dérogent également à l'obligation du prix à l'unité de mesure. La déréglementation des formats ne ferait dès lors que croire l'insécurité de ces personnes quant à la quantité et la valeur de leur achat.
C'est dans l'esprit de la directive adoptée par le Parlement européen le 23 février 2005 sur les pratiques commerciales déloyales, qui vise entre autres à protéger le consommateur vulnérable, qu'il est demandé à la Commission européenne de bien vouloir examiner ce qu'il conviendrait de faire au niveau communautaire pour améliorer la lisibilité des indications de poids et de volumes pour les personnes vulnérables. Il est également demandé aux Etats membres de faire un effort plus poussé en ce sens.
Le Parlement Européen a aussi commissionné, en août 2005, une étude d'impact visant à analyser les conséquences de la déréglementation proposée sur les catégories de consommateurs vulnérables (personnes âgées, mal voyantes, handicapés, consommateurs à faible niveau d'éducation etc.). C'est donc la première fois que les propositions initiales d'un rapporteur ont été l'objet d'une étude d'impact demandé par le Parlement. Les résultats de cette étude ont conclu que la plupart des consommateurs ne connaissent pas le prix à l'unité de mesure; en outre, les résultats mettent en question la thèse de la Commission qu'une déréglementation automatiquement comporterait une hausse de concurrence sur le marché, puisque le nombre des marques offertes aux consommateurs se réduirait de conséquence. L’étude conforte clairement la proposition de déroger à la libéralisation pour certains produits alimentaires de base dans le but de protéger les consommateurs les plus vulnérables. Elle démontre aussi que la libéralisation des emballages n’assure ni une augmentation de la concurrence entre les producteurs ni une augmentation du choix pour les consommateurs ni une réponse adéquate aux besoins des consommateurs les plus nombreux et les plus faibles.
- [1] A titre d'exemple, les annexes à la directive 80/232 prévoient des gammes de quantités nominales pour les produits suivants: PRODUITS ALIMENTAIRES VENDUS A LA MASSE: Entre autres: beurre, margarine, graisses émulsionnées ou non animales et végétales, pâtes à tartiner à faible teneur en graisse. Sel de table ou de cuisine, riz, céréales et flocons de céréales prêts à servir
PEINTURES ET VERNIS PRÊTS À L'EMPLOI (AVEC OU SANS ADDITION DE SOLVANTS); COLLES ET ADHÉSIFS SOLIDES OU EN POUDRE; PRODUITS D'ENTRETIEN (Entre autres : produits pour cuirs et chaussures, bois et revêtements de sol, fourneaux et métaux y compris pour automobiles, vitres et glaces y compris pour automobiles; détachants, apprêts et teintures ménagères, insecticides ménagers, détartrants, désodorisants ménagers, désinfectants non pharmaceutiques; COSMÉTIQUES : PRODUITS DE BEAUTÉ ET DE TOILETTE - Produits pour la peau et l'hygiène buccale, crèmes à raser, crèmes et lotions à usage général, crèmes et lotions pour les mains, produits solaires, produits pour l'hygiène buccale; pâtes dentifrices; produits non colorants pour cheveux et produits de bain; laques, shampooings, produits de rinçage, renforçateurs, brillantines, crèmes pour cheveux, mousses et autres produits moussants pour le bain et la douche; produits à base d'alcool: eaux aromatiques, lotions capillaires, lotions avant et après rasage; désodorisants et produits pour l'hygiène intime; talcs; PRODUITS DE LAVAGE- Savons solides de toilette et de ménage; savons mous; savons en paillettes, copeaux, flocons, produits liquides de lavage, de nettoyage et de récurage, ainsi que produits auxiliaires et préparations hypochlorites, poudre de récurage, produits de prélavage et de trempage sous forme de poudre; HUILES DE GRAISSAGE; CONSERVES ET SEMI-CONSERVES LOGÉES DANS DES BOÎTES MÉTALLIQUES ET DANS DES EMBALLAGES EN VERRE : PRODUITS VÉGÉTAUX (FRUITS, LÉGUMES, TOMATES, POMMES DE TERRE, À L'EXCEPTION DES ASPERGES, SOUPES, JUS DE FRUITS OU DE LÉGUMES ET NECTARS DE FRUITS) DESTINÉS À L'ALIMENTATION HUMAINE; PRODUITS SPECIAUX - truffes; tomates: concentrées, pelées ou non, «Cocktails» de fruits, fruits au sirop; ALIMENTS HUMIDES POUR CHIENS ET CHATS; PRODUITS DE LAVAGE ET DE NETTOYAGE EN POUDRE. - [2] Directive 76/211/CEE du Conseil, du 20 janvier 1976, concernant le rapprochement des législations des Etats membres relatives au préconditionnement en masse ou en volume de certains produits en
préemballages, JO L 46, 21.2.1976, p. 1.
Directive 75/106/CEE du Conseil, du 19 décembre 1974, concernant le rapprochement des législations
des Etats membres relatives au préconditionnement en volume de certains liquides en préemballages, JO L 42, 15.2.1975, p. 1.
Directive 80/232/CEE du Conseil, du 15 janvier 1980, concernant le rapprochement des législations des Etats membres relatives aux gammes de quantités nominales et de capacités nominales admises pour certains produits en préemballages, JO L 51, 25.2.1980, p. 1. - [3] Arrêt du 12 octobre 2000, Affaire C-3/99 Cidrerie Ruwet SA/Cidre Stassen SA et H.P. Bulmer Ltd, Rec. 2000, p. I-8749.
- [4] "L'article 30 du traité (devenu, après modification, article 28 CE) doit être interprété en ce sens qu'il s'oppose à ce qu'un Etat membre interdise la commercialisation d'un préemballage d'un volume nominal non compris dans la gamme communautaire prévue à la directive 75/106, concernant le rapprochement des législations des Etats membres relatives au préconditionnement en volume de certains liquides en préemballages, modifiée par les directives 79/1005, 85/10, 88/316 et 89/676, légalement fabriqué et commercialisé dans un autre Etat membre, à moins qu'une telle interdiction ne vise à satisfaire une exigence impérative tenant à la protection des consommateurs, qu'elle soit indistinctement applicable aux produits nationaux et aux produits importés, qu'elle soit nécessaire à la satisfaction de l'exigence en cause et proportionnée à l'objectif poursuivi, et que cet objectif ne puisse pas être atteint par des mesures restreignant d'une manière moindre les échanges intracommunautaires.
Afin d'apprécier s'il existe effectivement un risque que le consommateur soit induit en erreur par des volumes nominaux trop voisins d'un même liquide, le juge national doit tenir compte de tous les éléments pertinents, en prenant pour référence un consommateur moyen, normalement informé et raisonnablement attentif et avisé." (paragraphe 2 du sommaire de l'arrêt) - [5] Directive 98/6/CE du Parlement européen et du Conseil du 16 février 1998 relative à la protection des consommateurs en matière d'indication des prix des produits offerts aux consommateurs, L 80, 18/03/199, p. 27.
MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (26.4.2005)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o nazivnih količinah predpakiranih izdelkov, razveljavitvi Direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS in spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS
(KOM(2004)0708 – C6‑0160/2004 – 2004/0248(COD))
Pripravljavec osnutka: John Purvis
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Trenutna zakonodaja o velikosti pakiranj za predpakirane izdelke je zapletena in nepregledna. Zakonodaja ureja približno 40 izdelkov. Za nekatere od njih (kot so vino in žgane pijače) so obvezne velikosti določene na ravni Skupnosti. Za druge veljajo neobvezni predpisi Skupnosti, vendar si države članice ohranijo pravico do določitve vrednosti na nacionalni ravni. To je privedlo do različnih predpisov Skupnosti in nacionalnih predpisov o velikosti ter do splošne zmede na notranjem trgu, še zlasti, ko je po primeru Cidrerie-Ruwet dovoljeno trženje nacionalnih velikosti pakiranj po celotni EU
S tem predlogom se ukinjajo vse obstoječe obvezne alineobvezne fiksne velikosti pakiranj, razen nekaterih določenih področij (npr. vino, žgane pijače, instant kava in beli sladkor), kjer so obvezne velikosti ohranjene znotraj določene stopnje. Komisija predlaga iztek veljavnosti predloga po 20 letih. Pripravljavec mnenja namesto tega predlaga revizije v razmiku približno desetih let.
Na splošno pripravljavec pozdravlja predlog Komisije, ki je dober zgled deregulacije ter poenostavitve zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje.
Proste velikosti povečujejo fleksibilnost podjetij, da prilagajajo velikosti izdelkov novim potrebam potrošnikov in spremenljivim zahtevam. Podjetja bodo spodbujala inovativnost in potrošnikom omogočila večjo izbiro. Izkušnje so pokazale, da se podjetja v sektorjih s prostimi velikostmi osredotočajo na povpraševanja potrošnikov in inovacijo izdelkov. Ta inovacija izdelkov pogosto odpira ter razvija nove trge in gre z roko v roki s procesom inovacije.
Zakonodaja o označevanju, enotnem oblikovanju cen in zavajajočem oglaševanju je bolj pomembna za zaščito potrošnikov kot omejevanje izbire potrošnikov z določanjem velikosti.
Toda v nekaterih posameznih sektorjih obstaja razlog za ohranitev obveznih fiksnih velikosti. Prvič, obvezne velikosti lahko nekaterim malim proizvajalcem pripomorejo, da zmanjšajo stroške z ekonomijo obsega in učinkovitejšo proizvodno linijo za stekleničenje. Brez obveznih velikosti lahko trgovci na drobno in distributerji od njih zahtevajo, da redno spreminjajo velikosti pakiranj. Drugič, v nekaterih sektorjih so se potrošniki pred uvedbo obveznih velikosti srečali s širjenjem velikosti pakiranj. Teh razlik v velikosti na prvi pogled ni mogoče ločiti, kar povzroči veliko zmedo med potrošniki. Zato Komisija predlaga, da določene velikosti pakiranj ostanejo obvezne za omejeno število sektorjev zaradi interesov malih proizvajalcev in varstva potrošnikov. To mnenje se ujema s tem, v zvezi z nekaterimi manjšimi spremembami se dovolijo spremembe v razponu velikosti.
Pripravljavec se prav tako strinja s Komisijo, da direktiva za predpakirane izdelke, ki se prodajajo v aerosolnih razpršilnikih, ne bi smela vsebovati sprememb, ker bodo le-te vključene v revizijo Direktive sveta 75/324/EGS v bližnji prihodnosti..
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, da kot pristojni odbor v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 5 | |
(5) Presoja vplivov, ki vključuje obsežno posvetovanje vseh interesnih skupin, je pokazala, da proste nazivne količine povečujejo svobodo proizvajalcev pri dobavljanju blaga po okusu potrošnikov in povečujejo konkurenco glede kakovosti in cene na notranjem trgu. |
(5) Presoja vplivov, ki vključuje obsežno posvetovanje vseh interesnih skupin, je pokazala, da proste nazivne količine v številnih sektorjih povečujejo svobodo proizvajalcev pri dobavljanju blaga po okusu potrošnikov in povečujejo konkurenco glede kakovosti in cene na notranjem trgu. |
Obrazložitev | |
Proste nazivne količine lahko spodbudijo novosti v industriji in povečajo izbiro potrošnikov, vendar ne v vseh sektorjih. |
Predlog spremembe 2
UVODNA IZJAVA 7
(7) V nekaterih sektorjih pa bi imela lahko takšna deregulacija za posledico nesorazmerno visoke dodatne stroške, še zlasti za mala in srednje velika podjetja. Za te sektorje je torej treba prilagoditi obstoječo zakonodajo Skupnosti na podlagi izkušenj, še zlasti za zagotovitev, da se nazivne količine Skupnosti določijo vsaj v primeru tistih izdelkov, ki se najbolje prodajajo potrošnikom. |
(7) Vendar so v ostalih sektorjih proste velikosti prej povzročile močno povečanje različnih velikosti pakiranj in zaplete na trgu. V teh sektorjih bi imela lahko takšna deregulacija za posledico nesorazmerno visoke dodatne stroške, še zlasti za mala in srednje velika podjetja, kot tudi zmedo za potrošnike. Poleg tega bi deregulacija lahko ogrozila koristi, ki jih prinaša uporaba okolju prijaznega lahkega stekla. Za te sektorje je torej treba prilagoditi obstoječo zakonodajo Skupnosti na podlagi izkušenj, še zlasti za zagotovitev, da se nazivne količine Skupnosti določijo za najpogosteje prodajane velikosti izdelkov. |
Obrazložitev
V nekaterih sektorjih so bile pred uvedbo obveznih velikosti na prodaj številne različne velikosti, pogosto blizu najbolj prodajanih količin, kar je povzročilo veliko zmedo za potrošnike in dodatne stroške, zlasti za male proizvajalce. Z odpravo obveznih velikosti v teh sektorjih bi lahko ponovno ustvarili pogoje, v katerih bi se te težave vrnile in povzročile probleme za proizvajalce in za potrošnike.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 8 | |
(8) Ker je treba ohranitev obveznih nazivnih količin upoštevati kot odstopanje, mora biti le-to časovno omejeno, ob upoštevanju ustreznega investicijskega cikla za opremo v zadevnih sektorjih. Za te sektorje pa je treba prilagoditi obstoječo zakonodajo Skupnosti na podlagi izkušenj, še zlasti je treba omejiti nekatere nazivne količine Skupnosti samo na tiste, ki se najbolje prodajajo potrošnikom. |
(8) Medtem ko je ohranitev obveznih nazivnih količin v nekaterih sektorjih mogoče utemeljiti na podlagi izkušnej in varstva potrošnikov, je treba zakonodajo Skupnosti kljub temu ponovno preučiti, da se ugotovi, ali te obvezne velikosti še vedno ustrezajo potrebam potrošnikov in proizvajalcev. Za zagotovitev stabilnosti in predvidljivosti trga in preprečitev tveganja pri kapitalskih naložbah v opremo za pakiranje, se morajo takšni pregledi izvesti vsakih deset let. |
Obrazložitev | |
Ohranitev obveznih velikosti v nekaterih sektorjih bi prinesla koristi tako industriji kot potrošnikom. Težko je predvideti prihodnje tržne pogoje pa tudi, ali bi bilo koristno odpraviti vse obvezne velikosti. Zato bi bilo bolje izvesti pregled po daljšem času in oceniti, ali so potrebne spremembe zakonodaje. | |
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 9 A (novo) | |
|
(9a) V interesu varstva potrošnikov je treba uvesti nove ukrepe za izboljšanje čitljivosti podatkov o teži in sestavi, navedenih na oznaki izdelka. |
Obrazložitev | |
Na ta način se zagotovi učinkovitejše varstvo potrošnikov, saj ima potrošnik dostop do vseh podatkov o izdelku, ki so jasno navedeni na oznaki, in zato lahko brez težav primerja med sabo izdelke v embalažah različnih velikosti. | |
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 10 A (novo) | |
|
(10a) V primeru zelo gostih tekočih izdelkov (t.j. izdelkov, ki jih proizvajalec lahko pakira kot tekočino ali trdno snov in se zato merijo glede na prostornino ali težo, na embalaži pa je navedena ena ali druga merska enota) je treba uskladiti uporabo merskih enot, v katerih je izražena vsebina tovrstnih izdelkov, da se potrošnikom omogoči primerjanje cen enakih izdelkov. |
Obrazložitev | |
Nekateri izdelki, npr. laki in podobni premazi, barve in sladoled, se lahko merijo v enotah prostornine ali teže. To potrošnikom preprečuje primerjavo cen enakih izdelkov in jih lahko privede do napačne izbire. Merske enote je treba zato in zaradi učinkovitejšega varstva potrošnikov uskladiti. | |
Predlog spremembe 6 ČLEN 1, ODSTAVEK 1 | |
Ta direktiva določa pravila o nazivnih količinah za izdelke, ki so predpakirani. Uporablja se za predpakirane izdelke in embalažo, kot je določeno v členu 2 Direktive 76/211/EGS. |
Ta direktiva določa pravila o nazivnih količinah za izdelke, ki so predpakirani. Uporablja se za predpakirane izdelke in embalažo, kot je določeno v členu 2 Direktive 76/211/EGS. Direktiva ne velja za izdelke iz Priloge, ki so naprodaj v brezcarinskih trgovinah za porabo zunaj EU. |
Obrazložitev | |
Blago naprodaj na mestih, kot so brezcarinske prodajalne na letališčih, in za izvoz zunaj Evropske unije trenutno ni predmet obveznih stopenj EU, ker se porabi zunaj enotnega trga. Ta določba se mora ohraniti, da velikosti, ki se trenutno prodajajo na takšnih mestih, ne postanejo nezakonite. | |
Predlog spremembe 7 ČLEN 3, ODSTAVEK 1 | |
Države članice do [20 let po datumu, navedenem v členu 9] zagotovijo, da se izdelki, določeni v točki 3 Priloge in pripravljeni s predpakiranjem v časovnih presledkih, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge, dajo v promet samo, če so prepakirani v nazivnih količinah, ki so navedene v točkah 1 in 2 Priloge |
Države članice zagotovijo, da se izdelki, določeni v točki 3 Priloge in pripravljeni s predpakiranjem v časovnih presledkih, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge, dajo v promet samo, če so prepakirani v nazivnih količinah, ki so navedene v točkah 1 in 2 Priloge. Seznam izdelkov v točki 3 Priloge se pregleda vsakih deset let, da se oceni, ali se obdrži in/ali spremeni. |
Obrazložitev | |
Težko je predvideti prihodnje tržne pogoje pa tudi, ali bi bilo koristno odpraviti vse obvezne velikosti. Zato bi bilo bolje izvesti pregled po daljšem času in oceniti, ali so potrebne spremembe zakonodaje. | |
Predlog spremembe 8 ČLEN 5, ODSTAVEK 1 | |
1. Za namene členov 3 in 4 se v primerih v katerih dva ali več predpakiranih izdelkov sestavljajo skupinski paket, nazivne količine, navedene v Prilogi, uporabljajo za vsak posamezni predpakirani izdelek. |
1. Za namene členov 3 in 4 se v primerih v katerih se dva ali več predpakiranih izdelkov, ki so pakirani v količinah, določenih v Prilogi in se lahko prodajajo posebej, prodajajo v skupinskem paketu, nazivne količine, navedene v Prilogi, uporabljajo za vsak posamezni predpakirani izdelek v skupinskem paketu. |
Obrazložitev | |
Pojasnilo. Izdelki, prodajani v skupninskih pakirnajih, morajo biti ali posamezno pakirani v velikostih, ki jih dovoljuje ta direktiva, ali v celoti ustrezati velikosti pakiranja, ki jo dovoljuje ta direktiva. | |
Predlog spremembe 9 ČLEN 5, ODSTAVEK 2 | |
2. Če je predpakirani izdelek sestavljen iz dveh ali več posameznih paketov, ki niso namenjeni posamični prodaji, se nazivne količine, navedene v Prilogi, uporabljajo za predpakirani izdelek. |
2. Če skupinski paket vsebuje dva ali več posameznih predpakiranih izdelkov, ki niso pakirani v količinah, določenih v Prilogi in se zato ne morejo prodajati posamično, se nazivne količine, navedene v Prilogi, uporabljajo za celotno vsebino skupinskega paketa. |
Obrazložitev | |
Pojasnilo. Izdelki, ki se prodajajo v skupinskih paketih, morajo biti ali posamezno pakirani v velikostih, ki jih dovoljuje ta direktiva, ali v celoti ustrezati velikosti pakiranja, ki jo dovoljuje ta direktiva. | |
Predlog spremembe 10 ČLEN 8 A (novo) | |
|
Člen 8a |
|
Pregled |
|
Deset let po začetku veljavnosti te direktive Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o področju uporabe te direktive in pripravi priporočila za spremembo direktive. |
Obrazložitev | |
Komisija mora po daljšem času opraviti pregled direktive, da oceni, ali so potrebne spremembe zakonodaje. | |
Predlog spremembe 11 ČLEN 8 B (novo) | |
|
Člen 8b Odstopanje |
|
Izdelke, pakirane v količinah, ki so bile obvezne neposredno pred začetkom veljavnosti te direktive, vendar niso zajete v določenih časovnih presledkih Priloge, in ki so jih proizvedli najpozneje dan po začetku veljavnosti te direktive, se lahko še naprej daje na trg 18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive. |
Obrazložitev | |
Nekaterih velikosti, ki so trenutno dovoljene, ne bo več mogoče prodajati pod pogoji te direktive. Zato je smiselno imeti prehodno obdobje. | |
Predlog spremembe 12 PRILOGA, PREGLEDNICA 1,VRSTICA 6, STOLPEC 2 | |
V razponu 100 ml – 1500 ml, samo v naslednjih 7 velikostih: ml: 100 – 200 – 350 – 500 – 700 – 1000 – 1500 |
V razponu 100 ml – 2000 ml, samo v naslednjih 10 velikostih:
ml: 100 – 200 – 350 – 500 – 700 – 750 – 1000 – 1500 – 1750 – 2000 |
Obrazložitev | |
Vse več prednosti se daje večjim velikostim pakiranja žganih pijač. Zato je ustrezno obvezne velikosti razširiti in vključiti večje velikosti ter s tem preprečiti pojavljanje podobnih velikosti steklenic. Proizvajalcem mora biti dovoljeno prodajati žgane pijače v 750 ml steklenicah, ker se te že proizvajajo za izvozni trg, poleg tega pa je to običajna velikost steklenic vina. | |
Predlog spremembe 13 PRILOGA, PREGLEDNICA 2, VRSTICA 2 A (novo) | |
|
rjavi sladkor: v razponu 250 g - 1500 g, samo v naslednjih 5 velikostih: g:250-500-750-1000-1500 |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o nazivnih količinah predpakiranih izdelkov, razveljavitvi Direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS in spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS | |||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2004)0708 – C6-0160/2004 – 2004/0248(COD) | |||||
Pristojni odbor |
IMCO | |||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
ITRE | |||||
Okrepljeno sodelovanje |
| |||||
Poročevalec(-ka) |
John Purvis | |||||
Obravnava v odboru |
31.3.2005 |
|
|
|
| |
Datum sprejetja |
26.4.2005 | |||||
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
37 2 0 | ||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Ivo Belet, Jan Březina, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Joan Calabuig Rull, Pilar del Castillo Vera, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Lena Ek, Nicole Fontaine, Umberto Guidoni, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Pia Elda Locatelli, Eluned Morgan, Reino Paasilinna, Pier Antonio Panzeri, Umberto Pirilli, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras Roca | |||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Malcolm Harbour, Erna Hennicot-Schoepges, Edit Herczog, Erika Mann, Lambert van Nistelrooij, John Purvis, Hannes Swoboda | |||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| |||||
- [1] Še neobjavljeno v UL.
POSTOPEK
Naslov |
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o nazivnih količinah predpakiranih izdelkov, razveljavitvi Direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS in spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS | ||||||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2004)0708 – C6-0160/2004 – 2004/0248(COD) | ||||||||||
Datum predložitve EP |
25.10.2005 | ||||||||||
Pristojni odbor |
IMCO | ||||||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
ITRE |
|
|
|
| ||||||
Poročevalec (-ka) |
Jacques Toubon |
| |||||||||
Obravnava v odboru |
11.7.2005 |
5.10.2005 |
22.11.2005 |
12.12.2005 |
| ||||||
Datum sprejetja |
12.12.2005 | ||||||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 0 1 | |||||||||
Poslanci, navozči pri končnem glasovanju |
Maria Carlshamre, Charlotte Cederschiöld, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Christopher Heaton-Harris, Anna Hedh, Edit Herczog, Anneli Jäätteenmäki, Pierre Jonckheer, Wolf Klinz, Henrik Dam Kristensen, Kurt Lechner, Lasse Lehtinen, Toine Manders, Arlene McCarthy, Manuel Medina Ortega, Zita Pleštinská, Luisa Fernanda Rudi Ubeda, Leopold Józef Rutowicz, Heide Rühle, Andreas Schwab, Eva-Britt Svensson, József Szájer, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler, Phillip Whitehead | ||||||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Benoît Hamon | ||||||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| ||||||||||
Datum predložitve |
16.12.2005 | ||||||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... | ||||||||||