POROČILO o izvajanju gozdarske strategije Evropske unije
31.1.2006 - (2005/2054(INI))
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Heinz Kindermann
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o izvajanju gozdarske strategije Evropske unije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. januarja 1997 o strategiji Skupnosti za gozdarski sektor[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. novembra 1998 o strategiji Evropske unije za gozdarstvo (KOM(1998)0649),
– ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji Evropske unije[2],
– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 14/2000 o SKP in okolju[3],
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu "Poročilo o izvajanju gozdarske strategije EU" (KOM(2005)0084) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije o ukrepih in dejavnostih, ki so bili izvedeni v okviru gozdarske strategije EU od 1999 do 2004,
– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 9/2004 "Gozdarski ukrepi v okviru politike razvoja podeželja"[4],
– ob upoštevanju sklepov o akcijskem načrtu EU za gozdarstvo, ki jih je sprejel Svet za kmetijstvo in ribištvo na zasedanju v Bruslju 30. maja 2005,
– ob upoštevanju študije z dne 21. junija 2005 o perspektivah za evropsko gozdarsko strategijo, ki je jo naročil njegov pristojni odbor, izdelala pa francoska državna gozdarska uprava (Office National des Forêts),
– ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora regij z dne 12. septembra 2005 z naslovom "Poročilo o izvajanju gozdarske strategije EU",
– ob upoštevanju predhodnega osnutka mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. avgusta 2005 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Poročilo o izvajanju gozdarske strategije EU",
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0015/2005),
Glavni vidiki
A. ker izdelava akcijskega načrta EU za trajnostno upravljanje gozdov, ki ga je predlagala Komisija, ne postavlja pod vprašaj temeljnih načel gozdarske strategije EU, se pravi trajnostnega upravljanja gozdov ter ohranitve in krepitve večnamenske vloge gozdov tudi za biološko raznovrstnost in v njih živeče divjadi, na podlagi načela solidarnosti; ker gre pri gozdarski strategiji EU za dinamičen proces, ki je odprt za integracijo novih elementov; ker gre akcijski načrt EU razumeti kot dopolnilen instrument, ki omogoča boljše usklajevanje ciljev in ukrepov na različnih akcijskih področjih,
B. opozarja, da združitev gospodarske rasti s pomembnima okoljskimi vrednotama, na primer ohranjanjem varovalne funkcije in biološke raznovrstnosti gozdov, ter razvojem podeželja, bistveno prispeva k doseganju številnih ciljev lizbonske in göteborške strategije;
C. ker je vpliv najrazličnejših politik Skupnosti na gozdove vedno večji, čeprav niti v Pogodbi o ustanovitvi Evropske unije niti v osnutku ustavne pogodbe ni predvidene pravne podlage za skupno gozdarsko politiko,
D. ker države članice uporabljajo deloma zelo različne opredelitve gozdov, zaradi česar je mogoča le nepopolna ocena ukrepov Skupnosti, pomembnih za gozdove,
E. ugotavlja, da je treba pri vseh odločitvah, ki zadevajo evropske gozdove, upoštevati dejstvo, da so evropski gozdovi zelo različne kakovosti in izpostavljeni različnim okoljskim izzivom,
Strateški element 1: Dejavno sodelovanje pri mednarodnih procesih v zvezi z gozdarskim sektorjem
F. ker so države članice z dejavnim sodelovanjem pri vseh mednarodnih procesih v zvezi z gozdarskim sektorjem izpolnile poziv Sveta k oblikovanju evropske gozdarske strategije,
G. poudarja, da so neokrnjeni gozdni ekosistemi pomembni za ohranjanje biološke raznovrstnosti v skladu z obveznostmi iz mednarodnih sporazumov; ugotavlja, da primere takšnih obveznosti predstavljajo Konvencija o biološki raznovrstnosti (Rio, 1992) in cilj zaustavitve upadanja biološke raznovrstnosti do leta 2010 (zasedanji EU v Göteborgu, 2001 in Johannesburgu, 2002); ugotavlja, da je za uspešno izpolnitev teh obveznosti izjemno pomembno določiti dovolj območij za naravne rezervate, gozdnogojitvene postopke pa skupaj s krajinskim načrtovanjem prilagoditi biološkim pogojem;
Strateški element 2: Izvajanje mednarodnih obveznosti v okviru nacionalnih gozdarskih programov
H. ker so nacionalni in podnacionalni gozdarski programi (NFP) centralen instrument za izvajanje ciljev gozdarske strategije EU in naj bi poskrbeli za soglasje in skladnost med nacionalnimi političnimi cilji in mednarodnimi obveznostmi,
Strateški element 3: Izboljšanje usklajenosti, komunikacije in sodelovanja na vseh političnih področjih, ki zadevajo gozdarski sektor
I. ker ostaja načelna potreba po večji usklajenosti, boljši komunikaciji ter tesnejšem sodelovanju na vseh političnih področjih Skupnosti, ki zadevajo gozdarski sektor (kmetijstvo, okolje, energija, raziskovanje, industrija, notranji trg, trgovina ter razvojna pomoč), ki je bila izpostavljena že leta 1998, nespremenjena,
Strateški element 4: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v okviru politike ohranjanja in razvoja podeželskih območij
J. ker je na ravni Skupnosti politika razvoja podeželja glavni instrument za izvajanje gozdarske strategije, kar se kaže tudi v dejstvu, da je bilo za gozdarske ukrepe v okviru politike razvoja podeželja med 2000 in 2006 zagotovljenih 4,8 milijarde EUR, od tega je bila polovica porabljena za pogozdovanje kmetijskih obdelovalnih površin, druga polovica pa za ostale gozdarske ukrepe,
Strateški element 5: Zaščita gozdov v Evropi
K. ker mora biti gozdarstvo gospodarsko, ekološko, socialno in kulturno trajnostno opredeljeno in ker so varstvo gozdov, spremljanje škode na gozdovih, sanacija poškodovanih delov gozdov in zagotavljanje okoljske uspešnosti, zlasti uravnavanje vodnega cikla, pomembni sestavni deli trajnostnega gozdarstva; poglaviten cilj v zvezi z gozdovi je ohranitev njihovega zdravja in sposobnosti za preživetje, tako da se jih zavaruje pred gozdnimi požari ter onesnaževanjem zraka, pa tudi pred onesnaževanjem tal in voda ter pred ostalo škodo zaradi bolezni in škodljivcev, kakor tudi zaradi erozije,
L. ker želi zagotoviti biološko raznovrstnost in zahteva, da se upravljanje in trajnostno izkoriščanje prostoživečih živali, ki naravno naseljujejo ta območja, izvaja s ciljem ohranjanja vrst in ob spoštovanju ravnovesja med staležem divjadi in lovom,
M. ker so kljub temu v politiki za razvoj podeželja predvideni ukrepi za preprečevanje požarov nezadostni za kljubovanje gozdnim požarom, ki so glavni vzrok za propadanje gozdov Evropske unije in eden od razlogov za pospešeno dezertifikacijo v mnogih predelih Evrope, obžaluje premajhno usklajenost programov, ki se izvajajo na regionalni in nacionalni ravni; meni, da je treba z izdelavo strateških smernic Skupnosti pospešiti usklajevanje, da bi bili preventivni ukrepi, ki jih sprejemajo različni nacionalni in/ali lokalni organi oblasti, bolj povezani; poziva Komisijo, naj vsem regijam predlaga, da izdelajo celovito strategijo za boj proti požarom in sodelujejo z državami članicami; meni, da mora takšna strategija pokrivati odnos med kmetijskim in gozdarskim okoljem, tveganja na tem področju in preventivne ukrepe za obravnavo teh tveganj,
N. opozarja na regije, ki so jih ponovno prizadeli obsežni gozdni požari in jim izraža solidarnost; vendar poudarja, da so tako težave v zvezi z gozdnimi požari kot tudi pogoji za njihovo preprečevanje v posameznih državah članicah zelo različni; opozarja, da sta lokalna udeležba in lokalno delo, kot kažejo izkušnje, odločilnega pomena za učinkovito preprečevanje gozdnih požarov, boj proti njim in opustitev praks pogozdovanja z lažje gorljivimi monokulturami, zlasti evkaliptom,
O. ugotavlja, da je novi finančni instrument za okolje (LIFE+) bistvenega pomena za zaščito vseh evropskih gozdov s pomočjo ukrepov za nadzor in preprečevanje dejavnikov, ki povzročajo njihovo uničevanje, vključno s požari,
Strateški element 6: Zaščita tropskih gozdov
P. ker nezakonita sečnja tropskega lesa povzroča resno ekološko, gospodarsko in socialno škodo, in to ne samo v izvornih državah, temveč tudi v državah v zmernih zemljepisnih širinah, saj zaradi tega nastaja znatno izkrivljanje konkurence na trgu z lesnimi proizvodi,
Q. . pozdravlja akcijski načrt Komisije FLEGT (akcijski načrt EU za izvajanje zakonodaje, upravljanje in trgovino v gozdarskem sektorju), ki je bil oblikovan z namenom reševanja težav, povezanih z nezakonito sečnjo; opozarja, da nezakonita sečnja povzroča na eni strani občutne okoljske in družbene težave, na drugi strani pa neravnotežje v trgovini z lesnimi proizvodi in finančne izgube v gozdarstvu; ugotavlja, da je napredek pri preprečevanju nezakonite trgovine z lesom v največji meri odvisen od odprave dejavnikov, iz katerih ta težava izvira, kot so nejasno opredeljeno lastništvo, podkupovanje in revščina; poleg tega meni, da je pomembno uvesti ostre sankcije in kazni zoper ljudi in podjetja, ki trgujejo z nezakonito posekanim lesom,
R. ugotavlja, da je veliko lesa, uvoženega v Evropsko unijo, v obliki predelanih proizvodov, med katerimi so tudi proizvodi iz nezakonito pridobljenega lesa; poziva Komisijo, naj zaradi lažje prepovedi takšnega nezakonito pridobljenega uvoza preuči spremembo carinskega zakonika ES in nepreferencialnih pravil o poreklu, ki veljajo za les, tako da bo zadnja država, v kateri poteka obdelava proizvodov iz naravnih prvin, dolžna dokazati poreklo in zakonitost surovin,
Strateški element 7: Ublažitev podnebnih sprememb in prispevanje k trajnostni oskrbi z energijo
ker imajo gozdovi pomembno vlogo kot ponori ogljikovega dioksida in ogljika; ker gozdovi vežejo ogljik ter s tem zavirajo učinek tople grede in segrevanje podnebja; ker zagotavljanje njihove regeneracije, ohranjanje njihove produktivnosti in intenzivna uporaba CO2 nevtralnih gozdnih proizvodov zagotavlja in povečuje kroženje ogljika;ker gozdovi zagotavljajo obnovljive in CO2 nevtralne vire energije ter prispevajo k trajnostni raznolikosti virov energije EU in tako skupaj s svojimi proizvodi pripomorejo k upočasnitvi globalnega segrevanja in učinka tople grede ter izpolnitvi okoljskih ciljev EU (npr. Kjotski protokol),
T. ker bo povečana uporaba obnovljivih virov energije na podlagi gozdnih proizvodov prispevala k lajšanju energetskega primanjkljaja Evropske unije in k okrepitvi nadomestne ali alternativne proizvodnje energije v predelih s presežki proizvodnje ali v tistih, ki so jih prizadele določene reforme Svetovne trgovinske organizacije (STO),
Strateški element 8: Spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in dohodkov v gozdarskem sektorju
U. ker gozdarstvo in lesno gospodarstvo v politiki Skupnosti za gospodarski razvoj do sedaj nista bila dovolj poudarjena, temveč sta še vedno obravnavana kot stranski področji, čeprav ti panogi nudita veliko delovnih mest, ustvarjata znaten prihodek in imata samo pozitiven učinek na sposobnost podeželja za preživetje,
V. ker nam gozdovi nudijo najpomembnejše okoljske koristi za kakovost življenja in kmetijsko-gozdne proizvode velikega gospodarskega pomena,
W. se je seznanil s priznanjem večnamenske vloge gozdov s strani Komisije, vendar meni, da se v večini primerov omenjena vloga ne odraža v zadostni meri glede na svoje zmožnosti v gospodarstvu na zadevnih območjih niti pri dohodkih tam živečega prebivalstva,
X. da so za uresničitev številnih okoljskih ciljev Unije pomembni dobri pogoji za gozdarstvo in močna ozaveščenost o različnih sočasnih ciljih gospodarjenja z gozdovi,
Strateški element 9: Spodbujanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v gozdarskem sektorju
Y. ker lahko gozdarski sektor izpolni zahteve glede konkurenčnosti in trajnostnega razvoja samo, če mu uspe za svojo dejavnost razviti nove in inovativne koncepte in tehnologije ter če je zaščiten pred nesorazmernimi dajatvami, ki ovirajo njegove gospodarske zmožnosti,
Z. poudarja, da je mnogostransko raziskovanje lesa pomembno za izpolnjevanje ciljev EU v zvezi s konkurenčnostjo in okoljem; ugotavlja, da les kot surovina vsebuje številne lastnosti, na primer kemikalije, ki doslej še niso bile izkoriščene, zato bi bilo treba vložiti primerna sredstva v raziskovanje in razvoj tržne uporabe takšnih lastnosti; ugotavlja, da lahko povečana uporaba lesa, na primer na področju gradnje, papirja, embalaže in energije prispeva k nadomeščanju neobnovljivih naravnih virov,
AA. poziva k razvoju in raziskovanju novih načinov preprečevanja in gašenja požarov z uporabo satelitov in druge najsodobnejše tehnologije, ki je ne bi uporabljali le za gozdove, ampak tudi za civilno zaščito prebivalstva,
Strateški element 10: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z izobraževalnimi programi in programi usposabljanja
AB. ker gozdarskega sektorja do sedaj evropski izobraževalni programi in programi za usposabljanje skoraj niso upoštevali,
Strateški element 11: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z informacijskimi in komunikacijskimi strategijami
AC. ker so v dosedanji gozdarski strategiji EU možnosti, ki jih ima Evropska unija, da bi s pomočjo informacijskih in komunikacijskih strategij podpirala trajnostno upravljanje gozdov, vse premalo izkoriščene,
Glavni vidiki
1. podpira Komisijo v njenem prepričanju, da nadaljnji razvoj politik Skupnosti s sklepi vrha v Lizboni (2000) in Göteborgu (2001), s 6. okoljskim akcijskim programom (2002), reformo SKP (2003) in širitvijo (2004) nakazuje tesnejšo povezavo evropske gozdarske strategije v evropsko politično celoto in sodelovanje med državami članicami na tem področju; zato podpira pobudo Komisije o oblikovanju akcijskega načrta EU za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki naj bi trajal pet let; poudarja, da bi morali le-tega razviti v tesnem sodelovanju z državami članicami in regijami ter s posvetovanjem z zainteresiranimi organizacijami; evropska gozdarska strategija je ustvarila referenčni okvir za politike, pobude in ukrepe, ki se nanašajo na gozdarstvo, in vplivala na današnji način obravnavanja gozdarskih tem; opisane spremembe političnih okvirnih pogojev zahtevajo usklajen in aktiven pristop k upravljanju gozdnih virov Skupnosti;
2. meni, da morata zaradi mnogih vplivov sektorskih politik Skupnosti na gozdove, kot tudi zaradi strategij iz Lizbone in Göteborga, Komisija in Svet v nepristranskem mnenju oceniti možnosti za opredelitev lastne pravne podlage za gozdove v pogodbah Evropske unije ali v prihodnjem osnutku ustave; poziva, da je treba, dokler EU ne bo imela posebne pravne podlage za gozdove, pri vseh pravnih aktih, ki se nanašajo na gozdove, upoštevati zlasti načelo subsidiarnosti;
3. poziva, da si države članice in Komisija prizadevajo sporazumeti se o skupni opredelitvi pojma "gozdovi", da bo v prihodnosti mogoča boljša presoja ukrepov Skupnosti, ki zadevajo gozdove;
Strateški element 1: Dejavno sodelovanje pri mednarodnih procesih v zvezi z gozdarskim sektorjem
4. pozdravlja skupno vizijo trajnostnega upravljanja gozdov, ki so jo države članice in Komisija razvile v dinamičnem dialogu na ministrski konferenci o zaščiti gozdov v Evropi (MCPFE), ter spodbuja večje upoštevanje te vizije v procesu političnega odločanja;
5. pozdravlja aktivno udeležbo držav članic v vseh mednarodnih procesih v zvezi z gozdarskim sektorjem in opozarja, da je bilo na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 poudarjeno, da je trajnostno gozdarstvo sredstvo za uresničitev preostalih razvojnih ciljev tisočletja, ter poudarja dejstvo, da so se vlade udeleženih držav s številnimi sklepi o gozdarstvu zavezale obvezujočemu akcijskemu načrtu;
6. poziva Komisijo in države članice, da na 6. zasedanju foruma Združenih narodov o gozdovih (UNFF) februarja 2006 udejanjijo sklepe Sveta z dne 26. aprila 2005, zaradi katerih je pravno obvezujoči instrument najboljše sredstvo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v ekološki in socialni razsežnosti;
7. poudarja, da mora Evropska unija v mednarodni okoljski politiki in okoljski politiki Skupnosti slediti usklajeni zasnovi, pri kateri se upošteva in spoštuje večnamenska vloga gozdov, pri tem pa je treba zagotoviti obsežno udeležbo prizadetih ter odprto informacijsko politiko;
Strateški element 2: Izvajanje mednarodnih obveznosti v okviru nacionalnih gozdarskih programov
8. poziva Komisijo in države članice, da na MCPFE oblikovano osnovo spremenijo v enoten instrument za nacionalne gozdarske programe in oblikujejo ocenjevalna merila za presojo doseganja ciljev;
Strateški element 3: Izboljšanje usklajenosti, komunikacije in sodelovanja na vseh političnih področjih, ki zadevajo gozdarski sektor
9. meni, da je kljub napredku, doseženemu z ustanovitvijo medslužbene delovne skupine Komisije za gozdarstvo, nujno potrebno nadaljnje izboljševanje usklajevanja med različnimi generalnimi direktorati, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z gozdovi; predlaga poleg dosedanje horizontalne integracije služb Komisije, odgovornih za gozdarska vprašanja, tudi vertikalno integracijo na vseh delovnih ravneh služb Komisije z umestitvijo v generalni sekretariat; v ta namen predlaga, da se v generalnem sekretariatu Komisije imenuje strukturna enota, ki bo usklajevala politike, pomembne za gozdarstvo;
10. predlaga, da se okrepi stalni odbor za gozdarstvo z razširitvijo in uresničitvijo njegovih pristojnosti v okviru izdelave in vrednotenja akcijskih načrtov ter vrednotenja nacionalnega gozdarskega programa;
Strateški element 4: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v okviru politike ohranjanja in razvoja podeželskih območij
11. nadalje meni, da je treba vzpostaviti učinkovite nadzorne sisteme za gozdarske ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja, ki jih bodo izvajale države članice in ki jih sofinancira Evropska unija, pri čemer je treba upoštevati priporočila Računskega sodišča glede izvajanja gozdarske strategije;
12. poziva Komisijo in države članice, da pri izdelavi vsakega razvojnega programa podeželja v večji meri upoštevajo cilje in ukrepe gozdarske strategije Evropske unije in akcijskega načrta Evropske unije za trajnostno gospodarjenje z gozdovi;
Strateški element 5: Zaščita gozdov v Evropi
13. poziva Komisijo in države članice, da v akcijskem načrtu Evropske unije za trajnostno gospodarjenje z gozdovi predvidijo učinkovite ukrepe za preprečevanje tveganj in za boj proti hudim nesrečam (požari, neurja, insekti in suša); države članice opozarja, da morajo začeti izvajati ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov, predvidene v nacionalnih razvojnih programih;
14. poudarja, da mora akcijski načrt Evropske unije za trajnostno gospodarjenje z gozdovi zaradi večnamenskosti gozdov v večji meri upoštevati zaščito tal, vode in zraka kot tudi raznolikost vrst in tipičnih gozdnih pokrajin;
15. meni, da je v hribovitih predelih treba spodbujati ločevanje gozdne paše in – že iz varnostnih razlogov – uvedbo obveznih poti, ker zaradi odsotnosti ločevanja gozdne paše in prekomernega vstopanja nastajajo znatne erozijske poškodbe;
16. poziva, da se državam članicam priporoči nasvete za celosten pristop do zaščite gozdov pred požari z naslednjimi ukrepi: pobiranje in uporaba odvečne gozdne biomase, časovna prepoved spremembe namembnosti požganih tal, da bi se izognili špekulacijam po požarih in oblikovanju posebnih preiskav za okoljske prekrške;
17. poziva, da za naslednje obdobje finančnega načrtovanja države članice in evropske regije ponovno pregledajo svoja dejanja za boj proti požarom in njihovo preprečevanje, da bi posodobile in pospešile veljavne ukrepe, katerih izvajanje je v mnogih primerih nezadostno;
18. poudarja, da je pogozdovanje bistveno orodje za boj proti dezertifikaciji in suši; poudarja, da ponovno pogozdovanje z domačimi vrstami prispeva k ohranjanju raznolikosti vrst, kar zmanjšuje nevarnost gozdnih požarov in lahko prispeva k zaščiti področij omrežja Natura 2000 ter k oblikovanju mostov med njimi, s čimer je omogočeno nadaljnje širjenje vrst;
Strateški element 6: Zaščita tropskih gozdov
19. podpira tekoče pobude v zgoraj omenjenem akcijskem načrtu FLEGT za boj proti nezakonitemu krčenju gozdov in za zagotavljanje upoštevanja mednarodnih sporazumov;
Strateški element 7: Ublažitev podnebnih sprememb in prispevanje k trajnostni oskrbi z energijo
20. meni, da je bistveno, da se prizna pomen gozdov in gozdarskih izdelkov za omilitev sprememb podnebja in da Evropska unija podpre raziskovalne dejavnosti, promocijo podobe gozdov in izmenjavo informacij na tem področju; poziva Komisijo in države članice, da v okviru evropske gozdarske strategije opredelijo koncepte, ki bodo omogočili optimalni prispevek gozdarskega sektorja k boju proti podnebnim spremembam, ne da bi zaradi tega trpela njegova konkurenčnost;
21. poziva Evropsko unijo, naj spodbuja uporabo lesa kot obnovljivega vira in uporabo izdelkov lesne industrije kot okolju prijaznih;
22. poziva, da se biomasa, zlasti iz lesa, polnopravno vključi v politične ukrepe za razvoj obnovljivih virov energije (soproizvodnja toplote in električne energije, biogoriva); prosi države članice, da preučijo, katere možnosti obstajajo za davčne ugodnosti glede oskrbe s toploto na osnovi lesa;
Strateški element 8: Spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in dohodkov v gozdarskem sektorju
23. opozarja na sklepe analize Komisije o konkurenčnosti gozdarstva v Evropski uniji, po kateri je potrebno spodbuditi uskladitev gozdarske politike in ostalih členov verige dodane vrednosti na področju lesa in papirja; pozdravlja dejstvo, da na nacionalni ravni in ravni Skupnosti obstajajo pobude za spodbujanje prostovoljnih združitev manjših gozdarskih podjetij; opozarja tudi, da je treba zlasti zasebnim lastnikom gozdov pomagati pri razvoju lastnega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, da bi okrepili organizacije zasebnega gozdarstva;
24. poziva Komisijo, da podpre prizadevanja držav članic za mobilizacijo lesnih virov v gozdovih kot tudi premagovanje strukturnih pomanjkljivosti manjših gozdarskih podjetij pri uporabi in trženju svojih gozdnih proizvodov, da bi zagotovili dolgoročno lastno oskrbo Skupnosti z lesom in lesnimi izdelki; pri tem naj bi bile odstranjene zlasti določene ovire za uporabo lesa ter načrtovane določbe in norme pri raziskovalni in razvojni dejavnosti za inovativne namene uporabe lesa kot tudi ukrepe za povečanje kvalifikacije profilov; poudarja do sedaj le delno izkoriščene vire prihodkov iz nelesnih proizvodov gozdov, kot so pluta, gobe in jagode, ali zagotavljanje storitev naravnega turizma in lova, pri čemer lov v smislu alinej 4, 5, 7, 9, 10 in 11 člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 v okviru diverzifikacije prihodkov v nekaterih državah članicah igra pomembno vlogo;
25. poziva Komisijo in države članice, da v akcijskem načrtu Evropske unije za trajnostno upravljanje gozdov predvidijo učinkovite ukrepe za preprečevanje tveganj in za boj proti resnim nesrečam (požari, neurja, insekti); države članice opozarja, da morajo začeti izvajati ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov, predvidene v nacionalnih razvojnih programih, in meni, da je bistveno, da akcijski načrt Evropske unije za trajnostno gospodarjenje z gozdovi pokriva celotno verigo dodane vrednosti od gozda in lesa, do izdelkov gozdarske industrije;
26. poziva Komisijo, da pri pogozdovanju upošteva gospodarski potencial domačih vrst različnih regij kot tudi potencial naravnih gozdov in vseh izdelkov ter okoljskih storitev, ki te jih nudijo podeželju; zato je treba obravnavati ukrepe za podporo proizvajalcev;
27. poziva Komisijo, da opravi potrebne preiskave o tem, do kakšne mere lahko različne države članice sprejmejo davčne ukrepe, da bi proizvajalca, ki povzroča manj škodljivih učinkov za okolje, z vidika davkov prednostno obravnavali; izvajanje ukrepov za preprečevanje požarov in dezertifikacije, pogozdovanje z domačimi vrstami, spodbujanje raznolikosti vrst, trajnostno gospodarjenje z naravnimi gozdovi in spodbujanje storitev v dobro okolja, kot sta varstvo vodnih sistemov in boj proti eroziji, so pozitivni rezultati, ki jih družbi zagotavljajo proizvajalci, zaradi česar bi morali dobiti ustrezno nadomestilo;
28. meni, da dodeljevanje podpore, zlasti za izboljšanje okolja in podeželskih območij, ne sme biti odvisno od oblike lastnine gozdov in da mora za vse gozdove veljati ista zakonodaja;
Strateški element 9: Spodbujanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v gozdarskem sektorju
29. poziva k večjemu spodbujanju z gozdarstvom povezanih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter večnamenske vloge gozdov predvsem za trajnostni razvoj biološke raznovrstnosti z vključitvijo glavnih raziskovalnih projektov gozdarskega sektorja v 7. okvirni raziskovalni program Evropske unije oz. v ustrezne programe držav članic, kot tudi s podporo že začeti tehnološki platformi gozd-les-papir;
Strateški element 10: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z izobraževalnimi programi in programi usposabljanja
30. poziva zlasti države članice, da poskrbijo za večjo uporabo izobraževalnih programov in programov usposabljanja (Leonardo, Erasmus itd.), ki jih ponuja Evropska unija v gozdarskem sektorju, kot je bila do sedaj;
31. poudarja, da je podpora lastnikov gozdov glede izobraževanja, usposabljanja, informacijske dejavnosti in svetovalnih storitev pogoj za trajnostno izkoriščanje gozdov v okviru razvoja podeželja;
Strateški element 11: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z informacijskimi in komunikacijskimi strategijami
32. pozdravlja prizadevanja evropskih gozdarskih oblasti, da bi predvsem z atestiranimi lesnimi izdelki uporabnikom zagotovili varnost trajnostnega gozdarstva, ki upošteva večnamensko vlogo gozdov; meni, da sta sistema atestiranja FSC in PEFC za to enako primerna; poziva k spodbujanju vzajemnega priznanja obeh sistemov atestiranja;
33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
EXPLANATORY STATEMENT
On 10 March 2005 the Commission submitted to the Council and the European Parliament a communication on the implementation of the EU Forestry Strategy between 1999 and 2004, which it did in response to the Council's request[1] of 15 December 1998. In the communication the Commission proposes drawing up an EU Action Plan for Sustainable Forest Management. By means of this own-initiative report, the European Parliament seeks to support a continuation and intensification of the process whose initiation it prompted in 1997.
Since the turn of the millennium, the European Union has adopted ambitious goals. At the Göteborg and Lisbon summits, the Community set the bar for the development of its economies very high. What contribution can Europe's forests, the people whose lives or livelihoods are bound up with them, and the forest-based industry make to competitiveness, a dynamic knowledge-based society and sustainable development? What point is there in the Commission's launching yet another strategy and drawing up yet another action plan? Moreover, what point is there in doing this in a field of policy in which the Treaties do not confer any powers on the Commission? There has never been a common European forestry policy. However, besides specific measures to protect forests, there are numerous measures which are relevant to forests, i.e. which have been devised as part of a wide range of different EU policies over the decades and which have an impact on forests and their owners. There is no common forestry policy comparable to the common agricultural policy, nor is there ever intended to be. So what purpose is served by an EU Forestry Strategy or an EU Action Plan for Sustainable Forest Management?
In order to answer these justified questions, the regional, ecological, economic and employment-policy significance of the forest-based sector will be briefly outlined below. In many cases, political initiatives - particularly in the European Union - can only be understood in the light of their historical context. With this in mind, the second section will try to give an account of the principal stages in the development of forestry policy in the European Union. The third section will propose a possible classification of elements from the EU Forestry Strategy; this classification also provides the structure for the resolution in this report.
The significance of forestry in the EU
In the present-day EU, there are 148 million hectares of forest. 85% of this area is managed. Unlike what is happening in many tropical regions of the world, Europe's forests are actually expanding, by 450 000 ha per annum. The European Union's forests are ecologically very diverse. Europe has a long tradition of sustainable forest management; the concept of sustainability, which entered the general political vocabulary as a result of the Brundtland Report published in 1987, has its origins in European forest management. Forestry makes a substantial contribution to the protection of biodiversity in Europe.
Some 60% of the EU's forests are the property of around 15 million private owners. On average, each of them has 13 hectares, but in fact most privately owned woods are smaller than 3 hectares. As a result of the latest enlargement of the EU, a significantly larger proportion of the total area of woodland is now state-owned. The whole forest/wood/paper production chain (the forest-based sector) employs around 3.5 million people - 4.3% of all employees in the primary sector and 3.7% of those in the secondary sector. It thus makes a vital contribution to social cohesion and improving the quality of life, particularly in rural areas.
Historical background
Legal bases
After the foundation of the European Economic Community (EEC) in 1957, the possible inclusion of wood in the so-called 'Annex II list' appended to the EEC Treaty was very intensively debated. Then as now, forestry operators had strong reservations about public intervention, as a result of which wood was not included as a product subject to common organisation of the market. To this day, there is no original legal basis for a common forestry policy. All measures which have been implemented by the EU in the European forestry sector since 1958 have therefore taken their legal basis from the fields of agricultural, environmental, regional or trade policy.
The stages of European policy on forests
Unsystematic beginnings (1964-1985)
In the period from 1964 to 1978, the Community adopted a series of measures to develop forestry. The Commission communication of 1964 on the coordination of countries' forestry policy proposed that a common forestry policy should be formulated. It was there that the Commission first drew a distinction between a common and a coordinated forestry policy.
In 1974 the Commission made proposals for a 'directive on forestry', which provided for the setting-up of a standing forestry committee. The Commission's ideas did not gain the support of a majority within the Council. A motion for a resolution on the objectives of and guidelines for Community policy on the timber sector, of 1983, was likewise rejected.
During this period the Commission's legislative work in the field of forestry was confined, for example, to measures to harmonise domestic legislation (1966), an attempt to standardise unfinished wood (1971) or increased plant protection (1977).
Cautious coordination of efforts (1986-1992)
The forestry memorandum presented in 1986 marked a turning point towards a goal-directed, systematic Community forestry policy. The Commission set out the aims and principles of European forestry policy, initially restricting its proposals for Community measures in this field to coordination. As a specific measure, the Regulation on the protection of forests against atmospheric pollution was adopted.
A further unambiguous step towards greater Community involvement in forestry policy was the adoption by the Council in 1989 of an action programme for forestry. Most of the elements were in some way linked to agriculture, but certain measures relating purely to forestry were also included. The principal components of the programme were: the setting-up of a Standing Forestry Committee, promotion of afforestation of agricultural land, the cork programme, the programme to protect forests against air pollution and the European Forestry Information and Communication System. This first action programme for forests was supplemented in 1992 by a Regulation on the protection of forests against fire and in 1994 by the Regulation on the genetic resources of forests. Other decisions, adopted as support measures for the CAP reform (1992), have the aim of supporting forestry as part of farming.
Inception of the EU Forestry Strategy (1992-1998)
Ultimately, it was the European Parliament which set the ball rolling towards an intensification of forestry measures and a new direction for them. In 1992 it published a handbook on the common forestry policy and in 1993 it commissioned a thorough study of the forestry sector in Europe and worldwide ('Eurofor'). In the first own-initiative report in the history of the European Parliament, rapporteur Thomas called in 1997 for a strategic strengthening of the European Union's forestry policy. The Commission communication[2] submitted in response to this and the Council resolution[3] published at the end of 1998 led to the 'EU Forestry Strategy' which is now to be evaluated.
Implementation of the EU Forestry Strategy (1999-2005)
The Commission communication of 10 March 2005 reflects the processes and experiences of the first stage of implementation of this EU Forestry Strategy. It is difficult to give a definitive assessment of the success of the strategy at this point. It is in the nature of strategies that they are difficult to evaluate without a specific formulation of objectives and corresponding sets of measures. All the greater, therefore, is the importance attached to the Commission's proposal to organise a structured dialogue with the Member States and the parties concerned in order to adopt a coherent approach.
Strategy elements of an EU Action Plan for Sustainable Forest Management
On 30 May 2005 the Agriculture Council asked the Commission to draw up in close cooperation an EU Action Plan for Sustainable Forest Management and submit it to the Council by mid-2006. Both the general review of Community policies decided upon at Lisbon in 2000 and Göteborg in 2001 and reforms of forest-relevant Community policies (the 6th Environment Action Programme and CAP reform) and - not the least important point - the enlargement of the EU make it desirable to adopt a coherent and goal-directed approach to implementing the EU Forestry Strategy. The rapporteur therefore supports the Commission's proposal to draft an EU Action Plan on Sustainable Forest Management. In order to support the work already under way, the European Parliament therefore hereby presents its suggestions, classified as follows:
Strategy element 1: Active participation in international processes relevant to forestry
Strategy element 2: Implementation of national forestry programmes in order to comply with international commitments entered into
Strategy element 3: Improving coordination, communication and cooperation in all fields of policy of relevance to forestry
Strategy element 4: Promoting sustainable forest management as part of policy on conserving and developing rural areas
Strategy element 5: Protecting Europe's forests
Strategy element 6: Protecting tropical forests
Strategy element 7: Mitigating climate change and contributing to sustainable energy supplies
Strategy element 8: Promoting competitiveness, employment and income in the forest-based sector
Strategy element 9: Promoting forest-related research and development
Strategy element 10: Promoting sustainable forest management by means of training and further training programmes
Strategy element 11: Promoting sustainable forest management by means of information and communication strategies
Conclusions
What contribution can the forestry sector make to the attainment of the Lisbon and Göteborg objectives? Forestry has considerable potential: at present, only around 60% of the annual growth of Europe's forests is exploited. Europe's timber industry is globally competitive, and the forest/wood/paper production chain is an important source of employment in rural areas.
If those involved in the further development and implementation of the EU Forestry Strategy and the EU Forest Action Plan constantly bear in mind that a measure ought to be implemented at Community level only if this will have a clear-cut advantage, the prospects are favourable for progress for all concerned. The fear that the EU may pursue a forestry policy without having been given a remit to do so and without an appropriate legal basis seems unfounded. In view of the open, dynamic structure of the measures described, the rapporteur considers that on the contrary the focus should be on the opportunity for all concerned to help determine European policy. The forest-based sector can certainly make a contribution to the attainment of the Lisbon and Göteborg objectives.
- [1] Council Resolution of 15 December 1998, OJ C 56, 26.2.1999, p. 1.
- [2] Communication to the Council and the European Parliament on a forestry strategy for the European Union, COM(1998)0649, 18 November 1998.
- [3] Council resolution of 15 December 1998, OJ C 56, 26.2.1999, p. 1.
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (24.11.2005)
za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
o izvajanju gozdarske strategije Evropske unije
(2005/2054(INI))
Pripravljavec mnenja: Christofer Fjellner
POBUDE
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. se seznanja s predlogom Komisije, ki predlaga izdelavo akcijskega načrta za trajnostno upravljanje gozdov ter poudarja, da je pristojnost EU na področju gozdarske politike povsem omejena in bo tako ostalo tudi v bodoče; ugotavlja, da je treba pri vseh odločitvah, ki zadevajo evropske gozdove, upoštevati dejstvo, da so evropski gozdovi zelo različne kakovosti in izpostavljeni različnim okoljskim izzivom; zato meni, da mora biti akcijski načrt EU za trajnostno upravljanje gozdov usklajen z mednarodnimi obveznostmi EU in njenih držav članic, upoštevati načelo subsidiarnosti in temeljiti na nacionalnih gozdnih programih; opozarja, da gozdarski sektor ne bo več sodeloval pri krčenju in razdrobitvi naravnih okolij ter ogrozil doseganja cilja EU – zaustavitev upadanja biološke raznovrstnosti do leta 2010;
2. poudarja, da EU ne sme razvijati skupne gozdarske politike;
3. poudarja večnamensko vlogo gozdov; opozarja, da združitev gospodarske rasti s pomembnima okoljskimi vrednotama, na primer ohranjanjem varovalne funkcije in biološke raznovrstnosti gozdov, ter razvojem podeželja, bistveno prispeva k doseganju številnih ciljev lizbonske in göteborške strategije; meni torej, da so za uresničitev številnih okoljskih ciljev Unije pomembni dobri pogoji za gozdarstvo in močna ozaveščenost o različnih sočasnih ciljih gospodarjenja z gozdovi;
4. ugotavlja, da Evropska unija že danes sprejema veliko političnih odločitev, ki neposredno ali posredno zadevajo evropske gozdove in gozdarstvo, vendar Komisija v nezadostni meri usklajuje posamezna področja politike, ki se nanašajo na gozdove; ugotavlja, da je to povzročilo številne pomanjkljivosti v zvezi z združljivostjo različnih okoljskih ciljev in pogojev za gozdarske dejavnosti; zato meni, da mora biti najpomembnejša naloga Komisije usklajevanje obstoječe gozdarske politike in izvedba predhodne ocene v prihodnosti, s čimer bi se pravočasno upoštevale morebitne posledice določenih političnih odločitev na evropske gozdove in gozdarstvo; zato meni, da je treba okrepiti stalni odbor za gozdarstvo, ki mora ohraniti pristojnost za izvedbo predlaganega akcijskega načrta; meni, da je Natura 2000, mreža EU za varovanje biološke raznovrstnosti in ohranjanje vrst, pomemben člen zelene infrastrukture EU;
5. pozdravlja akcijski načrt Komisije FLEGT, ki je bil oblikovan z namenom reševanja težav, povezanih z nezakonito sečnjo; opozarja, da nezakonita sečnja povzroča na eni strani občutne okoljske in družbene težave, na drugi strani pa neravnotežje v trgovini z lesnimi proizvodi in finančne izgube v gozdarstvu; ugotavlja, da je napredek pri preprečevanju trgovine z nezakonito posekanim lesom v največji meri odvisen od odprave dejavnikov, iz katerih ta težava izvira, kot so nejasno opredeljeno lastništvo, podkupovanje in revščina; poleg tega meni, da je pomembno uvesti ostre sankcije in kazni zoper ljudi in podjetja, ki trgujejo z nezakonito posekanim lesom;
6. poudarja, da so neokrnjeni gozdni ekosistemi pomembni za ohranjanje biološke raznovrstnosti v skladu z obveznostmi iz mednarodnih sporazumov; ugotavlja, da primere takšnih obveznosti predstavljajo Konvencija o biološki raznovrstnosti (Rio, 1992) in cilj zaustavitve upadanja biološke raznovrstnosti do leta 2010 (zasedanji EU v Göteborgu, 2001 in Johannesburgu, 2002); ugotavlja, da je za uspešno izpolnitev teh obveznosti izjemno pomembno določiti dovolj območij za naravne rezervate, gozdnogojitvene postopke pa skupaj s krajinskim načrtovanjem prilagoditi biološkim pogojem;
7. ugotavlja, da je veliko lesa, uvoženega v EU, v obliki predelanih proizvodov, med katerimi so tudi proizvodi iz nezakonito pridobljenega lesa; poziva Komisijo, naj zaradi lažje prepovedi takšnega nezakonito pridobljenega uvoza preuči spremembo carinskega zakonika ES in nepreferencialnih pravil o poreklu, ki veljajo za les, tako da bo zadnja država, v kateri poteka obdelava proizvodov iz naravnih prvin, dolžna dokazati poreklo in zakonitost surovin;
8. poudarja, da ima les kot surovina edinstvene lastnosti, kar ga uvršča v skupino resnično obnovljivih naravnih virov; ugotavlja, da lahko povečana uporaba lesa, na primer na področju gradnje, papirja, embalaže in energije prispeva k nadomeščanju neobnovljivih naravnih virov in širšemu krogotoku ogljika ter lahko zato trajnostna uporaba lesa ob ustreznem upoštevanju biološke raznovrstnosti in socialne enakosti pomaga EU pri izpolnitvi njenih obveznosti, ki izhajajo iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola;
9. poudarja, da je mnogostransko raziskovanje lesa pomembno za izpolnjevanje ciljev EU v zvezi s konkurenčnostjo in okoljem; ugotavlja, da les kot surovina vsebuje številne lastnosti, na primer kemikalije, ki doslej še niso bile izkoriščene, zato bi bilo treba vložiti primerna sredstva v raziskovanje in razvoj tržne uporabe takšnih lastnosti;
10. opozarja na regije, ki so jih ponovno prizadeli obsežni gozdni požari in jim izraža solidarnost; vendar poudarja, da so tako težave v zvezi z gozdnimi požari kot tudi pogoji za njihovo preprečevanje v posameznih državah članicah zelo različni; opozarja, da sta lokalna udeležba in lokalno delo, kot kažejo izkušnje, odločilnega pomena za učinkovito preprečevanje gozdnih požarov, boj proti njim in opustitev praks pogozdovanja z lažje gorljivimi monokulturami, zlasti evkaliptom;
11. poudarja, da se večji del sredstev EU za preprečevanje požarov sedaj dodeljuje v okviru politike razvoja podeželja; obžaluje premajhno usklajenost programov, ki se izvajajo na regionalni in nacionalni ravni; meni, da je treba z izdelavo strateških smernic Skupnosti pospešiti usklajevanje, da bi bili preventivni ukrepi, ki jih sprejemajo različni nacionalni in/ali lokalni organi oblasti, bolj povezani;
12. poziva Komisijo, naj vsem regijam predlaga, da izdelajo celovito strategijo za boj proti požarom in sodelujejo z državami članicami; meni, da mora takšna strategija pokrivati odnos med kmetijskim in gozdarskim okoljem, tveganja na tem področju in preventivne ukrepe za obravnavo teh tveganj;
13. poziva k razvoju in raziskovanju novih načinov preprečevanja in gašenja požarov z uporabo satelitov in druge najsodobnejše tehnologije, ki je ne bi uporabljali le za gozdove, ampak tudi za civilno zaščito prebivalstva;
14. poudarja pomembno vlogo programa Natura 2000 kot evropske mreže, ki varuje biološko raznovrstnost ter ohranitev živalskih in rastlinskih vrst; meni, da je uspeh Nature 2000 in drugih pobud v korist biološke raznovrstnosti odvisen od zavzetosti lastnikov gozdov, da upoštevajo potrebe po ohranjanju njihovih gozdov;
15. poudarja, da je treba izboljšati ravnotežje med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki vloge gozdov ter opozarja, da je slabo upravljanje v gozdarskem sektorju privedlo do socialnih sporov s prebivalci, ki so odvisni od gozdov, še zlasti s skupnostjo Laponcev (Saamov); zato poudarja, da je treba v gozdarjenje vključiti vse interesne skupine, tudi lokalno prebivalstvo; poleg tega meni, da je treba nujno sprejeti ukrepe za zaščito običajnih lastninskih pravic in način življenja prebivalcev Evrope, ki so odvisni od gozdov;
16. ugotavlja, da je novi finančni instrument za okolje (LIFE+) bistvenega pomena za zaščito vseh evropskih gozdov s pomočjo ukrepov za nadzor in preprečevanje dejavnikov, ki povzročajo njihovo uničevanje, vključno s požari.
POSTOPEK
|
Naslov |
Izvajanje gozdarske strategije EU | |||||
|
Št. postopka |
||||||
|
Pristojni odbor |
AGRI | |||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
ENVI | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
| |||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Christofer Fjellner | |||||
|
Obravnava v odboru |
3.10.2005 |
22.11.2005 |
|
|
| |
|
Datum sprejetja |
22.11.2005 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
39 0 1 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Hiltrud Breyer, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Mary Honeyball, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Peter Liese, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Guido Sacconi, Carl Schlyter, Richard Seeber, Jonas Sjöstedt, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
David Casa, Christofer Fjellner, Milan Gaľa, Dariusz Maciej Grabowski, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Anne Laperrouze, Robert Sturdy, Andres Tarand. | |||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Izvajanje gozdarske strategije Evropske unije | ||||||||||||
|
Št. Postopka |
|||||||||||||
|
Podlaga v Poslovniku |
člen 45 | ||||||||||||
|
Pristojni odbor |
AGRI 12.5.2005 | ||||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
ENVI |
|
|
|
| ||||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo |
|
|
| ||||||||||
|
Poročevalec(-ka) |
Heinz Kindermann |
| |||||||||||
|
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
| |||||||||||
|
Obravnava v odboru |
15.6.2005 |
13.7.2005 |
22.11.2005 |
|
| ||||||||
|
Datum sprejetja |
26.1.2006 | ||||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
29 4 0] | |||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Peter Baco, Thijs Berman, Giuseppe Castiglione, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Jean-Claude Fruteau, Ioannis Gklavakis, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, María Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Stéphane Le Foll, Jean-Claude Martinez, Mairead McGuinness, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Witold Tomczak, Kyösti Virrankoski, Bernard Piotr Wojciechowski, Andrzej Tomasz Zapałowski | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Wiesław Stefan Kuc, Véronique Mathieu, Markus Pieper, Zdzisław Zbigniew Podkański, Karin Resetarits | ||||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| ||||||||||||
|
Datum predložitve – A6 |
31.1.2006 |
A 6‑0015/2006 | |||||||||||