POROČILO o posledicah globalizacije za notranji trg

1.2.2006 - (2004/2225(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Edit Herczog

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 72 KB)
• 001-001 (DOC - 71 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o posledicah globalizacije za notranji trg (2004/2225 (INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0021/2006);

A. ker globalizacijo, ki jo nekateri opredeljujejo kot "povečano globalno dostopnost virov dobrin, storitev, dela in kapitala, ki ji oporo zagotavlja informacijska revolucija", pogosto razumemo kot enega od temeljnih izzivov za tradicionalne evropske družbene, kulturne in gospodarske modele ter modele odločanja, pa tudi za evropski gospodarski sistem, zlasti notranji trg;

B. ker sta razvoj notranjega trga EU in svetovne ekonomije tesno prepletena in ker globalizacija, zahvaljujoč se tehnološkemu razvoju in odstranitvi političnih in tehničnih ovir trgovini, pospešuje mednarodno trgovino z dobrinami in storitvami,

C. ker statistični podatki kažejo, vmesna ocena lizbonske strategije pa potrjuje, da se je v zadnjih letih EU kot celota soočala z izzivi, povezanimi z ohranitvijo vodilnega položaja na ključnih področjih, kot so gospodarska rast, delovanje trga delovne sile, raziskave in inovacije[1] ;

D. ker je cilj lizbonske strategije, kot potrjuje vmesna ocena, izgradnja konkurenčne Evrope v globalnem okolju; ker je osrednji cilj lizbonske strategije izgradnja najbolj dinamičnega in konkurenčnega, na znanju temelječega gospodarstva do leta 2010, z več in boljšimi delovnimi mesti, višjimi okoljskimi cilji in večjo socialno kohezijo;

E. ker je globalna konkurenca pod vplivom pojavljanja velikih, hitro rastočih gospodarstev, zlasti azijskih, ki tekmujejo na področju proizvodnje in trgovine z blagom in vse bolj tudi s storitvami, kar ogroža pravice, določene v zakonodaji Skupnosti ter lahko sproži nehotene posledice v EU;

F. ker globalizacije ne bi smeli imeti le za negativni dejavnik, ki vodi k družbeni razdrobljenosti, temveč prej kot okvir, ki po eni strani priskrbi nove priložnosti v obliki dostopa do svetovnega trga, po drugi strani pa tudi obstaja nevarnost, da bo povzročila odvisnost EU od razvoja svetovne trgovine, kar je razlog zato, da politično vodstvo podpre pozitivne (in odstrani negativne) vplive na notranji trg;

G. ker hiter in večstranski razvoj liberalizacije trgovine s tretjimi državami, kjer veljajo nizki delovni in okoljski standardi, zastavlja pomemben izziv konkurenčnosti evropskega gospodarstva in zahteva veliko prilagoditev evropskih ekonomskih in socialnih modelov;

H.  ker se mora EU, da bi lahko izkoristila globalizacijo, prilagoditi svetovnim gospodarskim spremembam, napredovati na gospodarsko močnih področjih, kot je sektor srednje-visoke tehnologije, odpraviti pomanjkljivosti, na primer v sektorju visoke tehnologije, tudi tehnologije integriranih vezij in biotehnologije, ter razviti nova področja s primerjalno prednostjo;

I. ker uresničitev na znanju temelječega gospodarstva ni možna brez ustrezne strategije in dobrega financiranja;

J. ker mora EU, ki se bo od 15 kmalu povečala na (verjetno) 27 in več držav članic, da bo njen odgovor na izzive globalizacije temeljil na izkušnjah, ki izhajajo iz postavitve enotnega trga, določiti strategijo soočanja s temi izzivi ter v ta namen povečati prilagodljivost in globalno usmeritev notranjega trga, hkrati pa omogočiti rast, delovna mesta in socialno pravičnost ter ohraniti naše vrednote in socialni model;

K. ker mora taka strategija vsebovati poziv k jasni politični zavezanosti k dokončni vzpostavitvi notranjega trga kot največje naložbe, ki bo EU v največji možni meri omogočila izkoriščanje prednosti globalizacije; ker je treba pri prizadevanjih za reforme, katerih cilj je zmanjšati število predpisov, upoštevati navedbe vmesnega pregleda lizbonske strategije, kot določata zgoraj omenjeno sporočilo Komisije in sporočilo o bolje oblikovanih predpisih[2] ;

L. ker želi EU doseči svoje cilje in uresničiti svoje posebne izzive, hkrati pa ohraniti zgodovinske in družbene vrednote, noče pa se odpovedati visokim standardom, ki oblikujejo evropski način življenja (vidiki, kot so socialna varnost, solidarnost, okoljski standardi), si je pa vsekakor pripravljena prizadevati, da bi te vrednote priznali kot standarde po vsem svetu ;

M. ker so se možnosti in odgovornosti EU kar zadeva države tretjega sveta povečale;

N. ker so solidarnost, spoštovanje človekovih pravic, okoljski in socialni standardi, trajnostni razvoj in deljena odgovornost za rešitev vprašanja revščine v državah v razvoju ključne vrednote Evropske unije;

1. pozdravlja nedavno evropsko razpravo o izzivih globalizacije za notranji trg, in opozarja, da so pomen tega vprašanja poudarili tudi voditelji držav in vlad držav članic Evropske unije na svojem neuradnem srečanju 27. oktobra 2005 v Hampton Courtu;

2. poudarja pomen dokončne vzpostavitve notranjega trga (finance, delovna sila, storitve) v skladu s temeljnimi načeli in svoboščinami, ki so določene v Pogodbah;

3. opozarja na zaskrbljenost, ki jo je Komisija v svojem sporočilu o evropskih vrednotah v globaliziranem svetu[3] izrazila glede vpliva globalizacije na evropske delavce;

4. poziva Komisijo, da nadzira konkurenčnost industrije EU kot celote in da razvije pristno industrijsko politiko EU ter začne s postopkom pregledovanja sektorjev, ki jih je globalizacija najbolj prizadela;

5. poziva Komisijo, naj spremlja pojave protekcionizma v državah članicah ter naj o tem redno poroča Parlamentu;

6. priznava potrebo po vzpostavitvi zdravega in podpornega okolja za mala in srednja podjetja ter da se okrepi njihov položaj in njihov dostop do inovacij in finančnih orodij;

7. nadalje poudarja, da je na notranjem trgu pomembno zagotoviti zadostno podporo in možnosti velikim evropskim tržnim udeležencem, da se bodo lahko razvili v globalne tržne udeležence;

8. dodaja, da mora biti notranji trg dovolj privlačen, da postane najboljša možna izbira za globalne družbe in vlagatelje;

9. meni, da je treba uresničevanju lizbonske strategije namenjati ustrezno in stalno pozornost, zlasti v obliki letnih poročil, ki bodo ocenjevala napredek, dosežen od vmesnega pregleda;

10. meni, da lizbonska strategija kot splošni gospodarski načrt morebiti ne zadostuje za obravnavo problemov, ki jih prinaša globalizacija, in poziva k razvoju drugih oblik ukrepanja za ublažitev negativnih učinkov le-te ter za pomoč pri izkoriščanju njenih pozitivnih učinkov (kot je na primer Sklad za prilagoditev globalizaciji);

11. poziva Komisijo in države članice, da razvijejo uspešne strategije ohranjanja evropskih vrednot v konkurenčnem globalnem okolju in da pri oblikovanju globalnih politik uveljavljata te vrednote;

12. poziva Svet in države članice, da ohranjajo in razvijajo evropsko tradicijo odličnosti in da dajo prednost vzpostavitvi kakovostnega izobraževalnega sistema, ki ga spremljajo ustrezni finančni temelji za raziskave, razvoj in inovacije;

13. priznava potrebo po skupnem sistemu upravljanja z znanjem z učinkovitimi orodji za varovanje znanja in potrebo po učinkovitem programu za spreminjanje inovacij v vlaganja in tržno vrednost;

14. poudarja, da je treba v tej zvezi zaščititi pravice intelektualne in industrijske lastnine, med drugim z vzpostavitvijo integriranih in učinkovitih postopkov patentiranja ter z učinkovito ureditvijo in nadzorom nad ponarejanjem, s čimer bi zaščitili evropske gospodarske interese;

15. poziva Komisijo in države članice, da nadaljujejo s programom bolje oblikovanih predpisov na ravni EU in na nacionalni ravni ter da o napredku poročajo Parlamentu;

16. poudarja pomen hitrejšega in učinkovitejšega reševanja sporov na notranjem trgu;

17. poziva države članice, da pospešijo prenos pravil notranjega trga;

18. se obvezuje , da bo za ovrednotenje učinkov in izvajanja ekonomskih predpisov in predpisov, ki urejajo notranji trg, razvil učinkovit in reden postopek naknadne presoje vplivov ter poziva Komisijo, da stori podobno;

19. poziva Komisijo, da na globalni ravni nadaljuje z razpravami v zvezi z ureditvijo tega področja in da o napredku poroča Parlamentu;

20. poziva k analizi netržnih dejavnikov znotraj gospodarstva EU, ki so povezani z izzivi globalizacije, tako znotraj EU (na primer demografski izzivi), kot v svetu (na primer odgovornost do držav tretjega sveta);

21. poziva vse politične akterje v EU in nacionalne politične akterje, da v okviru teh prizadevanj odgovorno sodelujejo pri evropskem iskanju odličnosti;

22. meni, da uporaba jasnih pravil označevanja in spoštovanje označb porekla zagotavlja zaščito evropskega blaga in evropskih vrednot;

23. poziva Komisijo, naj razširi preferencialni dostop do trga EU le na tiste tretje države, ki so ratificirale in izvajajo osnovne mednarodne konvencije o delu in okolju, ter zagotovi nadaljnji preferencialni dostop do trga državam, ki so sprejele naprednejšo zakonodajo na področju socialne zaščite, varovanja okolja in spoštovanja kulturne raznolikosti;

24. poudarja, da je vzpostavitev notranjega trga storitev bistvenega pomena za uresničitev ciljev lizbonske strategije in torej za večjo konkurenčnost Evropske unije na svetovnem trgu;

25. čestita tistim državam članicam, ki so odprle svoj trg dela za državljane iz novih držav članic ter tako pomembno prispevale k mobilnejšemu in konkurenčnejšemu trgu zaposlovanja; poziva tiste države članice, ki na tem področju še vedno ohranjajo omejitve, da odpravijo obstoječe ovire za prosti pretok delovne sile;

26. poziva Komisijo, da oceni vpliv nadaljnjega večstranskega odprtja trgov kmetijstva, proizvodnje in storitev na notranji trg ter z oceno seznani širok krog zainteresiranih strani še pred oblikovanjem pogajalske strategije za mednarodna trgovinska pogajanja;

27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

• [1]  KOM(2005)0024 Sporočilo spomladanskemu Evropskemu svetu: Sodelovanje za rast in delovna mesta - nov začetek za lizbonsko strategijo; KOM(2005)0330 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program skupnosti
• [2]  KOM(2005)0097 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji
• [3]  KOM(2005)0525

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (27.1.2006)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o posledicah globalizacije za notranji trg
(2004/2225(INI))

Pripravljavec mnenja: Helmuth Markov

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja nedavno evropsko razpravo o izzivih globalizacije za notranji trg in opozarja, da so pomen tega vprašanja poudarili tudi voditelji držav in vlad držav članic Evropske unije na svojem neuradnem srečanju 27. oktobra 2005 v Hampton Courtu;

2. opozarja na zaskrbljenost, ki jo je Komisija v svojem sporočilu o evropskih vrednotah v globaliziranem svetu[1] izrazila glede vpliva globalizacije na evropske delavce; pozdravlja pobudo Komisije o ustanovitvi Sklada za prilagoditev globalizaciji in poziva k dodelitvi znatnih sredstev zanjo;

3. ugotavlja, da je EU obdržala vodilni položaj v svetovni trgovini kljub zaskrbljenosti v zvezi z negativnim vplivom globalizacije na gospodarstvo EU ter da podjetja iz držav članic EU vlagajo zlasti na trge Evropske unije in Združenih držav Amerike, čeprav so se pojavili novi tuji akterji, na primer Kitajska, Indija in Brazilija;

4. ugotavlja, da morajo EU in države članice nameniti veliko pozornosti stalnemu izobraževanju svojih državljanov, da bi zagotovili večjo udeležbo delovne sile v sektorju z dodano vrednostjo, novem globalnem gospodarstvu;

5. ugotavlja, da hiter in večstranski razvoj liberalizacije trgovine s tretjimi državami, kjer veljajo nizki delovni in okoljski standardi, zastavlja pomemben izziv konkurenčnosti evropskega gospodarstva in zahteva veliko prilagoditev evropskih ekonomskih in socialnih modelov; podpira prizadevanja Komisije za uresničevanje lizbonske strategije, ki predvideva ustrezno prilagoditev;

6. poudarja, da se mora EU prilagoditi svetovnim gospodarskim spremembam, da bi lahko izkoristila globalizacijo; napredovati mora na gospodarsko močnih področjih, kot je sektor srednje-visoke tehnologije, odpraviti pomanjkljivosti, na primer v sektorju visoke tehnologije, tudi tehnologije integriranih vezij in biotehnologije, ter razviti nova področja s primerjalno prednostjo;

7. meni, da je treba razviti primerne politike za ohranitev naših socialnih sistemov in preprečiti socialne neenakosti, ki bi jih lahko prinesla globalizacija;

8. meni, da uporaba jasnih pravil označevanja in spoštovanje označb porekla zagotavlja zaščito evropskega blaga in evropskih vrednot;

9. poziva Komisijo, naj razširi preferencialni dostop do trga EU le na tiste tretje države, ki so ratificirale in izvajajo osnovne mednarodne konvencije o delu in okolju, ter zagotovi nadaljnji preferencialni dostop do trga državam, ki so sprejele naprednejšo zakonodajo na področju socialne zaščite, varovanja okolja in spoštovanja kulturne raznolikosti;

10. ugotavlja dejstvo, da enostranske pobude nacionalnih držav in združenj držav danes obsegajo 65 % pobud za liberalizacijo trgov po vsem svetu, sledijo jim večstranske pobude, na primer pobude Svetovne trgovinske organizacije (25 %), in dvostranske pobude (10 %);

11. poudarja, da bi lahko z napredkom pri socialnem in davčnem usklajevanju na evropski ravni zmanjšali odpor do vzpostavitve notranjega trga storitev;

12. poudarja, da je vzpostavitev notranjega trga storitev bistvenega pomena za uresničitev ciljev lizbonske strategije in torej za večjo konkurenčnost Evropske unije na svetovnem trgu;

13. čestita tistim državam članicam, ki so odprle svoj trg dela za državljane iz novih držav članic ter tako pomembno prispevale k mobilnejšemu in konkurenčnejšemu trgu zaposlovanja; poziva tiste države članice, ki na tem področju še vedno ohranjajo omejitve, da odpravijo obstoječe ovire za prosti pretok delovne sile;

14. poziva Komisijo, da oceni vpliv nadaljnjega večstranskega odprtja trgov kmetijstva, proizvodnje in storitev na notranji trg ter z oceno seznani širok krog zainteresiranih strani še pred oblikovanjem pogajalske strategije za mednarodna trgovinska pogajanja.

POSTOPEK

Naslov	Posledice globalizacije za notranji trg
Številka postopka	2004/2225(INI)
Pristojni odbor	IMCO
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	INTA 18.11.2004
Okrepljeno sodelovanje - datum razglasitve na zasedanju	ne
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja:	Helmuth Markov 17.1.2005
(podpredsednik(-ca)), ...
Obravnava v odboru	14.3.2005		29.8.2005	23.11.2005
Datum sprejetja	24.1.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Enrique Barón Crespo, Jean-Louis Bourlanges, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Jacky Henin, Syed Kamall, Sajjad Karim, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Javier Moreno Sánchez, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Bogusław Rogalski, Tokia Saïfi, Robert Sturdy, Johan Van Hecke, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Margrietus van den Berg, Elisa Ferreira, Robert Goebbels, Antolín Sánchez Presedo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2)	Seán Ó Neachtain, Carl Schlyter
Pripombe (podatki so na voljo samo v enem jeziku)	…

• [1]  KOM(2005) 0525

POSTOPEK

Naslov	Posledice globalizacije za notranji trg
Št. postopka	2004/2225(INI)
Podlaga v Poslovniku	Člen 45
Pristojni odbor	IMCO
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	INTA 18.11.2004		EMPL 18.11.2004				ENVI 18.11.2004
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa	EMPL 24.5.2005		ENVI 30.11.2004
Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja	Edit Herczog 30.11.2004
Obravnava v odboru	21.11.2005	12.12.2005			30.1.2006
Datum sprejetja	30.1.2006
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:			23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Charlotte Cederschiöld, Mia De Vits, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Edit Herczog, Pierre Jonckheer, Lasse Lehtinen, Arlene McCarthy, Toine Manders, Manuel Medina Ortega, Bill Newton Dunn, Zita Pleštinská, Giovanni Rivera, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Andreas Schwab, Marianne Thyssen, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Joel Hasse Ferreira, Guntars Krasts, Cecilia Malmström, Maria Matsouka, Hartmut Nassaue, SIeke van den Burgr
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Datum predložitve – A6	1.2.2006					A6-0021/2006