POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

23.2.2006 - (KOM(2005)0698 – C6‑0027/2006 – 2005/0275(CNS)) - *

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf

Popravki in dodatki

• ERR01 (PDF - 97 KB)
• ERR01 (DOC - 36 KB)

Predlogi sprememb

• 040-041 (PDF - 102 KB)
• 040-041 (DOC - 97 KB)
• 042-046 (PDF - 125 KB)
• 042-046 (DOC - 121 KB)
• 047-050 (PDF - 107 KB)
• 047-050 (DOC - 109 KB)
• 051-051 (PDF - 106 KB)
• 051-051 (DOC - 92 KB)
• 052-052 (PDF - 97 KB)
• 052-052 (DOC - 93 KB)
• 053-054 (PDF - 108 KB)
• 053-054 (DOC - 97 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

k predlogu Uredbe Sveta o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(KOM(2005)0698 – C6‑0027/2006 – 2005/0275(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0698)[1],

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0027/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6‑0034/2006),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj zaenkrat izvaja samo spremembe Uredbe (EGS) št. 2081/92, potrebne zaradi arbitražne odločbe Svetovne trgovinske organizacije, in naj ne glede na časovni faktor razpravlja o delih predloga Komisije, ki izhajajo iz te odločbe;

4.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 3
(3) Poleg tega nekateri potrošniki pri svoji prehrani dajejo prednost kakovosti živil pred njihovo količino. To iskanje posebnih proizvodov se med drugim kaže v povpraševanju po kmetijskih proizvodih ali živilih z določenim geografskim poreklom.	(3) Poleg tega vedno številnejši potrošniki pri svoji prehrani dajejo prednost kakovosti živil pred njihovo količino. To iskanje posebnih proizvodov se med drugim kaže v povpraševanju po kmetijskih proizvodih ali živilih z določenim geografskim poreklom.
Obrazložitev
V zadnjih letih ugotavljamo, da se neprestano veča število potrošnikov, ki se usmerjajo na trg proizvodov z označbami porekla in geografskimi označbami, ker cenijo njihovo kakovost.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 5
(5) Za kmetijske proizvode in živila glede označevanja veljajo splošna pravila Skupnosti in zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/13/ES z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil. Zaradi njihove posebne narave je treba sprejeti dodatne posebne določbe za kmetijske proizvode in živila, ki izvirajo iz omejenega geografskega območja. Uporaba zadevnih označb in znakov Skupnosti za imena Skupnosti mora postati obvezna, da bi na eni strani potrošnike bolje seznanili s to kategorijo proizvodov in z njimi povezanimi jamstvi ter na drugi strani omogočili lažjo identifikacijo teh proizvodov na trgih, da bi olajšali nadzor nad njimi. Vendar je treba predvideti razumen rok, da se gospodarski subjekti lahko prilagodijo tej obveznosti.	(5) Za kmetijske proizvode in živila glede označevanja veljajo splošna pravila Skupnosti in zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/13/ES z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil. Zaradi njihove posebne narave je treba sprejeti dodatne posebne določbe za kmetijske proizvode in živila, ki izvirajo iz omejenega geografskega območja. Uporaba zadevnih označb in znakov Skupnosti za imena Skupnosti mora postati obvezna, da bi na eni strani potrošnike bolje seznanili s to kategorijo proizvodov in z njimi povezanimi jamstvi ter na drugi strani omogočili lažjo identifikacijo teh proizvodov na trgih, da bi olajšali nadzor nad njimi. V ta namen in zaradi omenjene obveznosti je prav tako treba pripraviti ustrezno raznolikost znakov Skupnosti, povezanih z različnimi označbami Skupnosti, da bi med vsako od označb in posebnim znakom zagotovili nedvoumno skladnost. Vendar je treba predvideti razumen rok, da se gospodarski subjekti lahko prilagodijo tej obveznosti.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 5 a (novo)
	(5 a) Ob širitvi področja uporabe te uredbe na proizvode iz tretjih držav in z namenom, da se potrošnik zaščiti pred tveganjem, da zamenja znak Skupnosti in poreklo proizvoda, je treba na etiketah navesti kraj porekla in predelave kmetijskega proizvoda ali živila, ki se trži pod prijavljeno blagovno znamko.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 6 a (novo)
	(6 a) Poleg pojasnil in poenostavitev, predvidenih v tej uredbi, je za krepitev politike Skupnosti na področju označb porekla in geografskih označb treba v okviru Svetovne trgovinske organizacije doseči dogovor o večstranskem registru, katerega cilj bo zagotoviti trajnost te politike.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 12
(12) Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPs 1994 iz Priloge 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije) vsebuje podrobne določbe o obstoju, pridobitvi, obsegu in ohranitvi pravic intelektualne lastnine ter sredstvih za njihovo uveljavljanje.	(12) Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPs 1994 iz Priloge 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije) vsebuje podrobne določbe o obstoju, pridobitvi, obsegu in ohranitvi pravic intelektualne lastnine ter sredstvih za njihovo uveljavljanje. Za Evropsko unijo ima zaščita intelektualne lastnine v svetovni trgovini vedno večji pomen. Pri tem imajo posebno vlogo geografske označbe in označbe porekla.
Obrazložitev
Intelektualna lastnina je poslednja surovina Evropejcev. Treba jo je primerno zaščititi.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 13
(13) Zaščita z registracijo, ki jo dodeljuje ta uredba, je dostopna za geografske označbe tretjih držav, kadar so te označbe zaščitene v državi porekla.	(13) Zaščita z registracijo, ki jo dodeljuje ta uredba, je dostopna za geografske označbe tretjih držav, kadar so te označbe zaščitene v državi porekla. Istočasno mora Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi v tretjih državah dosegla priznavanje proizvodov Skupnosti z označbo porekla ali geografsko označbo. Informativne in promocijske dejavnosti, ki se izvajajo tako v Evropski uniji kot izven nje, so za informiranje potrošnikov nujne.
Obrazložitev
Pomembno je, da Komisija izvede premišljene usklajene ukrepe, da bi dosegla medsebojno priznavanje označb porekla in geografskih označb med Evropsko unijo in tretjimi državami.
Predlog spremembe 7 Člen 2, odstavek 1, točka a, uvodni del
a) „označba porekla“: pomeni ime regije, določenega kraja ali v izrednih primerih države, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila:	a) „označba porekla“: pomeni ime regije, določenega kraja ali v izrednih primerih države, ki se uporablja za opis in/ali za identifikacijo kmetijskega proizvoda ali živila:
Obrazložitev
Za obe definiciji, ZOP in ZGO, je bolj premišljena uporaba obeh izrazov, „identifikacija“ in „opis“.
Na primer:
v primeru ZOP roqueforta: geografski izraz dejansko postane ime živila, geografski izraz „opiše“ (imenuje) proizvod,
- v primeru ZOP nyonskega olja (Huile de Nyons): geografski izraz se uporablja izključno skupaj z občim imenom živila, torej geografski izraz „identificira“ proizvod.
Predlog spremembe 8 Člen 2, odstavek 1, točka a, tretja alinea
- katerega proizvodnja, predelava in priprava potekajo na omejenem geografskem območju;	- katerega proizvodnja, predelava, priprava in, po potrebi, pakiranje potekajo na omejenem geografskem območju;
Obrazložitev
Nekateri proizvajalci so sami določili, da se morajo njihovi proizvodi obvezno pakirati na območju proizvodnje, da bi jih na lažji način nadzorovali in potrošnikom zagotovili popolno jamstvo glede porekla in kakovosti proizvoda.
Pakiranje predstavlja pomemben element proizvodnje, ki lahko spremeni proizvod, če se ga ne izvede pravilno. Predstavlja fazo obdelave proizvoda, ki zahteva posebne značilnosti ter dejansko znanje in izkušnje.
Pakiranje v regijah proizvodnje poleg tega zagotavlja, da je zaradi strogega nadzora proizvodov v embalaži tveganje za goljufije manjše. Nadzor potrošnikom zagotavlja največje jamstvo kakovosti in sledljivosti proizvoda.
Konec koncev bi takšna obveznost prebivalstvu, ki ga priznanje označb zadeva, omogočala, da se vzdržuje na svojem ozemlju, kar bi predstavljalo očitno gospodarsko prednost, predvsem zaradi nedvomne dodane vrednosti.
Predlog spremembe 9 Člen 2, odstavek 1, točka b, uvodni del
b) „geografska označba“: pomeni označbo, ki se uporablja za identifikacijo kmetijskega proizvoda ali živila:	b) „geografska označba“: pomeni označbo ali ime regije, določenega kraja ali države, ki se uporablja za opis in/ali identifikacijo kmetijskega proizvoda ali živila:
Obrazložitev
Označbe ZGO se priznajo, ko se ena ali več teh dejavnosti izvaja na omejenem območju. Z novim besedilom, ki ga predlaga Komisija, lahko pride v pravni razpravi do različnih razlag.
Predlog spremembe 10 Člen 2, odstavek 1, točka b, prva alinea
- s poreklom iz navedene regije, določenega kraja ali države,	- s poreklom iz navedene regije, določenega kraja ali v izrednih primerih države,
Obrazložitev
Opredelitev ZGO je treba formulirati enako kot opredelitev ZOP, da bi preprečili pojav nacionalnih ZGO, ki bi se sčasoma lahko šteli za obliko nacionalnega protekcionizma.
Predlog spremembe 11 Člen 2, odstavek 2
2. Tradicionalna geografska ali negeografska imena, ki označujejo kmetijski proizvod ali živilo s poreklom iz navedene regije ali določenega kraja, ki izpolnjuje pogoje iz druge in tretje alinee odstavka 1(a), se tudi štejejo kot označbe porekla.	2. Tradicionalna geografska ali negeografska imena, ki označujejo kmetijski proizvod ali živilo s poreklom iz navedene regije ali določenega kraja, ki izpolnjuje pogoje iz druge in tretje alinee odstavka 1(a) in odstavka (b), se tudi štejejo kot označbe porekla ali geografske označbe.
Obrazložitev
Predlaga se, da se označbe ZGO vključijo v ta odstavek. Za proizvode, ki ne morejo izpolniti pogojev za ZOP, je namreč pomembno, da imajo dostop do ZGO, če ustrezajo opredelitvi iz odstavka 1(b). To lahko v okviru razprav v STO samo spodbudi priznavanje sistema ZOP/ZGO.
Predlog spremembe 12 Člen 2, odstavek 3, uvodni del
3. Z odstopanjem od odstavka 1(a) se kot označbe porekla v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(a) uporabljajo določena geografska imena, če surovine zadevnih proizvodov izhajajo iz geografskega območja, ki je večje ali različno od območja predelave, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	3. Z odstopanjem od odstavka 1(a) in (b) se kot označbe porekla ali geografske označbe v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(a) uporabljajo določena geografska imena, če surovine zadevnih proizvodov izhajajo iz geografskega območja, ki je večje ali različno od območja predelave, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Obrazložitev
Predlaga se, da se označbe ZGO vključijo v ta odstavek. Za proizvode, ki ne morejo izpolniti pogojev za ZOP, je pomembno, da imajo dostop do ZGO, če ustrezajo opredelitvi iz odstavka 1(b). To lahko v okviru razprav v STO samo spodbudi priznavanje sistema ZOP/ZGO.
Poleg tega je bila do danes že veliko proizvodom iz mesnih surovin dodeljena ZGO, čeprav območje priprave teh končnih proizvodov ni isto kot območje živalske proizvodnje.
Predlog spremembe 13 Člen 2, odstavek 3, točka c a) (novo)
	c a) upravičenec do odstopanja na etiketi ali embalaži označi poreklo surovin.
Predlog spremembe 14 Člen 2, odstavek 3, drugi pododstavek
Zadevna imena so morala biti priznana kot označbe porekla v državi porekla pred 1. majem 2004.	črtano
Predlog spremembe 15 Člen 4, odstavek 2, točka b)
b) opis kmetijskega proizvoda ali živila, vključno s surovinami, če je potrebno, ter glavnimi fizikalnimi, kemičnimi, mikrobiološkimi in organoleptičnimi lastnostmi proizvoda ali živila;	b) opis kmetijskega proizvoda ali živila, vključno s surovinami, če je potrebno, ter glavnimi fizikalnimi, kemičnimi, mikrobiološkimi in/ali organoleptičnimi lastnostmi proizvoda ali živila;
Obrazložitev
Pri spoštovanju specifikacij je treba nameniti pozornost kontroli organoleptičnih lastnosti.
Poleg tega to ne ustreza opredelitvi ZGO, člen 2(1)(b), ki določa ''katerega določeno kakovost, sloves ali drugo značilnost...''. V sloves nekega proizvoda niso nujne zajete posebne in določljive organoleptične lastnosti.
Predlog spremembe 16 Člen 4, odstavek 2, točka h)
h) vsa posebna pravila o označevanju zadevnega kmetijskega proizvoda ali živila;	h) vsa posebna pravila o označevanju zadevnega kmetijskega proizvoda ali živila in po potrebi pogoji uporabe zaščitenih geografskih označb na etiketah končnih proizvodov, s čimer se označi proizvode, ki imajo ZOP ali ZGO in ki so bili uporabljeni kot sestavine;
Obrazložitev
S to opredelitvijo se razširi označevanje na sestavine proizvodov, saj se pri tem spoštuje pravila o ZOP/ZGO.
Predlog spremembe 17 Člen 4, odstavek 2, točka h a) (novo)
	h a) po potrebi sklep imetnika pravice za določeno pakiranje zgolj na območju pridelave, da bi zagotovili podatke, ki dokazujejo povezavo iz točke (f);
Obrazložitev
Nekateri proizvajalci so sami določili, da se morajo njihovi proizvodi obvezno pakirati na območju proizvodnje, da bi jih na lažji način nadzorovali in potrošnikom zagotovili popolno jamstvo glede porekla in kakovosti proizvoda.
Pakiranje predstavlja pomemben element proizvodnje, ki lahko spremeni proizvod, če se ga ne izvede pravilno. Predstavlja fazo obdelave proizvoda, ki zahteva posebne značilnosti ter dejansko znanje in izkušnje.
Konec koncev bi takšna obveznost prebivalstvu, ki ga priznanje označb zadeva, omogočala, da se vzdržuje na svojem ozemlju, kar bi predstavljalo očitno gospodarsko prednost, predvsem zaradi nedvomne dodane vrednosti.
Pakiranje v regijah proizvodnje nenazadnje zagotavlja, da je zaradi strogega nadzora proizvodov v embalaži tveganje za goljufije manjše. Nadzor potrošnikom zagotavlja največje jamstvo kakovosti in sledljivosti proizvoda.
Predlog spremembe 18 Člen 5, odstavek 3, točka c ii)
ii) celoten opis povezave proizvoda z geografskim območjem ali geografskim poreklom iz člena 2(1)(a) oziroma (b) in po potrebi posebne elemente opisa proizvoda ali metode pridobivanja, ki dokazujejo to povezavo.	ii) celoten opis povezave proizvoda z geografskim območjem, vključno z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki, ali geografskim poreklom iz člena 2(1)(a) oziroma (b) in po potrebi posebne elemente opisa proizvoda ali metode pridobivanja, ki dokazujejo to povezavo.
Obrazložitev
Posebna povezava z živilom pomeni posebno kvaliteto, naravne okoliščine in sociokulturne prenose, povezane s proizvodom, določa pa tudi razliko v kvaliteti med blagovnimi znamkami in zaščitenimi geografskimi označbami/zaščitenimi označbami porekla.
Predlog spremembe 19 Člen 5, odstavek 4, pododstavek 2
Država članica z ustreznimi sredstvi preuči zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje te uredbe.	Država članica v najkrajšem možnem času in z ustreznimi sredstvi preuči zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje te uredbe.
Obrazložitev
Država članica mora do usklajenega datuma preučiti zahtevke za registracijo, kar velja obvezno za vse zadevne gospodarske subjekte.
Predlog spremembe 20 Člen 5, odstavek 5, pododstavek 1
5. Država članica med preučitvijo iz drugega pododstavka odstavka 4 organizira postopek ugovora na nacionalni ravni, ki zagotavlja primerno objavo navedenega zahtevka in določa razumno obdobje, v katerem lahko vsaka oseba s pravnim interesom, ki ima sedež ali prebiva na njenem ozemlju, vloži ugovor zoper zahtevek.	5. Država članica med preučitvijo iz drugega pododstavka odstavka 4 organizira postopek ugovora na nacionalni ravni, ki zagotavlja primerno objavo navedenega zahtevka in določa obdobje šestih mesecev, v katerem lahko vsaka oseba s pravnim interesom, ki ima sedež ali prebiva na njenem ozemlju, vloži ugovor zoper zahtevek.
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti obdobje, v katerem se lahko vloži ugovor, da vlagatelji ne bi imeli nepotrebnih zamud.
Predlog spremembe 21 Člen 5, odstavek 7, točka a a) (novo)
	a a) specifikacijo iz člena 4;
Obrazložitev
Ko postane specifikacija vprašanje priznanja Skupnosti, jo mora Komisija preučiti. Sedanja vrzel ima za posledico raznovrstnost pri priznavanju ZOP in ZGO. Sam povzetek dokumenta Komisiji ne omogoča, da bi se seznanila z vsemi vidiki zahtevka in ga v celoti ocenila.
Predlog spremembe 22 Člen 5, odstavek 9, pododstavek 1
9. Kadar zahtevek za registracijo zadeva geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, zahtevek vsebuje podatke iz odstavka 3 in dokazila, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.	9. Kadar zahtevek za registracijo zadeva geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, zahtevek vsebuje podatke iz odstavka 3 in dokazila, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla. Če se nekateri podatki izkažejo za nepopolne, ima Komisija pravico od vlagatelja iz tretje države zahtevati vse ustrezne dodatne informacije, vključno s kopijo specifikacije.
Obrazložitev
Bistveno je, da ima Komisija na razpolago kopijo specifikacije, da lahko v enotnem dokumentu preveri, če se napisani podatki skladajo z vsebino originalne specifikacije.
Komisija je dejansko odgovorna za zagotavljanje verodostojnosti evropskega sistema geografskih označb in s tem za upravičenost zahtevkov za registracijo, vloženih s strani držav članic.
Predlog spremembe 23 Člen 6, odstavek 1, pododstavek 1
1. Komisija z ustreznimi sredstvi preuči zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje te uredbe.	11. Komisija v roku šestih mesecev z ustreznimi sredstvi preuči zahtevek, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje te uredbe.
Obrazložitev
Predlog Komisije ne omenja veljavnega roka šestih mesecev. Predlog spremembe dodaja to tehnično podrobnost.
Predlog spremembe 24 Člen 6, odstavek 2, pododstavek 1
2. Kadar so pogoji te uredbe izpolnjeni, Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi enoten dokument in referenco objave specifikacij iz petega pododstavka člena 5(5).	2. Kadar so pogoji te uredbe izpolnjeni in najkasneje v šestih mesecih po datumu prejema zahtevka iz člena 5(7), Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi enoten dokument in referenco objave specifikacij iz petega pododstavka člena 5(5).
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti rok za obravnavo zahtevkov, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zamud. Zato je treba za obdelavo zahtevka ohraniti rok šestih mesecev, ki je še vedno naveden v Uredbi 2081/92.
Predlog spremembe 25 Člen 7, odstavek 4, pododstavek 2
Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije.	Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletnih straneh, vključno z referenco objave specifikacije v skladu s členom 5(5). Če se zahtevek za registracijo nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, Komisija objavi specifikacijo v skladu s členom 5(5).
Obrazložitev
Objava specifikacije se mora zagotoviti v elektronski obliki, kar velja tudi za geografske navedbe izdelkov iz tretjih držav. Poleg tega mora biti specifikacija na razpolago gospodarskim subjektom.
Predlog spremembe 26 Člen 7, odstavek 6
6. Komisija posodablja register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.	6. Komisija posodablja register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb ter ga objavlja na spletnih straneh.
Obrazložitev
Potrošniki in proizvajalci morajo imeti enostaven dostop do registra.
Predlog spremembe 27 Člen 8, odstavek 2 a (novo)
	Vsak znak Skupnosti se razlikuje po svoji specifični barvni oznaki.
Obrazložitev
Evropska skupnost je izdelala logotipe za ZOP, ZGO in zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP). Logotipi so po obliki in barvi identični. Edina stvar, po kateri se razlikujejo, je majhen, pogosto nečitljiv napis na logotipu imena „Zaščitena označba porekla“, „Zaščitena geografska označba“ ali „Zajamčena tradicionalna posebnost“.
Zaradi posebnosti teh treh tipov imen je treba zagotoviti razlikovanje treh logotipov z uporabo specifičnih barvnih oznak, značilnih za vsakega izmed njih. Potrošnikom bomo tako zagotovili bolj jasne informacije.
Predlog spremembe 28 Člen 8, odstavek 3 a (novo)
	Kraj porekla in predelave trženega kmetijskega proizvoda ali živila mora biti jasno in vidno označen na etiketi z imenom, registriranim v skladu s to uredbo.
Obrazložitev
Predlog priznava koristnost označb, okrajšav in logotipov, tudi na etiketah proizvodov tretjih držav. Zaradi jamstva potrošnikom je potrebno uvesti obveznost, da se na etiketi navede kraj porekla in predelave proizvoda, da bi se preprečila kakršna koli zamenjava med logotipom Skupnosti in poreklom proizvoda. Poleg tega je ta obveznost opredeljena v členu 12(2)(2) uredbe 2081/92.
Predlog spremembe 29 Člen 10, odstavek 3
3. Države članice v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 imenujejo pristojni centralni organ, ki je posebej zadolžen za izvajanje kontrolnega sistema iz te uredbe.	3. Države članice v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št.  imenujejo uradni organ, ki je zadolžen za kontrolo in nadzor spoštovanja predpisov Skupnosti s področja geografskih označb.
Obrazložitev
V skladu z veljavno zakonodajo veljajo določbe Uredbe 882/2004 za vsa živila na ozemlju Skupnosti. To velja predvsem za gospodarske subjekte, pri katerih se uporablja Uredba 2081/92, kar je odvečno omeniti.
Vendar danes imetniki pravic pogosto težko izvejo, na koga se morajo obrniti z zahtevo, da se preneha nepoštena poslovna praksa v drugi državi članici. Zato je potrebno vzpostaviti mrežo kontrolnih organov, ki bodo zagotavljali spoštovanje predpisov Skupnosti ter s tem skladnost in učinkovitost sistema za zaščito geografskih označb na celotnem ozemlju Evropske unije.
Predlog spremembe 30 Člen 10, odstavek 3 a (novo)
	3 a. Imetniki pravic lahko na pristojni nacionalni organ kontrole naslovijo pritožbo in od njega zahtevajo, da zaščiti njihovo registrirano ime.
Obrazložitev
V skladu z veljavno zakonodajo se za vsa živila na ozemlju Skupnosti uporabljajo določbe Uredbe 882/2004 . To velja predvsem za gospodarske subjekte, pri katerih se uporablja Uredba 2081/92, kar je odvečno omeniti.
Vendar danes imetniki pravic pogosto težko izvejo, na koga se morajo obrniti z zahtevo, da se preneha nepoštena poslovna praksa v drugi državi članici. Zato je potrebno vzpostaviti mrežo kontrolnih organov, ki bodo zagotavljali spoštovanje predpisov Skupnosti ter s tem skladnost in učinkovitost sistema za zaščito geografskih označb na celotnem ozemlju Evropske unije.
Predlog spremembe 31 Člen 10, odstavek 3 b (novo)
	3 b. Seznam kontrolnih organov je objavljen v Uradnem listu Evropske unije in se redno posodablja.
Obrazložitev
V skladu z veljavno zakonodajo se za vsa živila na ozemlju Skupnosti uporabljajo določbe Uredbe 882/2004. To velja predvsem za gospodarske subjekte, pri katerih se uporablja Uredba 2081/92, kar je odvečno omeniti.
Vendar danes imetniki pravic pogosto težko izvedejo, na koga se morajo obrniti z zahtevo, da se preneha nepoštena poslovna praksa v drugi državi članici. Zato je potrebno vzpostaviti mrežo kontrolnih organov, ki bodo zagotovili spoštovanje predpisov Skupnosti ter s tem skladnost in učinkovitost sistema za zaščito geografskih označb na celotnem ozemlju Evropske unije.
Predlog spremembe 32 Člen 11, odstavek 6
6. Stroške, nastale pri opravljanju kontrol iz tega člena, nosijo gospodarski subjekti, pri katerih so bile navedene kontrole opravljene.	6. Stroške, nastale pri opravljanju kontrol iz tega člena, lahko nosijo gospodarski subjekti, pri katerih so bile navedene kontrole opravljene.
Obrazložitev
Kontrolni organi imajo lahko različen status glede na državo članico (javni, poljavni, zasebni). Glede na status imajo lahko različne vire prihodkov in načine financiranja. Uredba torej ne sme določati načinov financiranja zadevnih stroškov.
Predlog spremembe 33 Člen 12, odstavek 2, pododstavek 1 a (novo)
	O vlogi za preklic razpravljajo zainteresirane strani v zadevni državi članici.
Obrazložitev
Upoštevajoč posledice preklica registracije zaščitene geografske označbe ali zaščitene označbe porekla in upoštevajoč vrednost, ki jo lahko ima ime tako za skupino proizvajalcev kot za zadevno regijo, je potrebno predvideti postopek, ki bo omogočal zainteresiranim stranem uveljavljanje svojih stališč.
Predlog spremembe 34 Člen 13, odstavek 1, točka a)
a) neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod tem imenom, ali če ta raba izkorišča sloves zaščitenega imena;	a) neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena, predvsem za vse vrste označevanja in pakiranja proizvodov, v celoti ali delno, ne glede na obliko, za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod tem imenom, ali če ta raba izkorišča sloves zaščitenega imena;
Obrazložitev
Potrebno je paziti na uporabo imen v naslovih. (Na primer: spremenjeno ime ulice z namenom zlorabe imena.)
Predlog spremembe 35 Člen 13, odstavek 1, točka a a) (novo)
	a a) komercialna raba registriranega imena za živila brez predhodnega soglasja imetnika pravice;
Obrazložitev
Ime registriranih geografskih označb se pogosto uporablja za prodajna imena posebnosti (specialitet) ali kulinaričnih izdelkov, čeprav je pogosto delež proizvoda z geografsko označbo v končnem proizvodu izredno majhen oziroma ničen. To predstavlja zlorabo slovesa zaščitenega imena in zavajanje v škodo potrošnika.
Da bi preprečili zlorabo uporabe zaščitene geografske označbe ali zaščitene označbe porekla sestavin pri prodajnem imenu, je potrebno dati imetnikom geografske označbe pravico do presoje, kdaj se lahko uporabi to ime. V skladu s posameznim primerom lahko imetniki pravic zahtevajo, da se ime zaščitene geografske označbe ali zaščitenega geografskega porekla samo omeni na seznamu sestavin.
Predlog spremembe 36 Člen 13, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo)
	Če predelani proizvod vsebuje kmetijski proizvod ali živilo, ki je registrirano po tej uredbi, potem je za uporabo primerne označbe na oznaki predelanega proizvoda potrebno ustrezno dovoljenje družbe, kjer je bilo priznanje pridobljeno.
Obrazložitev
Za uporabo imen predelanih proizvodov bi morali dobiti ustrezno dovoljenje skupine, ki je pridobila priznanje.
Predlog spremembe 37 Člen 13, odstavek 1 a (novo)
	1 a. Ko zaščitena geografska označba ali zaščitena označba porekla obstaja za določene kmetijske proizvode ali živila, drugačni geografski izrazi, ki pa so vključeni v zaščiteno geografsko območje, ne morejo biti uporabljeni za podobne proizvode, ki niso upravičeni do označb „zaščitena geografska označba“ ali „zaščitena označba porekla“.
Obrazložitev
S tem pristopom se izognemo možnosti, da bi lahko za proizvode uporabili registrirano ime posredno z uporabo geografskega imena pri navedbi izvora, pri tem pa ne bi uporabili kontrolnih sistemov za zagotavljanje poštenosti sporočila potrošnikom. Na primer: pri zaščiteni geografski označbi agenskih suhih sliv se izrazi „Périgord“, „ Gers “ ali „Lectoure“ itd. ... lahko uporabijo samo za suhe slive z zaščiteno geografsko označbo „agenske suhe slive“.
Predlog spremembe 38 Prilloga I, alinee 6 a, 6 b in 6 c (novo)
	– vinski kis, – kis iz korintskega grozdja, – vino iz sadne pulpe ali fermentirane pijače iz sadne pulpe z dodatkom jabolčnega ali hruškovega mošta, – sol, tradicionalna morska sol in morska sol, obrana na površini ("solni cvet"), – začimbe, – mešanica dišavnic.
Obrazložitev
Ovrednotenje s pomočjo prepoznavne znamke lahko predstavlja pravo sredstvo za gospodarski in socialni razvoj zadevnih regij, predvsem ko gre za manj razvite regije, kjer predstavitev in ovrednotenje s pomočjo znamke predstavlja pomembno sredstvo za gospodarski in socialni razvoj.
Področje uporabe Priloge I mora vsebovati začimbe in predvsem načine izkoriščanja soli, ker lahko predstavljajo pomembno gospodarsko in kulinarično vrednost.
Predlog spremembe 39 Prilloga II, alinea 7
- vrbovina,	- vrbovina in pletarski izdelki,
Obrazložitev
Ker je skorajda nemogoče govoriti o trženju vrbovine, se predlaga, da se v Prilogo II vnesejo izdelki iz vrbovine (pletarski izdelki).

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga Komisije

Evropska unija dodeljuje proizvajalcem 'regionalnih posebnosti' določeno varstvo po Uredbah (EGS) št. 2081/92 in št. 2082/92. Prostovoljni sporazumi z označbami porekla omogočajo proizvajalcem registracijo v sistemu Skupnosti za pridobitev pravnega varstva nekaterih posebnih kmetijskih proizvodov in živil.

Zaščitena označba porekla (ZOP) označuje proizvod, katerega proizvodnja, predelava ali priprava potekajo na določenem geografskem območju s priznanim in določenim postopkom.

V primeru zaščitene geografske označbe (ZGO) obstaja najmanj ena povezava med eno od proizvodnih faz, predelavo ali pripravo in regijo porekla, proizvod pa ima lahko tudi določen sloves.

Zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP) ureja Uredba št. 2082/92 in se ne nanaša na geografsko poreklo, ampak poudarja tradicionalno sestavo proizvoda ali tradicionalen način proizvodnje in/ali predelave.

Zaščita geografskih označb je že dolga leta predmet spora z mednarodnimi trgovinskimi partnerji Evropske unije v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO).

Po sklenitvi sporazuma TRIPS o trgovinskih vidikih zaščite intelektualne lastnine je bila zakonodaja Evropske unije revidirana, tako da omogoča tretjim državam enak dostop do evropskega sistema (z določenimi obveznostmi)[1].

Vendar so Združene države in Avstralija poslale pritožbo organu STO za poravnavo sporov, na podlagi katere so skušale proglasiti Evropsko uredbo št. 2081/92 za nezdružljivo z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi, kot je sporazum TRIPS[2].

Organ STO za poravnavo sporov je aprila 2005 sprejel dve poročili skupine na visoki ravni, ki je prišla do zaključka, da uredba EU pri večini kritičnih točk ni v nasprotju z obveznostmi STO. Vseeno pa se od Evropske unije zahteva, da izboljša dostop državljanov tretjih držav do evropskega sistema in da se te državljane pri postopku prijave in pravici do pritožbe obravnava enako kot državljane Evropske unije. Te prilagoditve uredbi EU se morajo opraviti 20. aprila 2006 in predstavljajo pomemben delež obstoječega zakonodajnega predloga.

2. Vsebina predloga Komisije: spremembe v zvezi z Uredbo št. 2081/92

Določbe, ki jih uvaja Uredba (ES) št. 692/2003 o pravilih dostopa tretjih držav in načelih enakih meril, recipročnosti in primerljivosti nadzora, se v obstoječem predlogu črtajo in nadomestijo s poenostavljenim postopkom. Tretja država lahko pri Komisiji vloži zahtevek za registracijo pod pogojem, da sta označba porekla ali geografska označba tudi v tej državi zaščiteni. Opredelitev določb o nadzoru je prav tako bolj prilagodljiva.

Poleg tega Komisija želi razjasniti delitev pristojnosti med njo in državami članicami v zvezi s postopkom odobritve; pregled včasih obširne dokumentacije zahtevkov mora biti v pristojnosti držav članic, na evropski ravni pa se opravi le končni nadzor ter posvetovanje z drugimi državami članicami. Državam članicam bo tudi dovoljeno pobirati davek.

Doslej prostovoljna uporaba logotipa Skupnosti za ZOP ali ZGO bi morala biti obvezna, kot je uporaba ustrezne označbe (zaščitena geografska označba in zaščitena označba porekla) ali okrajšave (ZOP in ZGO).

Rok šestih mesecev, v katerem naj bi druge države članice vložile svoje pritožbe, naj bi se skrajšal na štiri mesece (člen 7). Poleg tega se morajo spremeniti določbe o komitologiji in v prihodnje se morajo uporabljati postopki upravnega odbora in odbora za zakonsko ureditev (člen 15).

3. Vloga poročevalca/upravičenost predlogov sprememb

Zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla prispevajo velik delež k ustvarjanju dodane vrednosti v podeželskih regijah Evrope. Sloves, ki ga ti proizvodi imajo pri evropskih potrošnikih, njihovim proizvajalcem omogoča doseganje višje cene na trgih. Samo v Franciji in Italiji se tržna vrednost tako zaščitenih proizvodov ocenjuje na več kot 10 milijard evrov. V sedmih državah članicah[3] je dodana vrednost zaradi geografskih označb dosegla letno okoli 5,2 milijarde evrov, kar ustrezno vpliva na ustvarjanje in/ali ohranjanje delovnih mest v podeželskih regijah.

Poleg tega imajo geografske označbe zelo velik pomen za temeljno razpravo o kvalitativnem pristopu k trgovini z živili in kmetijskimi proizvodi v okviru STO. Značilno je, da so ZDA in Avstralija odločno nastopile proti zaščitenim geografskim označbam, čeprav do danes niso vložile nobenega zahtevka za sodelovanje v evropskem sistemu zaščitenih geografskih označb. Gre za načelno vprašanje: blagovne znamke morajo biti zavarovane v okviru sporazuma o trgovinskih vidikih zaščite intelektualne lastnine (TRIPS) in te države želijo, da se geografske označbe uporabljajo le izjemoma in da se omejijo na nekatera vina in žgane pijače.

Evropska unija mora z vsemi silami in diplomatskimi spretnostmi zagovarjati geografske označbe pri naslednjih pogajanjih o izvajanju sklepov iz Hongkonga. Geografske označbe so izvrstno sredstvo za dosego kvalitativnega pristopa k mednarodni trgovini. Zato je neprecenljivega pomena, da je organ za poravnavo sporov zavrnil načelno nasprotovanje ZDA in Avstralije.

Kljub temu, da je sklep organa STO za poravnavo sporov izredno pozitiven za EU, bo pri naslednjih pogajanjih v okviru agende iz Dohe razprava o zaščiti blagovnih znamk v zvezi s kvalitativnimi geografskim označbami zelo burna. Večstranski register za geografske označbe porekla vin in alkoholnih pijač, kot ga predvideva sporazum TRIPS, še vedno ni opredeljen, čeprav pogajanja o tem potekajo že od leta 1997. Razširitev registra na živila in kmetijske proizvode[4] bi morala biti osrednja točka pogajalskega izhodišča Evropske unije, vendar pa trenutno zaradi številnih nesoglasij glede zmanjšanja carinskih dajatev in izvoznih subvencij, storitev in industrijskih izdelkov ne kaže, da bi se geografske označbe trajno uvrstile v okvir STO.

Medtem pa se je večkrat zgodilo, da posamezni proizvajalci v živilski industriji niso upoštevali evropskega sistema geografskih označb.

           •     Kraft Foods v ZDA proizvaja "parmezan", ki zori samo šest mesecev (v Evropski uniji dvanajst mesecev);

           •     Po mnenju ZDA so konjak, sherry, porto in šampanjec generične označbe in ne zaščitene geografske označbe s posebnimi merili kakovosti;

Tudi znotraj Evropske unije so merila kakovosti za zaščitene geografske označbe še vedno predmet razprav. Tako so se na primer spremenila merila za proizvodnjo parmskega pršuta, ki se mu ne sme več dodati svinine, uvožene iz Nizozemske ali Belgije. Kljub temu pa mediji vedno znova poročajo, da proizvedena količina parmskega pršuta presega regionalno in celo italijansko populacijo prašičev. V nekaterih državah članicah ne preverjajo ali nezadostno preverjajo spoštovanje posebnih meril, ki so jih proizvajalci določili pri registraciji ("specifikacije").

Po mnenju poročevalca je obvezno spoštovati in preverjati merila kakovosti zaščitenih proizvodov v okviru te uredbe. Poleg tega mora biti sporno vprašanje nakupa surovin urejeno tako, da ne bo nobenega dvoma o verodostojnosti označb kakovosti. Če Evropska unija ne bo samodejno uvedla strožjih meril, bo njeno pogajalsko izhodišče v prihodnjih razpravah v okviru STO zelo težavno.

Poročevalec tudi nasprotuje predlogu Komisije, da bi se odgovornost preverjanja vloženih zahtevkov prenesla na države članice. Čeprav je bilo tudi v prejšnjih ureditvah predvideno, da pristojni organi držav članic predhodno pregledajo dokumente, je treba jasno opredeliti, da mora biti sklep o registraciji sprejet na ravni Skupnosti. Zato se ne sme govoriti o "nacionalnem" priznanju temveč samo o "začasnem" priznanju.

S 300 še nerešenimi zahtevki so pristojne službe Komisije brez dvoma postavljene pred težko nalogo. Namesto da bi predlagali prenos te odgovornosti na organe držav članic, kar bi lahko privedlo do ponovne nacionalizacije, bi bilo treba razmisliti, ali ni primernejše, da se pregled in registracija zahtevkov za geografske označbe in označbe porekla zaupata evropski agenciji. V strokovnih krogih o tem že razpravljajo in poročevalec meni, kljub težavam, ki jih predstavljajo obstoječe evropske agencije, da bi sedanji zakonodajni predlog moral obravnavati to vprašanje in ne bi smel iskati domnevno enostavne rešitve v nacionalizaciji, ki bi dolgoročno lahko močno oslabila evropski sistem geografskih označb.

• [1]  Uredba (ES) Sveta št. 692/2003 z dne 8. aprila 2003, poročilo EP (JM Fruteau) A5-375/2002.
• [2]  Kritične točke so bile predvsem, da druge članice STO niso bile deležne enake obravnave (prednost so imele države članice EU), domnevno manjša zaščita oznak (trademarks); trgovinski partnerji niso imeli enake pravice do pritožbe zaradi kršenja ali povzročanja izkrivljanja konkurence geografskih označb, kot tudi domnevne nepreglednosti sistema Evropske unije. Kot sprejemljivih je bilo registriranih več kršitev sporazuma TRIPS, členov 1 in 3 sporazuma GATT, člena 2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in člena 56(4) Sporazuma STO.
• [3]  Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Velika Britanija. Navedeni podatki temeljijo na oznakah porekla (www.origin-gi.com) in ne zajemajo sektorja vina in alkoholnih pijač.
• [4]  Kot je to decembra 2004 zahtevalo več članov STO, vendar ne iz EU (glej WT/GC/W/540).

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Sveta o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0698 – C6‑0027/2006 – 2005/0275(CNS)
Datum posvetovanja z EP	24.1.2006
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 1.2.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	INTA 1.2.2006		IMCO 1.2.2006		ENVI 1.2.2006
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa	INTA 25.1.2006		IMCO 30.1.2006		ENVI 30.1.2006
Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja	Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf 23.11.2005
Obravnava v odboru	25.1.2006		21.2.2006
Datum sprejetja	21.2.2006
Izid končnega glasovanja	za: 38 proti: vzdržani:
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marie-Hélène Aubert, Peter Baco, Katerina Batzeli, Thijs Berman, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Jean-Claude Fruteau, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, María Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Stéphane Le Foll, Albert Jan Maat, Diamanto Manolakou, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Jeffrey Titford, Kyösti Virrankoski, Janusz Wojciechowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bernadette Bourzai, Ilda Figueiredo, Vincenzo Lavarra, Astrid Lulling, Zdzisław Zbigniew Podkański
Datum predložitve	23.2.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...