POROČILO o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje

23.2.2006 - (2005/2167(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Reino Paasilinna

Predlogi sprememb

• 001-003 (PDF - 98 KB)
• 001-003 (DOC - 82 KB)
• 004-009 (PDF - 85 KB)
• 004-009 (DOC - 91 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje

(2005/2167(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ (KOM(2005)0229) ter spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije o razširjeni presoji vplivov (SEC(2005)0717),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem ureditvenem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva)[1],

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij[2],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom „E-dostopnost“ (KOM(2005)0425),

–   ob upoštevanju poročila foruma „Digitalni razkorak“ (Digital Divide Forum) z dne 15. julija 2005 o dostopu do širokopasovnega omrežja ter javni pomoči na slabo pokritih področjih,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Tržni pristop k upravljanju spektra v Evropski uniji“ (KOM(2005)0400),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentuz naslovom „V prihodnost usmerjena politika radijskega spektra za Evropsko unijo - drugo letno poročilo“ (KOM(2005)0411),

–   ob upoštevanju mnenja Skupine za politiko radijskega spektra (RSPG) o sekundarnem trgovanju s pravicami za uporabo radijskega spektra z dne 19. novembra 2004,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 22. in 23. marca 2005,

–   ob upoštevanju strategije trajnostnega razvoja Evropske unije, ki jo je Evropski svet sprejel v Göteborgu 15. in 16. junija 2001,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Vključevanje okoljskih vidikov v druga področja politike − končni pregled cardifskega procesa“ (KOM(2004)0394),

–   ob upoštevanju sklepov 2695. zasedanja Sveta za prevoz, telekomunikacije in energijo, ki je potekalo od 1. do 5. decembra 2005, o strategiji i2010,

–   ob upoštevanju 22 nacionalnih programov reform, ki so jih države članice pripravile na zahtevo spomladanskega Evropskega sveta v marcu 2005 in ki so že bili predloženi Komisiji,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 1. decembra 2005 o pravni ureditvi in trgih evropskih elektronskih komunikacij 2004[3] in resolucije z dne 23. junija 2005 o informacijski družbi[4],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6‑0036/2006),

A. ker EU ne more doseči lizbonskih ciljev, če države članice ne sprejmejo odločnih ukrepov za popolno izvajanje strategije i2010;

B.  ker predhodni pregled 25 nacionalnih programov prenove v širšem smislu kaže, da so države članice prevzele izziv, ki ga predstavljajo raziskave, razvoj in inovacije, in ker večina držav članic meni, da je e-uprava dober način za izboljšanje učinkovitosti javne uprave in javnih storitev;

C. ker so, skupaj s Komisijo, države članice in druge zainteresirane strani prav tako odgovorne za uspeh pobude i2010;

D. ker je pravilno in pravočasno izvajanje obstoječega okvira temeljni predpogoj odprtega, konkurenčnega in inovativnega trga na področju elektronskih komunikacijskih storitev; ker se postopki za prenos in izvajanje okvira zelo razlikujejo med državami članicami;

E.  ker EU zaostaja z raziskavami na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), saj vlaga le 80 EUR na prebivalca v primerjavi s 350 EUR na Japonskem in 400 EUR v ZDA, ter mora zato povečati vlaganja v raziskave in inovacije ter pozvati države članice, naj za zmanjšanje zaostanka namenijo več sredstev za raziskave in inovacije na področju IKT;

F.  ker je uporaba IKT s strani posameznikov, javnih služb in podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij, nujna za celovito izkoriščanje prednosti, ki jih ponujajo raziskave in inovacije;

G. ker se je število naročnikov na širokopasovne storitve v zadnjih dveh letih skoraj podvojilo; ker pa so kljub temu oddaljene in podeželske regije prikrajšane, saj je razvoj omejen na gosto naseljena območja;

H. ker morajo biti ugodnosti, ki jih ponuja IKT, na razpolago vsem, vključno z različnimi izobraževalnimi, socialnimi, spolnimi in starostnimi skupinami;

I.   ker imajo vsi državljani pravico dostopanja do prosto dostopnih medijev z raznoliko in visoko kakovostno vsebino;

J.   ker bi Komisija morala zagotoviti upoštevanje enakosti spolov pri razvijanju tehničnih in ureditvenih instrumentov; ker bi Komisija in države članice morale narediti konkretne korake za povečanje števila študentk na tehničnih področjih, povezanih z IKT in za zagotavljanje dostopa žensk do novih zaposlitvenih priložnosti na področju IKT in med zaposlenimi v medijih na vseh ravneh;

K. ker dobro upravljanje IKT ter informacijske družbe lahko pripomore k zmanjšanju družbenih razlik in digitalnega razkoraka v korist družbene in ozemeljske kohezije;

L.  ker ima digitalno zbliževanje potencial, da potrošnikom omogoči dostop do široke palete izboljšanih storitev in bogatih vsebin, ter je zato treba izboljšati in okrepiti varno infrastrukturo ter ustvariti ugodno in varno okolje, ki spodbuja konkurenčno uporabo teh zbližanih storitev;

M. ker ima informacijska in komunikacijska tehnologija lahko tako neposreden pozitiven učinek na okolje kot tudi posredne socialne in gospodarske posledice;

N. ker je radijski spekter ključni vir za mnoge temeljne storitve v družbi in lahko zato učinkovita in usklajena uporaba pomaga EU pri doseganju lizbonskih ciljev, če zagotovi, da imajo storitve splošnega gospodarskega pomena na razpolago ustrezen spekter in da je ta uspešno zaščiten pred motnjami, saj je to optimalen način za spodbujanje rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja;

O. ker uresničevanje lizbonskih ciljev od EU, držav članic in podjetij zahteva jasna, konkretna in enotna vlaganja v IKT;

P.  ker je za države članice ključnega pomena, da v zadostni meri vlagajo v prilagodljiv urejevalni okvir, ki podpira pravice državljanov, ter dejavnostim na tem področju nudi dobre temelje za trženje novih izumov;

1.  meni, da je svoboda dostopa do znanja in njegove uporabe glavno merilo, ki omogoča demokratičen razvoj družbe znanja in potrebnih tehnoloških inovacij, kot predvidevajo lizbonski cilji;

2.  meni, da brez odpravitve digitalne delitve, ki bi vsem državljanom nudila možnost dostopanja do znanja, njegove uporabe ter sodelovanja pri njegovem proizvajanju, ne bo prišlo do družbe znanja, ampak do nazadovanja na področju kulture in industrije v vsej EU;

3.  poziva Komisijo, naj ne obravnava državljanov samo kot pasivne potrošnike digitalnih vsebin, ampak tudi kot proizvajalce znanja, ter naj pripravi program in primeren pravni okvir, ki jim bosta omogočila, da postanejo aktivni udeleženci v družbi znanja, s čimer bodo doseženi lizbonski cilji;

4.  odločno poziva Komisijo, naj pri zakonodajni reformi na področju IKT upošteva konkretna, inovativna in v prihodnost usmerjena načela, pojem IKT, ki mora vključevati pravice potrošnikov in uporabnikov, pa je treba obravnavati v precej širšem okviru, kot je upoštevan v sporočilu Komisije; meni, da je z vidika drugih predlogov nujno treba natančno opredeliti pojme, ki jih je uporabila Komisija – „storitve informacijske družbe“, „mediji“, „medijske storitve“ in „avdiovizualne storitve“;

5.  vztraja, da mora biti nepristranskost do tehnologij temelj celotne evropske zakonodaje s komunikacijskega in informacijskega področja, kar bo novim akterjem in izumom zagotovilo čim lažji dostop na trg;

6.  poudarja, da je treba prehod od analognega k digitalnemu, glede na to, da ponuja številne možnosti za posredovanje vsebine, izpeljati z usklajeno politiko in v ustreznem zakonskem okviru, da se prepreči enoličnost, ki bi jo lahko povzročila koncentracija medijev;

7.  poziva države članice, da okrepijo vlaganja v izkoriščanje IKT na področju storitev v javnem sektorju, kot so zdravje, izobraževanje in upravljanje, kjer lahko IKT pomaga zadovoljiti bodoče potrebe storitev socialne varnosti ter da v sodelovanju razvijajo vseevropske storitve;

8.  meni, da morajo v informacijski družbi javne storitve jasno odsevati potrebe čedalje zahtevnejših posameznih in skupinskih uporabnikov ter se opirati na primeren odziv industrije, ki zadovoljuje te potrebe, da bi oblikovali učinkovite storitve po meri uporabnikov;

9.  glede na dejstvo, da so naložbe v IKT eden najpomembnejših dejavnikov za rast in produktivnost, poziva države članice in podjetja, naj spodbujajo večje investicije v IKT, da bi zmanjšali vrzel na področju dosežkov v primerjavi s konkurenti;

10. priznava, da je IKT eno najpomembnejših orodij, ki so potrebna, da države v razvoju postanejo svetovne sile;

11. skrbi pa ga, da ima Komisija še vedno malo ali nobenih zanesljivih statističnih podatkov, na osnovi katerih določa svojo strategijo in oblikuje politiko o ustvarjanju delovnih mest; opozarja, da se glavna rast nadaljuje v IKT, medtem ko na področju zaposlovanja podobne rasti ni bilo zaslediti; opozarja, da so trenutno stopnje zaposlovanja v EU sedem točk pod lizbonskimi cilji; poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno statistično analizo učinkov tehnološke spremembe na trg delovne sile IKT v EU;

12. opozarja na pomen digitalnega zbliževanja in podpira odpravo ovir, ki preprečujejo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj držav, kar je tudi cilj, ki si ga je zastavil svetovni vrh o informacijski družbi 2005 (obveznost, sprejeta v Tunisu 18. novembra 2005);

13. poziva države članice in Komisijo, da pri ocenjevanju programov držav članic za stabilnost in zbliževanje natančno pregledajo pomen in vlogo IKT za gospodarsko rast, zaposlovanje in delovanje EMU;

14. opozarja, da cilji i2010 za informacijsko družbo kot tudi cilji lizbonske strategije predpostavljajo, da so ustrezno upoštevani v okviru finančne perspektive EU za obdobje 2007–2013;

15. ponovno poudarja, kako pomembni so za mala, srednje velika in novoustanovljena podjetja ter sektor za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo popolnoma pregledni in likvidni kapitalski trgi, ki zmanjšujejo stroške najemanja posojil; zlasti podpira mikroposojila in druge oblike tveganega kapitala;

16. opozarja na trajno in resno pomanjkanje podjetniškega duha in pripravljenosti za prevzemanje tveganja v Evropski uniji; poziva k odpravi administrativnih ovir za mala, srednje velika podjetja in novoustanovljena podjetja, vključno s finančnimi olajšavami v začetni fazi;

17. ponovno opozarja na pomembnost informacijske družbe i2010 pri odpravljanju regionalnih in socialnih neravnovesij v vseh državah članicah, kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z naslovom „Kohezijska politika za podporo rasti in novim delovnim mestom: Strateške smernice Skupnosti, 2007–2013“ (KOM(2005)0299);

Cilj 1: enotni evropski informacijski prostor

18. ugotavlja, da je za rast in razvoj EU pomembno zagotoviti široko uporabo obstoječega znanja in tehnologije v vseh dejavnostih in na vseh področjih delovanja, bodisi na področju javne uprave, v podjetjih ali v vsakdanjem življenju državljanov, skratka, pomembno je vzpostaviti vseprisotno informacijsko družbo, saj ta privede do novega znanja o IKT;

19. poudarja, da je program i2010 temeljni korak pri nastajanju informacijske družbe, ki bi morala, zahvaljujoč tehnologijam in znanju, vsem omogočiti, da so dejavno sodelujoči uporabniki interaktivnih in novih oblik družbene interakcije, ki jih ponujajo omrežja, ter kritični državljani, svobodni pri svoji izbiri; opozarja, da nastop informacijske družbe poraja nove odgovornosti za tiste, ki posredujejo informacije in sporočila, pa tudi nove načine za uveljavljanje državljanskih pravic, predvsem za šibkejše skupine (starejše osebe, invalidi, ljudje, ki so odmaknjeni od družbe, v socialnih težavah...), da lahko v polni meri izkoristijo razširjenost novih IKT; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za to, da bo tehnologija dostopnejša državljanom in skladna z moralnimi vrednotami družbe;

20. močno podpira program i2010 kot novo strateško orodje za vzpostavitev okvira za vse pobude v EU, povezane z IKT; opominja, da se je treba zavedati dejstva, da se prostora informacijske družbe EU ne da obravnavati ločeno od mednarodnega razvoja na tem področju;

21. vztraja, da je treba upoštevati horizontalno naravo IKT, kar zahteva sodelovanje in usklajevanje med dejavnostmi EU in na ravni držav članic, kot tudi spobude za akterje v tem sektorju, da se ukvarjajo s proizvodnjo in izkoriščanjem novih izumov;

22. vztraja, da mora evropska in nacionalne zakonodaja podpirati konkurenčnost, da bi odražala horizontalno naravo IKT, in se skušati izogniti pojavljanju in ohranjanju vertikalnih struktur, ki škodujejo konkurenčnosti in inovativnosti; opaža, da lahko vertikalne strukture preprečijo potrošnikom, da bi uživali koristi konkurenčnosti;

23. odločno poziva Komisijo in države članice, da si za cilj postavijo prilagodljivost in poenostavitev zakonodaje na tem področju ter hitro prilagoditev slednje potrebam, ki jih narekuje tehnološki razvoj; meni, da bi zakonodaja morala spodbujati pridobivanje novega znanja in razvoj novih tehnologij ter vlaganja v proizvodnjo vsebin, opreme, omrežij in omrežnih storitev na področju IKT, spodbujati konkurenčnost, izkoriščanje informacijske tehnologije in storitev ter informacijsko varnost, ter nazadnje, podpirati MSP, da bodo lahko imela ključno vlogo v tem sektorju;

24. opozarja, da ima Komisija dolžnost zagotoviti in spodbujati pluralnost medijev z razlago in z izvajanjem predpisov o infrastrukturi elektronskih medijev; znova poziva Komisijo, da pripravi zeleno knjigo o koncentraciji lastništva medijev ter spoštovanju načel svobode obveščanja in pluralizma, saj bo to spodbudilo razpravo o temeljnih vprašanjih v obdobju velikih tehnoloških in tržnih preobrazb; obžaluje, da tega ni v delovnem načrtu i2010; poziva Komisijo, naj oblikuje normativni okvir za internet, saj je ta glavno gonilo gospodarstva, temelječega na informacijah;

25. vztraja, da bi morala zakonodaja delovati v smeri pospeševanja razvoja in pestrosti informacijske družbe ter razširjanja ugodnosti, ki jih takšna družba ponuja, na celotno družbo;

26. ugotavlja, da je zelo pomembno ljudem kjerkoli zagotoviti najširši možen dostop do visoko kakovostnih vsebin in storitev z uporabo tehnologije po lastni izbiri, znotraj omejitev, ki jih določajo okoliščine; poleg tega ugotavlja, da so uporabniki (potrošniki, državljani) pripravljeni sprejeti nove storitve in tehnična orodja samo, če menijo, da je njihova uporaba dovolj preprosta in vsebinsko pomembna;

27. opozarja, da razvoj učinkovite vseprisotne informacijske družbe zahteva univerzalno ponudbo širokopasovnih in brezžičnih tehnologij, kar zahteva še več podpore na ravni držav članic, spodbujanje skupnih projektov in vlaganje vanje, zaščito pravic intelektualne lastnine in spodbujanje digitalnih medijev; meni, da je poleg tega treba omogočiti uporabnikom, da jim pri zamenjavi ponudnika ni treba spremeniti internetnega naslova;

28. priznava, da so širokopasovne storitve predpogoj za razvoj vseprisotne informacijske družbe; meni, da bi to moral biti jasen cilj zbliževanja med državami članicami in njihovimi regijami;

29. opozarja, da prehod v vseprisotno informacijsko družbo spodbuja tudi trajnostni razvoj, h kateremu je EU zavezana; IKT bi morale razbremeniti okolje in uporabo naravnih virov ter spodbujati socialni razvoj;

30. opozarja na vse večjo vlogo nedotakljivih pravic kot orodja tržne politike v zvezi z vprašanji o prosti trgovini in poziva k sprejetju ukrepov za varstvo pravic proizvajalca in za boj proti nezakonitim in piratskim vsebinam; meni, da je to edini način za varovanje in spodbujanje razvoja vsebin; svari pred vse pogostejšimi poskusi uporabe zakonodaje o patentih in intelektualni lastnini v ZDA kot orodja za sprejetje zaščitnih ukrepov na področju trgovinske politike;

31. poziva Komisijo, naj določi jasne ukrepe za zagotovitev varovanja pred škodljivimi vsebinami in v zvezi s tem med ostalim spodbuja vlogo Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA);

32. poziva Komisijo, naj pri pregledu v zakonodajo vključi ukrepe za varovanje previdnostnega načela kar zadeva zdravje, varstvo potrošnikov in okoljska vprašanja, v sodelovanju z drugimi telesi, kot je na primer Svetovna zdravstvena organizacija;

33. poziva Komisijo, naj pri ponovnem pregledu zakonodaje določi načela kakovosti, kot sta varstvo otroštva in svobodna izbira potrošnikov;

34. priznava predlog za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (KOM(2005)0646), ki ga je sprejela Komisija in si prizadeva za posodobitev direktive o takoimenovani televiziji brez meja, kar je nujno potrebno, saj se EU razvija v evropsko informacijsko družbo; poudarja, da je treba direktivo prilagoditi spremembam v zbliževalnem svetu medijev in da je treba to ustrezno upoštevati pri njenem obsegu; ugotavlja, da bi to moralo pripomoči k oblikovanju ugodnih razmer za evropsko industrijo, z ukinitvijo nepotrebnih pravil in s premikom v smeri vseprisotne informacijske družbe; poleg tega priznava, da so povezave med vsebinskimi predpisi in predpisi za infrastrukturo, ki so priznani v pravnem okviru za elektronske komunikacije, pokazale svojo vrednost in jih je treba ohraniti v prihodnosti;

35. odločno poziva Komisijo, naj nemudoma začne s spodbujanjem konkretnih dejavnosti, ki pospešujejo in podpirajo oblikovanje in razširjanje evropskih vsebin; meni, da je treba zagotoviti nadaljevanje obstoječih programov podpore ter ustrezno priznati njihovo nenadomestljivost pri razvoju informacijske družbe; vztraja, da je treba podpreti vseevropske sisteme radiodifuzije (kot je EuroNews); poudarja, da je ustvarjanje vsebin, spoštljivih do kulturne in jezikovne različnosti, priložnost za nastajanje novih poklicev in delovnih mest, predvsem na področju projektiranja in oblikovanja, v vseh 25 državah članicah. Ti novi poklici se morajo razvijati v urejenem in usklajenem okviru, ki jim bo zagotavljal ekonomsko in pravno varnost;

36. meni, da bi se z vsako uvedbo tržnega pristopa v spekter moralo zahtevati podporo regulativnih organov, operaterjev in drugih akterjev ter svari, naj radijski spekter ne bo prepuščen izključno tržnim silam; vseeno meni, da bi bilo treba spekter urediti skladno s pravili, ki bi bila na prožnen in učinkovit način v koraku s tržnimi zahtevami, ki se zelo hitro spreminjajo; predlaga, da vsakršne spremembe temeljijo na podrobni analizi ter na rešitvah tekočih težav, ob namenjanju ustrezne pozornosti interesom držav članic in da je treba pri tem vedno paziti na zagotavljanje zadostne zaščite pred motnjami; meni, da so cene, plačane na javnih dražbah spektra tretje generacije (3G) odložile uvedbo tretje generacije omrežij za mobilne telefone, ter da se je treba izogibati, da bi se tak položaj ponovil;

37. meni, da osrednje vprašanje na področju politike radijskega spektra zadeva prizadevanje za doseganje prilagodljive ureditve z ustreznim in zadostnim usklajevanjem spektrskih pasov na ravni EU; ugotavlja, da bi moralo upravljanje z radijskim spektrom imeti za cilj čim lažji dostop na trg za nove izume in akterje s tega področja, vključno z regijami, ob hkratnem omogočanju lažjega razvoja medijev Skupnosti; poziva Komisijo, naj predstavi ustrezne predloge za to področje; ugotavlja, da je v digitalnem okolju skladnost s predpisi za motnje nepogrešljiva;

38. opozarja, da je razvoj omrežne varnosti nepogrešljiv za povečanje zaupanja v vse omrežne in tržne storitve ter storitve na področju e-uprave; odločno poziva k spodbujanju varnosti omrežja s tehničnimi in zakonodajnimi sredstvi ter izobraževanjem, na primer z oblikovanjem vseevropske informacijske varnostne strategije ter z uvedbo evropskega dneva varnosti informacij zato, da bi med državljani povečali ozaveščenost o varnosti informacij, ob zagotavljanju, da ta varnost ne omejuje svobode izražanja in pravic državljanov; izraža zadovoljstvo, ker je Komisija predlagala uvedbo strategije za varno informacijsko družbo v letu 2006, ki naj bi povečala zaupanje vlagateljev in uporabnikov v internetne storitve in v njihovo zanesljivost, tako da se bo spopadla z vprašanji goljufij (ki škodujejo spletni prodaji), nezakonitih in škodljivih vsebin (zaščita mladoletnikov in človekovega dostojanstva ter zasebnosti) ter tehnoloških pomanjkljivosti (za učinkovito uporabo IKT);

39. opozarja, da morajo ukrepi za konkurenčnost ter industrijska politika podpirati industrijo inovacij v EU; meni, da to zahteva zagotavljanje prilagodljivega ureditvenega okvira, ki vključuje tudi spodbude;

40. opozarja, da je bilo sektorsko urejanje industrije IKT že v začetku načrtovano kot prehodna rešitev za odpiranje trgov ter da bi morali srednjeročno preiti le na uporabo splošnih pravil konkurence;

41. opozarja, da predpisi in drugi ukrepi oblasti ne smejo koristiti določenim tehnologijam in hkrati škoditi drugim: predpisi morajo biti nepristranski do tehnologije;

42. poudarja pomen tehničnih pogojev za to, da se zagotovi enakopraven dostop do vsebin informacijske družbe, in za to, da ne pride do digitalnega razkoraka znotraj Evropske unije; zato ponovno poudarja potrebo po odprtih in interoperabilnih standardih, tudi in predvsem na področju programskih vmesnikov (API), skladno s členom 18 okvirne direktive;

43. priznava pomen uravnotežene trgovinske bilance IKT kot pomembnega sestavnega dela pri podpori položaja EU v svetovnem gospodarstvu; poziva Komisijo, da do septembra 2006 oblikuje popoln, analitični pregled prednosti in pomanjkljivosti vseh sektorjev, povezanih z IKT;

Cilj 2: inovacije in investicije v raziskave

44. poudarja, da je inovativna industrija na področju IKT nujen predpogoj za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v EU, zlasti za industrije z drugih področij;

45. opozarja, da je IKT že spremenila način, po katerem podjetja delujejo globalno ter da koristijo inovacije, kot so uporabno računalništvo, razvoj programske opreme in nova arhitektura spletnih storitev; poziva EU, da za ohranjanje svoje konkurenčne prednosti vzpostavi okolje, naklonjeno inovacijam;

46. odločno poziva k hitremu sprejetju sedmega okvirnega raziskovalnega programa in okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (PKI) za obdobje 2007-2013, ki morata zagotoviti ustrezna finančna sredstva za podporo IKT kot gonilne sile konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest; poudarja pomen, ki bi ga morali dati krepitvi podjetništva, zlasti MSP, še posebej v sektorjih, ki imajo od nove IKT korist;

47. zahteva, da Komisija in države članice sprejmejo konkretne ukrepe za izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja IKT, kar bo omejilo selitev delovnih mest v države z nizkimi osebnimi dohodki in omogočilo najvišjo raven rasti in zaposlovanja; meni, da je pomembno zvišanje ravni vlaganj za dosego barcelonskega cilja s 3 % deležem BDP ter dolgoročna stalna usmerjenost v doseganje ravni svetovne konkurence;

48. meni, da je prihodnost EU na gospodarskem področju odvisna od večje rasti produktivnosti dela;

49. poziva Komisijo in države članice, da Parlamentu do septembra 2006 predložijo analizo vpliva gospodarstva, temelječega na IKT, na podporo večji rasti v posameznih državah članicah in evropskih regijah;

50. ugotavlja, da je treba na ravni EU nemudoma sprejeti ukrepe za odstranjevanje ovir na področju razvoja omrežij nove generacije (Next Generation Networks - NGN); poziva Komisijo, da to vprašanje upošteva v prihodnjem pregledu ureditvenega okvira elektronskih komunikacij;

51. ugotavlja, da je treba uporabo IKT na področjih kot so jeziki in tehnologija socialnih storitev, spodbujati na ravni Skupnosti, saj ima velike potenciale tudi v svetovnem okviru; odločno poziva EU in države članice, naj podprejo raziskave na teh področjih;

52. priporoča, da je potrebno večjo pozornost usmeriti v vlogo, ki jo ima IKT pri razvoju odprte družbe znanja; poziva Komisijo in države članice, da pripravijo skladnejšo strategijo za izobraževalne standarde v IKT;

53. odločno poziva Komisijo in države članice, da poiščejo konkretne načine za spodbujanje povezovanja v mreže vseh poglavitnih akterjev (velikih, malih in srednje velikih podjetij, javnih organov in raziskovalnih ustanov) ter občutno povečajo njihove možnosti za sodelovanje pri uresničevanju in uporabi projektov;

54. opozarja, da se je EU v Integriranih smernicah za rast in delovna mesta (2005–2008) (KOM(2005)0141) Komisije zavezala inovacijam in raziskavam, ter poziva k doslednemu uresničevanju smernic v povezavi z načrtovanimi reformami v okviru lizbonske strategije;

55. meni, da poenostavljen nacionalni davčni sistem ustvarja nove spodbude za vlaganja v IKT ter v R&R; v tem kontekstu pozdravlja predloge Komisije za uvedbo skupne konsolidirane davčne osnove za davek na dohodek pravnih oseb;

Cilj 3: Enotna evropska informacijska družba

56. odločno poziva države članice, da v okviru svojih nacionalnih programov prenove določijo prednostne naloge informacijske družbe, da okrepijo svoja prizadevanja v tem sektorju ter letno poročajo o napredku teh programov, in da poleg podrobnega poročila o razvoju kazalcev informacijske družb predložijo tudi družbeno in gospodarsko uporabnost programov;

57. opozarja, da se bo uspeh celotne strategije i2010 presojal po tem, v kakšnem obsegu doseže slehernega evropskega državljana; verjame, da imajo pri doseganju tega cilja glavno vlogo regije, zato jih je treba mobilizirati in jim nadalje pomagati, da bodo lahko prevzele pomembne pobude za regionalno usklajenost in povezovanje s premoščanjem digitalnega razkoraka;

58. opozarja, da so socialna varnost, zdravstvo in socialne storitve ključna področja razvoja informacijske družbe;

59. ugotavlja, da imajo javne storitve in storitve javnega oddajanja programov pomembno vlogo v nacionalnih in poslovnih dejavnostih; prispevajo namreč k socialnemu povezovanju, demokratičnemu dialogu ter pluralizmu v Evropi; poudarja tudi, da mora evropski pravni okvir informacijske in komunikacijske družbe zagotavljati, da bodo javne storitve oddajanja lahko udeležene v tehnološkem in družbenem razvoju ter bodo še naprej opravljale svojo družbeno funkcijo;

60. ugotavlja, da bo imelo javno oddajanje programov še naprej glavno vlogo v vseprisotni informacijski družbi kot varuh javno dostopnih visokokakovostnih in neodvisnih informacij; poudarja pomen zagotavljanja dostopa javnega oddajanja programov do prihodnjih platform;

61. poudarja, da je pomembno vsakomur zagotoviti dostop do potrebnega medijskega izobraževanja in pismenosti – še posebej na področju elektronskih medijev, ki posredujejo sliko – in na področju novih interaktivnih digitalnih tehnologij, da bi preprečili nove oblike družbene in kulturne izključenosti; meni, da je enakopraven dostop do javno dostopnega medijskega okolja z raznoliko in kakovostno vsebino, temeljna pravica evropskih državljanov; s tem v zvezi poudarja vlogo oddajanih vsebin javnih storitev pri spodbujanju socialne kohezije, demokratične razprave in pluralizma v Evropi ter vztraja da je treba izvajanje teh nalog zagotoviti tudi v prihodnje;

62. poziva, da se posebno pozornost posveti vprašanjem interoperabilnosti in najboljših praks elektronskih storitev v javnem sektorju za državljane in podjetja, obdavčevanja, zdravstvenega varstva, zavarovalniškega kritja in pokojnin, z najpomembnejšim ciljem omogočanja prostega in neoviranega gibanja, ustanavljanja ter zaposlovanja državljanov v državah članicah;

63. poziva nacionalne vlade, da izvedejo pobude i2010 in programe v okviru reforme svoje javne uprave, da bi zagotovile boljše, učinkovitejše in lažje dostopne storitve za mala in srednje velika podjetja ter za državljane;

64. opozarja na možnosti tehnologij IKT ter tudi na institucionalne spremembe, ki so potrebne za spodbujanje elektronske demokracije z elektronskim sodelovanjem evropskih državljanov v postopku odločanja, ter poziva k sprejetju ustreznih spodbujevalnih ukrepov;

65. opozarja, da je pri spodbujanju sodelovanja potrebno vlagati tudi v spretnosti, ki jih Evropejci potrebujejo za delovanje v informacijski družbi; zahteva posebne ukrepe za razvoj spretnosti na področju IKT in poziva k ozaveščenosti državljanov o novih priložnostih, ki naj bi se ponudile z IKT tudi s tradicionalnimi sredstvi sporočanja, z opredelitvijo prednosti spletnega upravljanja in zato spodbuja uporabo novih storitev;

66. ugotavlja, da več kot polovica prebivalstva EU ne uživa koristi IKT v celoti; vztraja, da IKT vključuje tudi vlaganja v človeški kapital za povečanje ustvarjalnosti in sicer s povečanjem proračunov za izobraževanje in kulturo; pozdravlja pobudo Komisije za spodbujanje digitalne pismenosti v okviru izobraževanja in različnih programov usposabljanja, da bi bili izdelki in storitve IKT bolj dostopni;

67. poudarja temeljni pomen specifičnega izobraževanja za IKT tako mladih v šolah kot odraslih, predvsem žensk, v okviru vseživljenjskega izobraževanja, tako da bodo usposobljeni in bodo lahko uporabljali sodobna sredstva na poklicni in osebni ravni; ugotavlja tudi, da ženske na vseh ravneh zasedajo zelo majhen delež mest, namenjenih usposabljanju in študiju na področju IKT; zato poziva Komisijo, države članice, pa tudi vse zainteresirane strani, naj podpirajo pobude – vključno z določanjem najboljših praks in umeščanjem analiz z vidika enakosti med spoloma v prizadevanja oblikovalcev politik na področjih, povezanih z IKT – da se v poklicih, povezanih z IKT, na vseh ravneh poveča število žensk;

68. ugotavlja, da je zaradi staranja demografske strukture v Evropi treba vlagati v načrtovanje proizvodov, zlasti po načelu "načrtovanje za vse", predvsem pa v vse ustrezne rešitve na področju tehnologije, storitev in okolja; zahteva, da se posebno pozornost nameni potrebam posebnih skupin, kot so starejši ljudje ali invalidne osebe; poziva Komisijo, da v ta namen uporabi prihodnjo strategijo vključevanja;

69. zahteva, da države članice sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev dostopa do storitev e-uprave ne glede na kraj, čas ali premoženje;

70. opozarja, da imajo vsi državljani EU pravico do dostopa do informacij; poziva Komisijo, da pospeši pobudo za e-vključitev, načrtovano za leto 2008, ki bo zadostila izzivom e-pismenosti, staranja in e-dostopnosti, geografskih razlik in zagotavljanju družbenih storitev za vse; poziva Komisijo, da nemudoma pripravi predlog listine temeljnih državljanskih pravic v digitalnem obdobju; poziva države članice, da zagotovijo, da noben državljan ali potrošnik ne bo proti svoji volji izvzet iz pomembnih storitev vseprisotne informacijske družbe;

71. predlaga, da z namenom, da se doseže dobro upravljanje in da se zagotovi polno državljanstvo vsem Evropejcem v informacijski družbi, evropske javne uprave postopno sprejmejo listino e-pravic kot skupni seznam načel in smernic, v okviru katerega lahko vsi državljani uživajo te pravice; predlaga, da se ta načela uresničijo v dejanjih in izvedbenih programih na državni in regionalni ravni, da bi tako nastala konkurenčna in kvalificirana družba digitalne dobe ter bi se zagotovila družbena in ozemeljska kohezija; opozarja, da je dostop do preglednih, raznolikih in popolnih informacij, kakor tudi do storitev visoke kakovosti v varnem okolju, s katero koli telekomunikacijsko storitvijo ali tehnologijo – od interneta do mobilnih telefonov – ter na osnovi odprtih in interoperabilnih standardov temeljna pravica za uživanje aktivnega državljanstva v obdobju informacijske družbe, in mora biti vključena v listino e-pravic; meni, da bi morala listina vključevati pravice vseh državljanov, da razumejo in se sporazumejo z vključenimi upravami in da lahko na enakopravni osnovi sodelujejo pri sprejemanju odločitev in političnih postopkih; meni, da so racionalizacija, ponovna opredelitev, preglednost in dostop do javnih storitev temeljni pogoji za razvoj udeležujočega državljanstva;

72. poudarja, da so mediji v sodobnih družbah zaradi izjemnega tehnološkega razvoja, ki jih je korenito spremenil, zmožni v zelo veliki meri vplivati na mišljenje in ravnanje državljanov in so tako neločljivo povezani z demokratičnim življenjem vsake države ter da "e-dostopnost" nujno temelji na načelu človekovih pravic; poziva Komisijo, naj v okviru svoje pobude i2010 spoštuje temeljne vrednote avdiovizualnega modela in naj pazi, da se bo primerno upoštevala specifična vloga avdiovizualnih sredstev – ki so hkrati ekonomske in kulturne dobrine – pri spodbujanju kulturne raznolikosti;

73. poudarja pomen varovanja zasebnosti in varnosti informacij v vseprisotni informacijski družbi; opozarja, da mora zakonodaja zagotavljati zaupanje državljanov in podjetij v digitalne vsebine in komunikacije;

74. poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti zlorabi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za trgovino z ženskami in otroki ter naj podpre vse potrebne pravne in tehnološke pobude za boj proti temu problemu; pri tem naj zagotovi, da se nenehno spoštujejo pravice državljanov do zasebnosti in svobode izražanja;

75. poudarja pomen (v gospodarskem in družbenem smislu) prenehanja digitalne izolacije na podeželskih območjih ter, da imajo ta območja možnost prispevati k ustvarjanju regionalne, nacionalne in evropske blaginje; zato meni, da je za vsa območja pomembno, da to raje izkoristijo kot da trpijo zaradi eksponentnega naraščanja inovacij na področju IKT;

76. meni, da mora medijsko izobraževanje državljanom že od mladih let nuditi tehnična ali drugačna sredstva, ki jim bodo omogočala kritično presojo vse večje količine informacij in sporočil, ki jih preplavljajo, in njihovo uporabo v lastno korist, kot je omenjeno v priporočilu Sveta Evrope 1466 (2002); nadalje poudarja, da bodo s tem postopkom učenja državljani razumeli sporočila in izbirati medije, ki najbolj ustrezajo njihovemu komuniciranju, ter bodo tako sposobni v polni meri uveljavljati pravico do svobodnega obveščanja in izražanja;

77. poziva Komisijo, naj vloži raziskovalna sredstva v oceno posledic informacijske družbe za evropsko družbo in kulturo;

78. poziva, naj se v obdobju zbliževanja, mobilnosti in interaktivnosti pri vseh političnih odločitvah, vključno s tistimi v Evropski uniji – naj gre za opredelitev pravnega okvira za storitve in vsebine, ki jih prenašajo novi mediji, ali za področja infrastrukturnih ukrepov ali zakonodaje o konkurenci in o javni pomoči – v celoti spoštuje listino Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah ter konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti izražanja z dne 20. oktobra 2005, ki držav članic ne zavezuje le k zaščiti in spodbujanju kulturne raznolikosti, temveč opredeljuje tudi dvojno naravo avdiovizualnih medijev, ki so hkrati ekonomska in kulturna dobrina; znova poudarja, da lahko informacijska družba ter ustrezno upravljana informacijska in komunikacijska tehnologija prispevata h krepitvi in zaščiti kulturne raznolikosti in večjezičnosti;

79. meni, da je sedanja razprava o prihodnosti Evropske unije zelo dobra priložnost za razpravo o institucionalnih zadevah predvsem za krepitev in razjasnitev evropskega institucionalnega modela, pa tudi za to, da institucije, predvsem Evropska komisija, pokažejo interes za obsežna vprašanja demokracije državljanov; pozdravlja priložnost, ki jo obdobje za razmislek nudi evropskim institucijam za pripravo politik in zakonodaje, ki bodo bolj ustrezale željam in potrebam javnosti;

80. meni, da je osredotočanje na IKT z vidika enakosti med spoloma ključno ne le za preprečevanje škodljivih učinkov digitalne revolucije na enakost med spoloma oziroma za ohranjanje obstoječih neenakosti in diskriminacije, ampak tudi za pospeševanje enakopravnega dostopa žensk do koristi informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

81. ugotavlja nesorazmerno nizko zastopanost žensk na področjih, povezanih z novimi informacijskimi tehnologijami, in meni, da je za oblikovanje informacijske družbe, ki temelji na vključevanju in koheziji, nujno ustrezno upoštevanje najrazličnejših vidikov digitalnega razkoraka, zlasti vprašanja enakosti spolov, za katero bi morali v okviru prihodnje evropske pobude za e-vključitev obstajati posebni ukrepi;

82. meni, da so ženske nesorazmerno pogosto izpostavljene rastočemu tveganju družbene izključenosti zaradi nezmožnosti uporabe novih in informacijskih tehnologij – imenovane tudi računalniška nepismenost – kar utegne predstavljati oviro pri doseganju lizbonskih ciljev;

83. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z bodočim Evropskim inštitutom za enakost med spoloma izpelje analizo pravnega reda Skupnosti s stališča informacijske družbe in zlasti z vidika enakosti med spoloma;

84. poziva Komisijo, naj vzpostavi dialog z glavnimi akterji na medijskem trgu z namenom, da se pripravi osnutek kodeksa enakosti spolov za medije;

85. poziva Komisijo, naj podpre usklajevanje ukrepov vseh zainteresiranih strani, vključno s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki se zavzemajo za enakopravnost spolov, da tudi te pripomorejo k obveščanju in dvigovanju osveščenosti javnosti s ciljem polne vključitve žensk v IKT, ne le v vlogi uporabnic, ampak tudi kot ustvarjalne sile v nastajajoči informacijski in komunikacijski družbi;

86. poziva Komisijo in države članice, naj ženskam zagotovijo dostop do obetavnih novih zaposlitvenih priložnosti na področju IKT ter naj zagotovijo tudi, da žensk ne ovirajo delovni pogoji in organizacijske navade znotraj globalne IKT industrije, kakršna je na primer praksa prožnega zaposlovanja;

87. meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti položaju žensk na podeželskih, otoških, gorskih in geografsko odmaknjenih območjih, pa tudi pripadnicam manjšin, priseljenkam, ženskam, ki so žrtve zlorab, zapornicam, invalidnim in drugim ženskam v najbolj občutljivih razmerah, za katere je lahko IKT učinkovito sredstvo za udeležbo v gospodarskem, političnem in družbenem življenju;

88. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi se podjetnicam, vključno z lastnicami malih in mikropodjetij, zagotovi možnost, da izkoristijo priložnosti, ki jih nudi IKT, zlasti z zagotavljanjem dostopa do posojil ter tako, da se več žensk zaposli ali napreduje na raven sprejemanja odločitev v sektorju IKT;

o

o o

89. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

• [1]  UL L 108, 24.4.2002, str. 33.
• [2]  UL L 77, 13.3.2004, str. 1
• [3]  Sprejeta besedila na ta dan, P6_TA(2005)0467.
• [4]  Sprejeta besedila na ta dan, P6_TA(2005)0260.

EXPLANATORY STATEMENT

EU legislation is a particularly problematic issue in the area of Information and Communications Technology (ICT), which is the subject of the i2010 strategy paper. Technological development in the market is exceptionally fast, whereas bringing legislation into force throughout the EU can take years.

This means that in practice all the special legislative initiatives mentioned in the Commission communication will in all probability be in force in 2015 – many of them only just by then. In 10 years’ time ICT and society will presumably look very different from now. This places the legislation in a difficult position. We can best prepare ourselves for this challenge by ensuring that we pursue a policy of flexible regulation.

We have very few ways of predicting what stage technology will have reached by 2015 – or even 2010 – and consequently we cannot predict offhand the situation on the market. However, it is fairly certain that the whole field of ICT will undergo a fair amount of upheaval in the next 10 years. We can only try to estimate the trends and act in such a way that European industry maintains its lead over its global competitors in those areas where it has one, and improves its competitiveness in areas where it is neck-and-neck.

It is clear that we are moving from traditional phone networks to mobile communications and towards Internet-based communication networks. This will bring forth new undertakings in this area and will level out the competitive situation between communications firms.

Probably before 2010 we will begin to observe at least an early form of all-pervasive (ubiquitous) technology. This will evolve into a ubiquitous computing society (or 'ubiquitous society'). That means that communications will take place to an even greater extent between machines and objects, and no longer only between people (even though it will be people who receive the information resulting from such communications).

Communication will take place between one terminal and another, between different machines and even objects. Cars will report traffic accidents to the emergency services, tins will describe their contents and warn if their sell-by date has passed, mobile phones will automatically switch themselves to 'silent' in cinemas and meetings, on leaving home a portable terminal, keys and wallet will complain if they are forgotten. Homes, factories, offices and administrations will become 'smart', and all their devices will communicate with each other and will, when necessary, report problems to anywhere in the world.

In the light of these prospects, we might expect from the Commission a much more ambitious and forward-looking approach than is offered by the i2010 communication. The communication is, as it were, looking in the rear-view mirror and considering only the present-day communications market.

Regulation no longer needs to concentrate solely on the opening up of competition - the EU's current legislation provides plenty of means for this - but should put at least as much effort into encouraging investments in new inventions and services. The standards it sets must not create obstacles to new services and inventions and subsidise obsolescent technologies by inflexible and rapidly obsolescent legislation concentrating on services of general interest. New legislation should emphatically be technology neutral.

When legislating in this area it is particularly important to take account of the fundamental rights of consumers and users in the new ubiquitous computing society. The protection of privacy, information security, the suppression of illegal and harmful content, and the rights of the consumer are essential in order to create confidence in the new information society in which communications technology will pervade every moment of a person’s everyday life often without his even being aware of it.

The i2010 strategy should set great store by ensuring that legislation and regulations are correctly focused and fit for purpose, since they must guarantee a favourable operating environment for business.

In every activity relating to ICT we also need to be ensure that that all aspects of social equality, user-friendliness, safety and consumer confidence are taken into account. Only when consumers have confidence in new technology, and feel that it is easy and sufficiently advantageous to use, will it be possible for ICT to operate really effectively as the engine of growth which it should naturally be. Europe-wide activities aimed, for example, at developing information security should for this reason be given particular support.

Only an ICT breakthrough within traditional production and industry can save the competitiveness of European industrial production. Thanks to ICT we can increase the effectiveness of production, consumption and to some extent even replace physical products with digital services.

The change in industry may be illustrated by three ways in which the transformation in production is influenced:

- dematerialisation: the growth of environmental efficiency in production (cars are manufactured more efficiently, the process takes up fewer natural resources)

- immaterialisation: the growth of environmental efficiency in consumption (more efficient use of cars and optimisation of routes uses up fewer natural resources)

- amaterialisation: replacement of physical products with digital services: business travel reduced by virtual cooperation and video-conferencing.

This growth in efficiency in the wake of increased ICT use shows that the achievement of the i2010 objectives promotes not only European competitiveness and employment but also sustainable development, and may thus also be said to arise from the decision taken at the European Council of 15-16 June 2001 calling for all EU legislation to support environmental protection and sustainable development.

The reform of ICT legislation should be brought into force as quickly as possible and simultaneously in all Member States. When one considers that even the implementation of the existing legislative package is still pending in the Member States, the rapid change in the market creates even greater pressure to reform the package. Thus, even when preparing this package we should already be considering ways in which its rapid implementation can be ensured in an appropriate manner throughout the Community.

One necessary precondition for the first pillar of the Commission communication, the single European information space, may be regarded as being the availability of rapid communications connections for all, wherever they live, and at a reasonable price. In practice this means a minimum requirement of wireless broadband networks.

The demand for radio spectrum is going to increase. The Commission believes that the management of spectrum can be carried out most efficiently by market mechanisms alone. Your rapporteur treats this view with extreme caution. In preparing this subject, the Commission has totally failed to take account of the opinions of its own Radio Spectrum Policy Group (RSPG) concerning the marketing and trading of radio spectrum. .

Irrespective of the fundamental political or philosophical debate on who owns radio spectrum, a policy carried out in accordance with to the Commission’s communication on spectrum policy may lead to the concentration of spectrum in the hands of only a few actors and to market speculation. There is no guarantee at all that the owners of radio spectrum will not come from outside the borders of the EU.

If this happened, competition between communications firms would no longer be guided from the point of view of the service received by the end user. It would directly prevent access to the market by new actors and inventions.

The management of radio spectrum must be made flexible in the same way as other regulations. It should start from existing current problematic situations and seek solutions to them.

The ubiquitous computing society cannot emerge without the participation of all citizens. The success of EU regulation will be measured according to how well it guarantees everyone the opportunity to access broadband network connections irrespective of time, place and wealth.

The sidelining of any ethnic, political or social group against their wishes will only create uncertainty in society. The European social model must not leave anyone out when gearing itself to the ubiquitous computing society.

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (24.2.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje
(2005/2167(INI))

Pripravljavec mnenja: Giulietto Chiesa

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, da kot pristojni odbor v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da so mediji v sodobnih družbah zaradi izjemnega tehnološkega razvoja, ki jih je korenito spremenil, zmožni v zelo veliki meri vplivati na mišljenje in ravnanje državljanov in so tako neločljivo povezani z demokratičnim življenjem vsake države ter da "e-dostopnost" nujno temelji na načelu človekovih pravic; poziva Komisijo, naj v okviru svoje pobude i2010 spoštuje te temeljne vrednote avdiovizualnega modela in naj pazi, da se bo primerno upoštevala specifična vloga avdiovizualnih sredstev – ki so hkrati ekonomske in kulturne dobrine – pri spodbujanju kulturne raznolikosti;

2.   poudarja, da je program i2010 temeljni korak pri nastajanju informacijske družbe, ki mora, preko dostopa do tehnologije in znanja, vsem omogočiti, da postanejo uporabniki preko interaktivnosti in novih družbenih interakciji, ki jih ponujajo omrežja, ter kritični državljani, ki so svobodni pri svoji izbiri;

3.   opozarja na pomen digitalnega zbliževanja in podpira odpravo ovir, ki preprečujejo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj držav, kar je tudi cilj, ki si ga je zastavil svetovni vrh o informacijski družbi (obveza, sprejeta v Tunisu 18. novembra 2005);

4.   meni, da mora vsak nadaljnji predlog natančno opredeliti pojme, ki jih je uporabila Komisija – "storitve informacijske družbe", "mediji", "medijske storitve" in "avdiovizualne storitve";

5.   opozarja, da nastop informacijske družbe poraja nove odgovornosti za tiste, ki posredujejo informacije in sporočila, kakor tudi nove državljanske pravice, ki jih je treba zagotoviti vsem članom družbe, predvsem šibkejšim skupinam (starejše osebe, invalidi, ljudje, ki so odmaknjeni od družbe, v socialnih težavah...), da lahko v polni meri izkoristijo razširjenost novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

6.   opozarja, da je sedanja razprava o prihodnosti Evropske unije zelo dobra priložnost za razpravo o institucionalnih zadevah predvsem za krepitev in razjasnitev evropskega institucionalnega modela, pa tudi za to, da institucije, predvsem Evropska komisija, pokažejo interes za obsežna vprašanja demokracije državljanov;

7.   predlaga, da z namenom, da se doseže dobro upravljanje in da se zagotovi polno državljanstvo vsem Evropejcem v informacijski družbi, evropske javne uprave postopno sprejmejo listino e-pravic kot skupni seznam načel in smernic, v okviru katerega lahko vsi državljani uživajo te pravice; predlaga, da se ta načela uresničijo v dejanjih in izvedbenih programih na državni in regionalni ravni, da bi tako nastala konkurenčna in kvalificirana družba digitalne dobe ter bi se zagotovila družbena in ozemeljska kohezija;

8.   poudarja, da je treba prehod od analognega k digitalnemu, glede na to, da ponuja nove možnosti za posredovanje vsebine, izpeljati z usklajeno politiko in v ustreznem zakonskem okviru, da se prepreči enoličnost, ki bi jo lahko povzročila koncentracija medijev;

9.   opozarja, da je dostop do preglednih, raznovrstnih in izčrpnih informacij, kakor tudi do storitev visoke kakovosti v varnem okolju, s katero koli telekomunikacijsko storitvijo ali tehnologijo – od interneta do mobilnih telefonov – ter na osnovi odprtih in interoperabilnih standardov, temeljna pravica za uživanje aktivnega državljanstva v obdobju informacijske družbe, ki mora biti vključena v listino e-pravic;

10. meni, da bi morala listina vključevati pravice vseh državljanov, da razumejo in se sporazumejo z vključenimi upravami in da lahko na enakopravni osnovi sodelujejo pri sprejemanju odločitev in političnih postopkih; meni, da so racionalizacija, ponovna opredelitev, preglednost in dostop do javnih storitev temeljni pogoji za razvoj udeležujočega državljanstva;

11. poudarja pomen tehničnih pogojev za to, da se zagotovi enakopraven dostop do vsebin informacijske družbe, in za to, da ne pride do digitalnega prepada znotraj Evropske unije; zato ponovno poudarja potrebo po odprtih in interoperabilnih standardih, predvsem na področju programskih vmesnikov (API), skladno s členom 18 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve ("okvirna" direktiva);

12. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za to, da bo tehnologija dostopnejša državljanom in skladnejša z moralnimi vrednotami družbe;

13.     poudarja, da je pomembno vsakomur zagotoviti dostop do potrebnega medijskega izobraževanja in pismenosti – še posebej na področju elektronskih medijev, ki posredujejo sliko – in na področju novih interaktivnih digitalnih tehnologij, da bi preprečili nove oblike družbene in kulturne izključenosti; meni, da je enakopraven dostop do javno dostopnega medijskega okolja z raznoliko in kakovostno vsebino, temeljna pravica evropskih državljanov; s tem v zvezi poudarja vlogo oddajanih vsebin javnih storitev pri spodbujanju socialne kohezije, demokratične razprave in pluralizma v Evropi ter vztraja da je treba izvajanje teh nalog zagotoviti tudi v prihodnje;

14. poudarja, da je ustvarjanje vsebin, spoštljivih do kulturne in jezikovne različnosti, priložnost za nastajanje novih poklicev in delovnih mest, predvsem takih, ki zahtevajo domiselnost in ustvarjalnost v vseh 25 državah članicah. Ti novi poklici se morajo razvijati v urejenem in usklajenem okviru, ki jim bo zagotavljal ekonomsko in pravno varnost;

15. poudarja temeljni pomen specifičnega izobraževanja za informacijske in komunikacijske tehnologije tako mladih v šolah kot odraslih, predvsem žensk, v okviru vseživljenjskega izobraževanja, tako da bodo usposobljeni in bodo lahko uporabljali sodobna sredstva na poklicni in osebni ravni;

16. meni, da mora medijsko izobraževanje državljanom že od mladih let nuditi tehnična ali drugačna sredstva, ki jim bodo omogočala kritično presojo vse večje količine informacij in sporočil, ki jih preplavljajo, in njihovo uporabo v lastno korist, kot je omenjeno v priporočilu Sveta Evrope 1466 (2002); nadalje poudarja, da bodo s tem postopkom učenja državljani razumeli sporočila in izbirati medije, ki najbolj ustrezajo njihovemu komuniciranju, ter bodo tako sposobni v polni meri uveljavljati pravico do svobodnega obveščanja in izražanja;

17. meni, da morajo v informacijski družbi javne storitve jasno odsevati potrebe čedalje zahtevnejših posameznih in skupinskih uporabnikov ter se opirati na primerni odziv industrije, ki zadovoljuje te potrebe, s ciljem ustvariti učinkovite storitve po meri uporabnikov;

18. meni, da mora izvajanje programa i2010 spremljati analiza ekonomskih, kulturnih in družbenih posledic prehajanja na informacijsko družbo; meni, da je te posledice treba upoštevati predvsem v evropskih raziskovalnih programih (finančna perspektiva za raziskave in razvoj ter inovacije in konkurenčnost);

19. izraža zadovoljstvo zaradi priložnosti, ki jo obdobje za razmislek nudi evropskim institucijam za pripravo politik in zakonodaje, ki bodo bolj ustrezale željam in potrebam javnosti;

20. poudarja, da je pomembno ustvariti primerno okolje za mala in srednje velika podjetja, hrbtenico evropskega gospodarstva, ki jim bo omogočilo v polni meri izkoristiti inovativne in ustvarjalne zmožnosti;

21. poziva Komisijo, naj vloži raziskovalna sredstva v oceno posledic informacijske družbe za evropsko družbo in kulturo;

22. poziva, naj v obdobju zbliževanja, mobilnosti in interaktivnosti pri vseh političnih odločitvah, vključno s tistimi v Evropski uniji – naj gre za opredelitev pravnega okvira za storitve in vsebine, ki jih prenašajo novi mediji, oziroma za področja infrastrukturnih ukrepov ali zakonodaje o konkurenci in o javni pomoči – v celoti spoštuje listino Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah ter konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti izražanja iz leta 2005, ki držav članic ne zavezuje le k zaščiti in spodbujanju kulturne raznolikosti, temveč opredeljuje tudi dvojno naravo avdiovizualnih medijev, ki so hkrati ekonomska in kulturna dobrina; znova poudarja, da lahko informacijska družba ter ustrezno upravljana informacijska in komunikacijska tehnologija prispevata h krepitvi in zaščiti kulturne raznolikosti in večjezičnosti;

23. ugotavlja, da dobro upravljanje informacijske in komunikacijske tehnologije ter informacijske družbe lahko pripomore k zmanjšanju družbenih razlik in digitalnega razkoraka v korist družbene in ozemeljske kohezije;

24. opozarja, da ima Komisija dolžnost zagotoviti in spodbujati pluralizem medijev z razlago in z izvajanjem predpisov o infrastrukturi elektronskih medijev;

25. znova poziva Komisijo, da pripravi zeleno knjigo o koncentraciji lastništva medijev ter spoštovanju načel svobode obveščanja in pluralizma, kar bo omogočilo razpravo o prednostnih vprašanjih obdobja velikih tehnoloških in tržnih preobrazb; obžaluje, da tega ni v delovnem načrtu i2010;

26. poziva Komisijo, naj oblikuje normativni okvir za internet, saj je ta glavno gonilo gospodarstva, temelječega na informacijah;

27. pozdravlja predlog Komisije o uvedbi strategije za varno informacijsko družbo v letu 2006, ki bi povečala zaupanje vlagateljev in uporabnikov v internetne storitve in v njihovo zanesljivost, in je sredstvo za reševanje vprašanj goljufij (ki škodujejo spletni prodaji), nezakonitih in škodljivih vsebin (zaščita mladoletnikov in človekovega dostojanstva ter zasebnosti) ter tehnoloških pomanjkljivosti (za učinkovito uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije).

POSTOPEK

Naslov	Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje
Številka postopka	2005/2167(INI)
Pristojni odbor	ITRE
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	CULT 29.9.2005
Okrepljeno sodelovanje	ne
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Giulietto Chiesa 11.7.2005
Obravnava v odboru	23.11.2005
Datum sprejetja sprememb	23.1.2005
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:	24 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Christopher Beazley, Ivo Belet, Giovanni Berlinguer, Guy Bono, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Milan Gaľa, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Luis Herrero-Tejedor, Bernat Joan i Marí, Manolis Mavrommatis, Doris Pack, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Matteo Salvini, Pál Schmitt, Nikolaos Sifunakis, Hannu Takkula, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Emine Bozkurt, Alejandro Cercas, Erna Hennicot-Schoepges, Catherine Trautmann, Jaroslav Zvěřina
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (25.1.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje
(2005/2167(INI))

Pripravljavka mnenja: Teresa Riera Madurell

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da je osredotočanje na informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) z vidika enakosti med spoloma ključno ne le za preprečevanje škodljivih učinkov digitalne revolucije na enakost med spoloma oziroma za ohranjanje obstoječih neenakosti in diskriminacije, ampak tudi za pospeševanje enakopravnega dostopa žensk do koristi informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

2.   ugotavlja nesorazmerno nizko zastopanost žensk na področjih, povezanih z novimi informacijskimi tehnologijami, in meni, da je za oblikovanje informacijske družbe, ki temelji na vključevanju in koheziji, nujno ustrezno upoštevanje najrazličnejših vidikov digitalnega razkoraka, zlasti vprašanja enakosti spolov, za katero bi morali v okviru prihodnje evropske pobude za e-vključitev obstajati posebni ukrepi;

3.   meni, da so ženske nesorazmerno pogosto izpostavljene rastočemu tveganju družbene izključenosti zaradi nezmožnosti uporabe novih in informacijskih tehnologij – imenovane tudi računalniška nepismenost – kar utegne predstavljati oviro pri doseganju lizbonskih ciljev;

4.   ugotavlja tudi, da ženske na vseh ravneh zasedajo zelo majhen delež mest, namenjenih usposabljanju in študiju na področju IKT; zato poziva Komisijo, države članice, pa tudi vse zainteresirane strani, naj podpirajo pobude – vključno z določanjem najboljših praks in umeščanjem analiz z vidika enakosti med spoloma v prizadevanja oblikovalcev politik na področjih, povezanih z IKT – da se v poklicih, povezanih z IKT, na vseh ravneh poveča število žensk;

5.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da se pri razvoju tehničnih in pravnih instrumentov upošteva tudi vidik enakosti med spoloma;

6.   meni, da bi morale biti koristi IKT dosegljive vsakomur, ne glede na stopnjo izobrazbe, družbeni sloj, starost ali spol;

7.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z bodočim Evropskim inštitutom za enakost med spoloma izpelje analizo pravnega reda Skupnosti s stališča informacijske družbe in zlasti z vidika enakosti med spoloma;

8.   poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti zlorabi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za trgovino z ženskami in otroki ter naj podpre vse potrebne pravne in tehnološke pobude za boj proti temu problemu; pri tem naj zagotovi, da se nenehno spoštujejo pravice državljanov do zasebnosti in svobode izražanja;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki zagotavljajo povečano zastopanost in udeleženost žensk v tehničnih in regulativnih telesih na vseh ravneh oblikovanja politik, v procesih izvajanja ter v prizadevanjih za mednarodno usklajevanje v povezavi z mediji ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami;

10.  poziva Komisijo, naj vzpostavi dialog z glavnimi igralci na medijskem trgu z namenom, da se pripravi osnutek kodeksa enakosti spolov za medije;

11. poziva Komisijo, naj podpre usklajevanje ukrepov vseh zainteresiranih strani, vključno s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki se zavzemajo za enakopravnost spolov, da tudi te pripomorejo k obveščanju in dvigovanju osveščenosti javnosti s ciljem polne vključitve žensk v informacijske in komunikacijske tehnologije, ne le v vlogi uporabnic, ampak tudi kot ustvarjalne sile v nastajajoči informacijski in komunikacijski družbi;

12. poudarja, da morajo EU, države članice in podjetja za doseganje lizbonskih ciljev uporabiti razpoložljivo žensko delovno silo na področju IKT brez diskriminacije na osnovi starosti ali spola;

13. poziva Komisijo in države članice, naj ženskam zagotovijo dostop do obetavnih novih zaposlitvenih priložnosti na področju IKT ter naj zagotovijo tudi, da žensk ne ovirajo delovni pogoji in organizacijske navade znotraj globalne IKT industrije, kot je na primer praksa prožnega zaposlovanja;

14. meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti položaju žensk na podeželskih, otoških, gorskih in geografsko odmaknjenih območjih, pa tudi pripadnicam manjšin, priseljenkam, ženskam, ki so žrtve zlorab, zapornicam, invalidnim in drugim ženskam v najbolj občutljivih razmerah, za katere je lahko IKT učinkovito sredstvo udeležbe v gospodarskem, političnem in družbenem življenju;

15. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi se podjetnicam, vključno z lastnicami malih in mikropodjetij, zagotovi možnost, da izkoristijo priložnosti, ki jih nudi IKT, zlasti z zagotavljanjem dostopa do posojil ter tako, da se več žensk zaposli ali napreduje na raven sprejemanja odločitev v sektorju IKT;

16. ugotavlja, da je zaradi staranja prebivalstva in v skladu z načelom evropskega socialnega modela "načrtovanje za vse" ključnega pomena, da se že pri načrtovanju proizvodov izbirajo rešitve, ki koristijo vsem v smislu tehnologije, storitev in okolja.

POSTOPEK

Naslov	Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje
Številka postopka	2005/2167(INI)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 29.9.2005
Okrepljeno sodelovanje         Datum razglasitve na zasedanju	ne
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Teresa Riera Madurell 5.10.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	23.1.2006
Datum sprejetja	24.1.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Věra Flasarová, Claire Gibault, Lissy Gröner, Zita Gurmai, Piia-Noora Kauppi, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Teresa Riera Madurell, Raül Romeva i Rueda, Amalia Sartori, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anna Hedh, Mary Honeyball, Christa Klaß, Maria Martens, Zita Pleštinská, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Bernadette Vergnaud
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (14.2.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje
(2005/2167(INI))

Pripravljavec mnenja: Alain Lipietz

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poziva države članice in Komisijo, da pri ocenjevanju programov držav članic za stabilnost in zbliževanje natančno preverijo pomembnost in vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za gospodarsko rast, zaposlovanje in delovanje EMU;

2.   meni, da je prihodnost EU na gospodarskem področju odvisna od večje rasti produktivnosti dela;

3.   poziva k večjim javnim in zasebnim vlaganjem v R&R, med drugim z javno-zasebnimi partnerstvi, da bi dosegli cilj 3 % BDP, ki ga je določil Evropski svet v Barceloni marca 2002;

4.   opozarja, da se je EU v enotnih smernicah Komisije za rast in zaposlovanje (2005–2008) z dne 12. aprila 2005 zavezala inovacijam in raziskavam ter poziva k doslednem uresničevanju smernic v povezavi z načrtovanimi reformami v okviru lizbonske strategije;

5.   ponovno opozarja na pomembnost informacijske družbe i2010 pri odpravljanju regionalnih in socialnih neravnovesij v vseh državah članicah, kot je poudarjeno v okviru kohezijske politike za podporo rasti in zaposlovanja: Strateške smernice skupnosti za obdobje 2007–2013 z dne 10. maja 2005;

6.   ugotavlja, da več kot polovica prebivalstva EU v celoti ne uživa koristi informacijske in komunikacijske tehnologije (KIT); vztraja, da IKT vključuje tudi vlaganja v človeški kapital za povečanje ustvarjalnosti in sicer s povečanjem proračunov za izobraževanje in kulturo; pozdravlja pobudo Komisije za spodbujanje digitalne pismenosti v okviru izobraževanja in različnih programov usposabljanja, da bi bili izdelki in storitve informacijske in komunikacijske tehnologije bolj dostopni;

7.   opozarja, da cilji i2010 za informacijsko družbo kot tudi cilji lizbonske strategije predpostavljajo, da bodo taki cilji ustrezno upoštevani v okviru finančne perspektive EU za obdobje 2007–2013;

8.   opozarja na trajno in resno pomanjkanje podjetniškega duha in pripravljenosti za prevzemanje tveganja v Evropski uniji; poziva k odpravi administrativnih ovir za mala, srednje velika podjetja in novoustanovljena podjetja, vključno s finančnimi olajšavami v začetni fazi;

9.   poziva nacionalne vlade, da izvedejo pobude i2010 in programe v okviru reform svoje javne uprave, da bi zagotovile boljše, učinkovitejše in lažje dostopne storitve za mala in srednje velika podjetja ter državljane;

10. poziva k izboljšanju koordinacije med EIB in Komisijo glede financiranja raziskav, da bi dosegli sinergijo med programi Evropske investicijske banke, sedmim okvirnim programom in programom za konkurenčnost in inovacije (2007–2013);

11. ponovno poudarja, kako pomembni so za mala, srednje velika in novoustanovljena podjetja ter sektor za IKT v celoti transparentni in likvidni kapitalski trgi, ki zmanjšujejo stroške najemanja posojil; zlasti podpira mikroposojila in druge oblike tveganega kapitala;

12. verjame v poenostavljen nacionalni davčni sistem, ki ustvarja nove spodbude za vlaganja v IKT ter v R&R; v tem kontekstu pozdravlja predloge Komisije za uvedbo skupne konsolidirane davčne osnove za davek na dohodek pravnih oseb.

POSTOPEK

Naslov	Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje
Št. postopka	2005/2167(INI)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	ECON 29.9.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju	ne
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Alain Lipietz 25.10.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	23.1.2006	13.2.2006
Datum sprejetja	13.2.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		18 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pervenche Berès, Pier Luigi Bersani, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Benoît Hamon, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Othmar Karas, Wolf Klinz, Christoph Konrad, Cristobal Montoro Romero, Joseph Muscat, John Purvis, Alexander Radwan, Karin Riis-Jørgensen, Margarita Starkevičiūtė, Sahra Wagenknecht
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jorgo Chatzimarkakis, Alain Lipietz
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Holger Krahmer
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

POSTOPEK

Naslov

Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje

Št. postopka

2005/2167(INI)

Podlaga v Poslovniku

člen 45

Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

ITRE 29.9.2005

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

FEMM 29.9.2005

CULT 29.9.2005

EMPL 29.9.2005

ECON 29.9.2005

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

EMPL 5.10.2005

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

ne

Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo

Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja

Reino Paasilinna 14.7.2005

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

Obravnava v odboru

11.10.2005

22.11.2005

26.1.2006

21.2.2006

Datum sprejetja

21.2.2006

Izid končnega glasovanja

za: proti: vzdržani:

41 6 0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Attard-Montalto, Šarūnas Birutis, Jan Březina, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Joan Calabuig Rull, Pilar del Castillo Vera, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Den Dover, Lena Ek, Adam Gierek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, András Gyürk, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Vincenzo Lavarra, Pia Elda Locatelli, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras Roca

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, María del Pilar Ayuso González, Ivo Belet, Françoise Grossetête, Edit Herczog, Mieczysław Edmund Janowski, Lambert van Nistelrooij, Vittorio Prodi, Peter Skinner

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve – A6

23.2.2006

A6-0036/2006