POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o oceni evropskega naloga za prijetje
27.2.2006 - (2005/2175(INI))
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Adeline Hazan
PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU
o oceni evropskega naloga za prijetje
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlaga Adeline Hazan v imenu skupine PSE o oceni evropskega naloga za prijetje(B6‑0455/2005),
- ob upoštevanju Amsterdamske pogodbe, v kateri je prvič zapisan cilj vzpostavitve evropskega sodnega prostora,
- ob upoštevanju zaključkov vrha v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999, kjer je bilo načelo vzajemnega priznavanja sprejeto kot temeljni kamen pravosodnega sodelovanja,
- ob upoštevanju okvirnega sklepa Sveta z dne 6. februarja 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami[1],
- ob upoštevanju okvirnega sklepa 2002/584/JAI Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami[2],
- ob upoštevanju poročila Komisije na podlagi člena 34 okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (KOM 2005/0063),
- ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na členu 34 okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 (KOM(2006) 0008),
- ob upoštevanju sodbe ustavnega sodišča Poljske (27. april 2005), Zvezne republike Nemčije (18. julij 2005) in Cipra (7. november 2005) ter nekaterih postopkov v teku, zlasti postopka pred belgijskim arbitražnim sodiščem,
- ob upoštevanju parlamentarnega srečanja 17. in 18. oktobra 2005 o boljšem parlamentarnem nadzoru na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v Evropi, na katerem se je zbralo okoli sto predstavnikov nacionalnih parlamentov in članov Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,
– ob upoštevanju člena 114, odstavek 1 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0049/2006),
A. ker je evropski nalog za prijetje inovativen in spodbuden zgled, ki lahko pozitivno vpliva na razvoj pravosodnega sodelovanja, krepitev medsebojnega zaupanja in javne svoboščine,
B. ker evropski nalog za prijetje ostaja eno od glavnih orodij Evropske unije na področju pravosodnega sodelovanja in boja proti terorizmu ter proti hudim oblikam kriminala,
C. ker se je po ugotovitvah, ki jih prinaša prva ocena Komisije, evropski nalog za prijetje izkazal kot učinkovit v primerjavi s postopkom izročitve, ki je počasen, težaven in dandanašnji zastarel; ker omejuje možnost, da bi obtoženec ušel roki pravice zaradi "suverenosti sodstva", kar dalje omogoča bolj učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu ali terorizmu,
D. ker je, za razliko od (postopka) izročitve, ena od smernic evropskega naloga za prijetje odprava vmešavanja političnih organov v postopek,
E. ker je več držav članic izrazilo željo, da bi ohranile tradicionalne elemente izročitve (denimo nadzor dvojne kaznivosti, vmešavanje političnih oblasti v sodne postopke) oziroma dodale nove razloge za neizvršitev, ki so v nasprotju z okvirnim sklepom 2002/584/JAI (denimo politični razlogi, nacionalna varnost ali spoštovanje temeljnih pravic),
F. ker se pri izvajanju evropskega naloga za prijetje porajajo povsem praktične ovire , med katerimi naj omenimo prevajanje, posredovanje ali uporaba različnih obrazcev, sorazmerno nezdružljivih z zahtevami evropskega naloga za prijetje,
G. ker v več državah članicah prihaja do težav pri prenosu (primer Nemčije) in ker je treba nacionalna ustavna besedila uskladiti z okvirnim sklepom 2002/584/JAI, da bi na ta način omogočili predajo državljanov (primer Poljske in Cipra),
H. ker obstaja bojazen, da bi omenjene težave lahko izpodkopale medsebojno zaupanje in sprožile verižno reakcijo, ki bi postavila pod vprašaj uporabo evropskega naloga o prijetju v drugih državah članicah, kot to kaže dejstvo, da je zaradi sklepa nemškega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo zakonodajo za prenos okvirnega sklepa, več držav članic dalo vedeti, da bodo morale pred izdajo evropskega naloga za prijetje in dokler ne bo sprejet nov zakon o prenosu, skladen s temeljnim zakonom, začasno ponovno uporabiti prej veljavne instrumente izročitve,
I. ker je nezadostno medsebojno zaupanje med sodniki posledica nezadostnih minimalnih standardov Skupnosti v kazenskih postopkih, kar zmanjšuje učinkovitost pravosodnega sodelovanja,
J. ker želi opozoriti, da izgradnja območja svobode, varnosti in pravice temelji na medsebojnem zaupanju in je nemogoča brez ustreznega minimalnega približevanja nacionalnih zakonodaj, kot je Evropski parlament poudaril v resoluciji z dne 15. februarja 2005[3],
K. ker je prva ocena Komisije (KOM(2005/0063) zajemala le 24 držav članic in jo je bilo mogoče šele nedavno dopolniti glede Italije (KOM(2006)0008), zadnje države članice, ki še mora prenesti okvirni sklep 2002/584/JAI,
L. ker se je med razpravo na parlamentarnem srečanju 17. in 18. oktobra 2005 izkazalo, da so si težave, s katerimi se pri prenosu srečujejo države članice, precej podobne, in ker bo v prihodnosti nujno treba povečati izmenjavo podatkov ter okrepiti sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, da bi zagotovili ustrezen prenos okvirnega sklepa 2002/584/JAI in nekaterih drugih sklepov, ki se še proučujejo,
M. ker osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo prinaša številne novosti na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v Evropi; ker med temi novostmi ukinitev "stebrov" in prenos na raven Skupnosti pomenita krepitev zmožnosti delovanja Evropske skupnosti, večjo demokratičnost in preglednost sprejetih sklepov; ker med nedavnimi kampanjami za ratifikacijo ali proti njej ta del osnutka pogodbe ni sprožal razprav oziroma nasprotovanj,
N. K. ker je žal vloga Evropskega parlamenta pri sprejemanju evropskega naloga o prijetju omejena in ker sta omejena tudi ocena ter nadzor Sodišča pri njegovem izvajanju, to pa zaradi dejstva, da gre za instrument "tretjega stebra", ki temelji na členih 31 in 34 Pogodbe EU (naslov VI),
O. ker bi bilo prav, da se trenutno veljavne pogodbe uporabljajo v celoti in je torej treba pričeti z izvajanjem povezave iz člena 42 Pogodbe EU, ki predvideva možnost, da se države članice odločijo vključiti evropski nalog za prijetje v "prvi steber", zato da bi zagotovile demokratičen nadzor s strani Evropskega parlamenta in sodni nadzor s strani Sodišča evropskih skupnosti,
P. ker so Konvencijo, ki uvaja nalog za prijetje, 15. decembra 2005 podpisale Danska, Finska, Islandija, Švedska in Norveška; ker kljub temu, da temelji na načelih in strukturi evropskega naloga za prijetje, nordijski nalog za prijetje v primerjavi z evropskim vsebuje več smernic, s tem da organizira bolj učinkovito shemo izročitve, še posebej zaradi: zmanjšanega števila poljubnih motivov za neizvajanje; še skrajšanih postopkovnih rokov glede na roke, predvidene za evropski nalog za prijetje; ker se bo lahko Evropska unija koristno zgledovala po nordijskem nalogu in na ta način povečala učinkovitost evropskega naloga za prijetje,
1. naslovi na Svet naslednja priporočila:
Prenos in praktična izvedba
a) kar najhitreje sprejeti predlog okvirnega sklepa o nekaterih postopkovnih pravicah pri kazenskih postopkih v Evropski uniji, pri čemer naj se upoštevajo spremembe, ki jih je Evropski parlament predlagal v stališču 12. aprila 2005[4]; ukrep je bistvenega pomena zato, da bi državljani Evropske unije lahko dejansko uživali enako raven pravne zaščite. Zaradi vsebovanih garancij bo ukrep omogočal tudi lažjo predajo državljana ene države članice drugi;
b) zagotoviti, da države članice pri prenosu okvirnega sklepa ne bi ponovno uvedle sistematičnega nadzora dvojne kaznivosti za svoje državljane, saj to škoduje učinkovitosti evropskega naloga za prijetje in slabi načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami;
c) zagotoviti, da se v postopek izvedbe evropskega naloga za prijetje ne bodo vmešavali politični organi, saj je tovrstno vmešavanje oteževalo postopek izročitve; opozarja, da osrednje oblasti odslej ne bi smele več prekoračiti svojih pristojnosti in bi morale izključno nastopati kot pomoč v postopku predaje osumljenih ali obsojenih oseb;
d) paziti, da se odpravijo težave, ki v nekaterih državah članicah vztrajno nastopajo pri izvajanju ratione temporis okvirnega sklepa 2002/584/JAI, in tako preprečiti, da bi te težave škodovale njegovemu pravilnemu izvajanju v drugih državah članicah;
e) paziti, da države članice nemudoma sprejmejo ukrepe, ki odpravljajo vse ovire, ustavne ali pravne, za uporabo evropskega naloga za prijetje za svoje prebivalce;
f) predvideti, da Svet predloži Evropskemu parlamentu letno poročilo o ukrepih, priporočenih v točkah b), c) d) in e), ki jih je sprejel, da države članice spodbudi k pravilnemu prenosu in učinkovitemu izvajanju evropskega naloga za prijetje,
Ocena
g) v okviru pristojnosti obeh proračunskih organov skupaj s Parlamentom predvideti ustrezna proračunska sredstva, ki bodo Komisiji kot varuhu pogodb omogočala, da skrbno nadzoruje kakovost prenosa;
h) ob pomoči Komisije in na usklajen način voditi objektivno, nepristransko in bolj poglobljeno oceno težav, s katerimi se pri svojem delu srečujejo vsi, ki v državah članicah delujejo na področju sodne prakse, in jo dopolniti z oceno kakovosti na osnovi razčlenitve evropskih nalogov za prijetje glede na vrsto kršitve;
i) izogniti se vzporednim raziskavam na to temo, četudi bi Svet, ker gre za ukrep "tretjega stebra" (naslov VI Pogodbe o Evropski uniji), hotel izvesti lastno raziskavo;
j) redno obveščati Evropski in nacionalne parlamente o doseženem napredku pri izvajanju evropskega naloga za prijetje ter se z njimi o tej tematiki posvetovati; poskrbeti, da Evropski in nacionalni parlamenti sodelujejo pri njegovi oceni, kot to določa člen III-260 osnutka Pogodbe o Ustavi za Evropo;
Temeljne pravice
k) paziti, da države članice ob prenosu okvirnega sklepa ne naložijo sodniku, ki izvaja evropski nalog za prijetje, da sistematično nadzoruje njegovo usklajenost s temeljnimi pravicami, ker bi to lahko privedlo do diskriminacije, saj mehanizem temelji na načelu vzajemnega priznavanja in ker že država članica, ki izda nalog, izvaja ta nadzor,
l) posebno pozornost nameniti vprašanju spoštovanja človekovih pravic in svoboščin posameznika pri uporabi evropskega naloga za prijetje, nalogi, pri kateri bo morala sodelovati prihodnja agencija za temeljne pravice;
Učinkovitost in demokracija
m) kar najhitreje aktivirati povezavo iz člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, ki v svojem "prvem stebru" vključuje tudi evropski nalog za prijetje, s čimer bi sprejetim ukrepom v okviru evropskega sodnega prostora povsem zagotovili demokratični značaj in povečali njegovo učinkovitost;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL C 284, 21.11.2002, str. 193.
- [2] UL L 190, 18.7.2002, str. 1.
- [3] Sprejeta besedila na ta dan, P6_TA(2005)0030.
- [4] Sprejeta besedila na ta dan, P6_TA(2005)0091.
EXPLANATORY STATEMENT
In submitting, on behalf of the Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs, this recommendation on the evaluation of the European arrest warrant, I have, as your rapporteur, grounded my arguments in the findings presented by the Commission in its report based on Article 34 of the Council framework decision of 13 June 2002 on the European arrest warrant and the relevant procedures. I shall not here repeat the detailed remarks set out in the two working documents submitted earlier.[1].
The parliamentary meeting held in Brussels on 17 and 18 October[2], with the participation of almost a hundred members of the Union's parliaments and members of LIBE, made it possible, at a special session on the European arrest warrant, to examine its state of implementation in the different Member States. It emerged from the debates that advances have been made on the traditional extradition model but that there are still numerous obstacles, arising from either dubious transposition formulas - some of them validated by constitutional checks on the national transposition laws - or from the practicalities of application.
On the basis of the available data and of additional information received from Member States, professional organisations and NGOs, and in the light of the debates held at the parliamentary meeting, your rapporteur submits the recommendations included in this report for the approval of the LIBE committee and of Parliament.
Your rapporteur awaits with interest the up-to-date evaluations which the Commission has still to submit for Italy and also for all the Member States in 2006, and hopes that they will contain more detailed qualitative information than that available at the present stage.
- [1] PE 362.745 and PE 362.744
- [2] http://www.europarl.eu.int/comparl/libe/elsj/events/hearings/20051017/default_en.htm
PREDLOG PRIPOROČILA SVETU (B6‑0455/2005) (1.9.2005 )
v skladu s členom 114, odstavek 1, Poslovnika,
ki ga vlaga Adeline Hazan
v imenu skupine PSE
o oceni evropskega naloga za prijetje
Evropski parlament,
– ob upoštevanju okvirnega sklepa z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami,
– ob upoštevanju poročila Komisije (KOM 2005/63) na podlagi člena 34 Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami,
– ob upoštevanju nedavnih razsodb ustavnih sodišč Poljske in Nemčije,
– ob upoštevanju člena 114(1) svojega Poslovnika,
1. naslavlja na Svet naslednja priporočila:
a) zagotoviti je treba, da države članice pri prenosu okvirnega sklepa ne bi ponovno uvedle sistematičnega nadzora dvojne kaznivosti za svoje državljane, saj to škoduje učinkovitosti evropskega naloga za prijetje in slabi načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami;
b) nameniti je treba pozornost dejstvu, da neenotno izvajanje evropskega naloga za prijetje (npr. v primeru, če vse države ne bi prenesle uvodnih izjav 12 in 13 o temeljnih pravicah) lahko privede do diskriminacije, če bi se sodnik države, v kateri poteka izvršitev, odločil ugotavljati skladnost evropskega naloga za prijetje s temeljnimi pravicami, čeprav besedilo temelji na načelu vzajemnega priznavanja;
c) zamisliti se je treba nad določeno mero vztrajnega vmešavanja političnih oblasti v postopek izvedbe evropskega naloga za prijetje, saj je vmešavanje povzročalo težave v postopku izročitve, čeprav naj bi bila vloga osrednje oblasti izključno pomoč v postopku predaje osumljenih ali obsojenih oseb;
d) upoštevati je treba dejstvo, da v nekaterih državah članicah še vedno obstajajo težave pri izvajanju ratione temporis okvirnega sklepa in da dejansko to lahko povzroči težave pri njegovem izvajanju v državah, ki ga izvajajo pravilno;
e) poskrbeti je treba, da se izvaja redno posvetovanje z Evropskim parlamentom o doseženem napredku pri izvajanju evropskega naloga za prijetje;
f) poskrbeti je treba, da se izvaja poglobljeno, objektivno in nepristransko ovrednotenje težav, s katerimi se pri svojem konkretnem delu srečujejo vsi, ki delujejo na področju sodne prakse;
g) v prihodnje je treba razmisliti o možnem ponovnem pregledu okvirnega sklepa in dopolnitvi seznama 32 kaznivih dejanj, pri katerih se dvojna kaznivost ne preverja;
h) poskrbeti je treba, da se vprašanju spoštovanja človekovih pravic in svoboščin posameznika pri izvajanju evropskega naloga za prijetje nameni posebna pozornost;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam držav članic.
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog priporočila Evropskega parlamenta Svetu o oceni evropskega naloga za prijetje | ||||||||||||
|
Št. postopka |
2005/2175)(INI)) | ||||||||||||
|
Obravnavani predlog(-i) priporočila |
|
| |||||||||||
|
Pravna podlaga v Poslovniku |
člen 114(3) |
|
| ||||||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE | ||||||||||||
|
Datum odločitve za pripravo poročila |
| ||||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
| ||||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
| ||||||||||||
|
Poročevalec/-ka |
Adeline Hazan |
| |||||||||||
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
| |||||||||||
|
Obravnava v odboru |
5.10.2005 |
24.1.2006 |
22.2.2006 |
|
| ||||||||
|
Datum sprejetja |
22.2.2006 | ||||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 3] 4 | |||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Nuno Alvaro, Roberta Angelilli, Edit Bauer, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Charlotte Cederschiöld, Carlos Coelho, Fausto Correia, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Rosa Díez González, Antoine Duquesne, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Elly de Groen-Kouwenhoven, Lilli Gruber, Adeline Hazan, Lívia Járóka, Timothy Kirkhope, Ewa Klamt, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Romano Maria La Russa, Henrik Lax, Sarah Ludford, Jaime Mayor Oreja, Claude Moraes, Hartmut Nassauer, Martine Roure, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka | ||||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Camiel Eurlings, Evelyne Gebhardt, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Bill Newton Dunn, Marie-Line Reynaud, Kyriacos Triantaphyllides, Jan Zahradil | ||||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| ||||||||||||
|
Datum predložitve – A6 |
27.2.2006 |
A6‑0049/2006 | |||||||||||
|
Pripombe |
... | ||||||||||||
OBRAVNAVANI PREDLOG(-I) PRIPOROČILA
|
Številka B6 Predlagatelji Naslov Pristojni odbor Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
B6-0455/2005
|