POROČILO o pobudi Kraljevine Belgije za sprejetje okvirnega sklepa Sveta o priznavanju in izvrševanju prepovedi, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroci, v Evropski uniji

21.3.2006 - (14207/2004 – C6-0244/2004 – 2004/0818(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Bogusław Sonik

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pobudi Kraljevine Belgije za sprejetje okvirnega sklepa Sveta o priznavanju in izvrševanju prepovedi, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroci, v Evropski uniji

(14207/2004 – C6-0244/2004 – 2004/0818(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije (14207/2004 )[1],

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) ter člena 31(1)(a) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0244/2004),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 93, 51, 41(4) in 35 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0068/2006),

1.  odobri pobudo Kraljevine Belgije, kakor je bila spremenjena;

2.  poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Kraljevine Belgije;

5.  poziva k sprejetju vzporedne določbe na podlagi člena 65(a) Pogodbe ES zaradi jasnega ločevanja med vprašanji, povezanimi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih in civilnih zadevah,

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladi in parlamentu Kraljevine Belgije ter vladam in parlamentom drugih držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Kraljevina Belgija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Navedba sklicevanja 1
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31(a) in 34(2)(b) Pogodbe	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(1)(a)in (c) ter člena 34(2)(b) Pogodbe
Obrazložitev
Cilj tega instrumenta je dvojen, namreč izboljšati dostop do podatkov o prepovedih (še posebej preko obveznega vpisa prepovedi v kazensko evidenco) in zapovedati njihovo izvajanje.
Ker se kazensko pravo držav članic EU razlikuje, je treba pri pravilih o kazenskih obsodbah zagotoviti določeno mero usklajenosti.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 5
(5) Boj proti spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji ter zlasti preprečevanje tveganja ponovitve kaznivega dejanja v zvezi s tem mora biti prednostna naloga Unije. Na tem področju je okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji v skladu z načelom subsidiarnosti vzpostavil minimalni skupni pristop Unije k tem kaznivim dejanjem, zlasti kar zadeva vrsto kazni in prepovedi, ki jih mora določiti nacionalna zakonodaja. Načelo vzajemnega priznavanja se mora uporabiti za začasno ali trajno prepoved opravljanja poklicnih dejavnosti, povezanih z nadzorom otrok, izrecno določeno s tem okvirnim sklepom, kadar je ta prepoved posledica kazenske obsodbe za enega izmed prekrškov, ki zadevajo spolno zlorabo otrok in otroško pornografijo.	(5) Glede na širok razpon možnih prepovedi, ki izhajajo iz kazenskih obsodb, in precej različno naravo in načine izvajanja teh ukrepov že v samih državah članicah in v Evropski uniji, bi bilo treba dati prednost področjem, kjer skupna osnova med državami članicami že obstaja. Boj proti spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji ter zlasti preprečevanje tveganja ponovitve kaznivega dejanja v zvezi s tem mora biti prednostna naloga Unije. Na tem področju je okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji v skladu z načelom subsidiarnosti vzpostavil minimalni skupni pristop Unije k tem kaznivim dejanjem, zlasti kar zadeva vrsto kazni in prepovedi, ki jih mora določiti nacionalna zakonodaja. Načelo vzajemnega priznavanja se mora med drugim uporabiti za začasno ali trajno prepoved opravljanja poklicnih dejavnosti, povezanih z nadzorom otrok, izrecno določeno s tem okvirnim sklepom, kadar je ta prepoved posledica kazenske obsodbe za enega izmed prekrškov, ki zadevajo spolno zlorabo otrok in otroško pornografijo.
Obrazložitev
Za kakršnokoli okrepljeno sodelovanje na področju kazenskih zadev morajo biti države članice pripravljene sodelovati.Ključni element pri nadaljnjem sodelovanju je obstoječa skupna osnova.
Ni priporočljivo, da bi vzajemno priznavanje omejili le na prepoved izvajanja pristojnosti v zvezi z nadzorom otrok. Takšna omejitev ni bila uvedena z okvirnim sklepom Sveta z dne 22. decembra 2003, ki vzpostavlja le minimalni skupni pristop EU do opredeljenih vrst kaznivih dejanj in hkrati omogoča odločitve o instrumentih, ki niso omenjeni v členu 5(3) tega sklepa (glej tudi člen 5(4) okvirnega sklepa z dne 22. decembra 2003). Priporočljivo je, da se obseg priznavanja in uveljavljanja prepovedi razširi z vključitvijo prepovedi izvajanja katere koli poklicne dejavnosti v zvezi z nadzorom otrok v zasebnih ali javnih ustanovah. Za več podatkov o prepovedih glej opredelitev "prepovedi" v členu 2 (c).
Predlog spremembe 3 Člen 2, točka (c)
c) "prepoved" začasno ali trajno prepoved opravljanja poklicnih dejavnosti, povezanih z nadzorom otrok, iz člena 5(3) okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji, ki je posledica obsodbe za kaznivo dejanje iz člena 1(1);	c) "prepoved" začasno ali trajno prepoved opravljanja poklicnih dejavnosti, povezanih z nadzorom otrok, iz člena 5(3) okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji, teropravljanja poklicnih dejavnosti, ki niso nadzor otrok, v zasebni ali javni ustanovi, ki nadzoruje otroke ali dela z otroki, ki so posledica obsodbe za kaznivo dejanje iz člena 1(1);
Obrazložitev
Zelo je pomembno, da se predvidijo tudi prepovedi v zvezi z delovnimi mesti, drugimi dejavnostmi ali poslovnimi dejavnostmi v ustanovah, ki nadzorujejo otroke ali delajo z njimi, da bi preprečili položaj, ko bi na primer oseba, obsojena zaradi pedofilije v določeni državi, lahko imela redne stike z otroki v okviru svojih poklicnih dejavnosti, ki niso nadzor otrok, v takšni ustanovi v drugi državi.
Predlog spremembe 4 Člen 2, točka (d)
(d)"centralni organ" organ, imenovan na podlagi člena 2 Sklepa Sveta z dne […] o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence;	(d)"centralni organ" organ, imenovan na podlagi člena 1 Sklepa Sveta z dne […] o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence;
Predlog spremembe 5 Člen 3, odstavek -1
	-1. Kadar veljavni mednarodni instrumenti o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah to dovoljujejo, se prepovedi, ki so jih uvedle tretje države, vpišejo v kazensko evidenco.
Obrazložitev
Ob upoštevanju resnosti prekrška, v zvezi s katerim je bila izdana prepoved, je priporočljivo, da se državljanom Evropske unije zagotovi višja raven varnosti in da se državam članicam naloži obveznost vpisa v kazensko evidenco tudi prepovedi, izdanih v državah, ki niso države članice, če to dovoljujejo veljavni mednarodni instrumenti, na primer Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 1959[2].
Predlog spremembe 6 Člen 3
Države članice izvedejo potrebne ukrepe, da zagotovijo vpis vsake prepovedi v kazensko evidenco.	Države članice izvedejo potrebne ukrepe, da zagotovijo vpis vsake prepovedi, vključno z vsemi prepovedmi, ki so jih uvedle druge države članice, v kazensko evidenco.
Obrazložitev
Prepovedi, za katere bo veljal obstoječi okvirni sklep, so omejene in opredeljene v členu 2, točki c. V okvirnem sklepu je treba izrecno predvideti tudi obveznost vpisa v kazensko evidenco tistih prepovedi, ki so jih uvedle druge države.
Predlog spremembe 7 Člen 4, odstavek 1
1. Kadar centralni organ države izdajateljice drugi državi članici posreduje podatke o kazenski evidenci v skladu z mednarodnimi predpisi, ki se uporabljajo za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah, navede prepoved v izpisku iz kazenske evidence.	1. Kadar centralni organ države izdajateljice drugi državi članici posreduje podatke o kazenski evidenci v skladu z mednarodnimi predpisi, ki se uporabljajo za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah, in v skladu s Sklepom Sveta št. 2005/876/JHA z dne 21. novembra 2005 v zvezi z izmenjavo podatkov iz kazenske evidence1, navede prepoved poleg ostalih podatkov v izpisku iz kazenske evidence. ____________________ 1 UL L 322, 9.12.2005, str. 33.
Obrazložitev
Podatkov, ki jih posreduje država članica izdajateljica, ni treba omejiti le na prepovedi, temveč lahko vsebujejo tudi dodatne informacije o kriminalni preteklosti storilca kaznivega dejanja.
Nedavno sprejeti sklep Sveta o izmenjavi podatkov iz kazenske evidence dopolnjuje predpise Konvencije iz leta 1959, s tem da podrobno navaja roke za predložitev podatkov o prepovedi na zahtevo države, ki uveljavlja prepoved.
Predlog spremembe 8 Člen 5
Kadar je v okviru uporabe tega okvirnega sklepa v skladu z nacionalno zakonodajo vložen zahtevek za izpis iz kazenske evidence posamezne države članice za pridobitev informacij o državljanu druge države članice, se vloga vedno naslovi na centralni organ države članice, katere državljanstvo ima zadevna oseba.	Kadar je v okviru uporabe tega okvirnega sklepa v skladu z nacionalno zakonodajo vložen zahtevek za izpis iz kazenske evidence posamezne države članice za pridobitev informacij o državljanu druge države članice ali osebi s prebivališčem v tej državi, tudi če pred sodiščem proti tej osebi ne poteka noben kazenski postopek, se vloga vedno naslovi na centralni organ države članice, katere državljanstvo ima zadevna oseba oziroma v kateri ta oseba prebiva.
Obrazložitev
Določba iz člena 5 predloga okvirnega sklepa je pomanjkljiva, ker ne zajema oseb, ki živijo v EU, vendar niso njeni državljani.
Ob upoštevanju sprejete prakse izvajanja Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (zlasti v zvezi s pridržki glede člena 13 te konvencije) je treba v tem okvirnem sklepu izrecno navesti, da se kazenska evidenca lahko uporabi tudi, če proti zadevni osebi ni bil pred sodiščem sprožen noben postopek. Vendar tudi ta predlog ne sme preseči okvirov sklepa. Na primer, podatki iz kazenske evidence se lahko zahtevajo za pridobitev dovoljenja za izvajanje določenih dejavnosti v zvezi z nadzorom otrok.
Predlog spremembe 9 Člen 5, odstavek 1 a (novo)
	1a.Ko se pri uporabi tega okvirnega sklepa v skladu z nacionalno zakonodajo vloži zahtevek za izpis podatkov o osebi, ki ima državljanstvo več držav, iz kazenske evidence posamezne države članice, se takšna vloga vedno naslovi na centralni organ vsake države članice, katere državljanstvo ima zadevna oseba.
Obrazložitev
Za osebe, ki imajo državljanstvo dveh ali več držav, je treba predvideti natančne določbe. Ta predlog spremembe je posebej pomemben, ker ni znano, kako podatki krožijo med državami, katerih državljanstvo ima zadevna oseba, saj po uredbi iz člena 22 Evropske konvencije iz leta 1959 država, na ozemlju katere je bila zadevna oseba obsojena, ni dolžna obvestiti drugih držav o obsodbi, če je oseba državljan države, v kateri je bila obsojena. Ta položaj se tudi ni izboljšal z nedavno sprejetim sklepom Sveta o izmenjavi informacij iz kazenske evidence.
Predlog spremembe 10 Člen 7, Naslov
Razlogi za nepriznavanje ali neizvrševanje	Razlogi za nepriznavanje, neizvrševanje ali priredbo prepovedi
Obrazložitev
Državi članici je dana tudi možnost, da izrečeno prepoved priredi.
Predlog spremembe 11 Člen 7, točka (c a) (novo)
	(ca) če za kaznivo dejanje, ki naj bi privedlo do prepovedi, v državi izvršiteljici velja pomilostitev.
Obrazložitev
Upoštevanje pomilostitve, ki jo je odobrila druga država članica. (Uporaba načela „ne bis in idem”.)
Predlog spremembe 12 Člen 7, odstavek 1 a (novo)
	1a.Če čas trajanja prepovedi preseže najdaljši čas, določen za enako kaznivo dejanje z zakonodajo države izvršiteljice, se čas trajanja izvršene prepovedi zniža na ta najdaljši čas.
Obrazložitev
Zaradi suverenosti držav članic v kazenskih zadevah je treba spoštovati pravila posameznih držav članic o izvrševanju obsodb za kaznivo dejanje.
Če bo odstavek izglasovan, upoštevajte predhodni odstavek kot odstavek 1.
Predlog spremembe 13 Člen 8, odstavek 1
1. Pristojni organ države izvršiteljice za izvršitev prepovedi ne zahteva drugih formalnosti razen obrazca B iz člena 4(2) Sklepa Sveta z dne […] o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence.	1. Pristojni organ države izvršiteljice za izvršitev prepovedi ne zahteva drugih formalnosti razen obrazca iz člena 3(2) Sklepa Sveta z dne […] o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence.
Predlog spremembe 14 Člen 8, odstavek 2
2. Če čas trajanja prepovedi preseže najdaljši čas, določen za enako kaznivo dejanje z zakonodajo države izvršiteljice, se čas trajanja izvršene prepovedi zniža na ta najdaljši čas.	črtano
Obrazložitev
Takšen primer predvideva že člen 7 (2).
Predlog spremembe 15 Člen 9, odstavek 1
1. Vsaka država članica izvede potrebne ukrepe, s katerimi obsojencu zagotovi suspenzivno pravno sredstvo za pritožbo zoper priznavanje in izvrševanje prepovedi v skladu s členom 6. Pritožba je predložena sodišču v državi izvršiteljici v skladu z nacionalno zakonodajo te države.	1. Vsaka država članica izvede potrebne ukrepe, s katerimi obsojencu zagotovi nesuspenzivno pravno sredstvo za pritožbo zoper priznavanje in izvrševanje prepovedi v skladu s členom 6. Pritožba je predložena sodišču v državi izvršiteljici v skladu z nacionalno zakonodajo te države.
Obrazložitev
Predlog spremembe se nanaša na novo besedilo določbe v osnutku poročila. V tisti obrazložitvi je utemeljeno, da so suspenzivna pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitosti prepovedi in preprečitev, da bi otroci ostali brez zaščite, če se prepovedi ne priznajo. Učinek takega ukrepa bi bil ravno nasproten od želenega. Ne odloži se prepoved, temveč njeno priznavanje, kar pomeni, da v državi, v kateri se uporabi pravno sredstvo, ne bi bilo prepovedi, saj priznavanje ne bi imelo učinka. Zato se predlaga ohranitev originalnega besedila tega člena, v skladu s katerim bi moral biti zadevni postopek nesuspenizven v zvezi s (samodejnim) priznavanjem prepovedi.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.
• [2] ¹ Predlog spremembe bo s težavo sprejet, saj temelji na pravni podlagi, ki presega podlago tega sklepa (člen 3(1)(a) in (c) Pogodbe o Evropski uniji).

MNENJE Odbora za pravne zadeve (30.11.2005)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o pobudi Kraljevine Belgije za sprejetje okvirnega sklepa Sveta o priznavanju in izvrševanju prepovedi, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroki, v Evropski uniji
(14207/2004– C6-0244/2004 – 2004/0818(CNS))

Pripravljavec mnenja: Aloyzas Sakalas

ZAKLJUČEK

Odbora za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj kot odgovorni odbor potrdi osnutek pobude.

Besedilo, ki ga predlaga Kraljevina Belgija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Člen 6, odstavek 2 a (novo)
	2a.30-dnevni rok se lahko podaljša, če so podatki, ki jih posreduje država izdajateljica, pomanjkljivi ali če je obrazec B, naveden v členu 4(2) sklepa Sveta ... z dne ... o izmenjavi podatkov iz kazenske evidence, nepopoln.
Obrazložitev
30-dnevni rok, ob izteku katerega mora pristojni organ države izvršiteljice podati svojo odločitev, je treba podaljšati, če je treba dobiti dodatne podatke od države izdajateljice ali če je obrazec B nepopoln.
Predlog spremembe 2 Člen 7, točka c a (novo)
	(c)(a) če je bila oseba, ki jo prepoved zadeva, rehabilitirana, amnestirana ali pomiloščena v državi izdajateljici.
Obrazložitev
Pristojni organi države izvršiteljice morajo zavrniti priznavanje ali izvrševanje prepovedi, če je bil obsojenec rehabilitiran, amnestiran ali pomiloščen v državi izdajateljici.
Predlog spremembe 3 Člen 8, odstavek 2 a (novo)
	2a.Če izrečena prepoved zadeva eno ali več poklicnih dejavnosti, ki niso opredeljene kot take v zakonodaji države izvršiteljice, pristojni organi države izvršiteljice z uporabo člena 6(1) preučijo načine izvrševanja prepovedi.
Obrazložitev
Pristojni organi države izvršiteljice preučijo načine izvrševanja prepovedi, ki zadeva poklicne dejavnosti, ki v zakonodaji države izvršiteljice niso opredeljene kot take.

POSTOPEK

Naslov	Pobuda Kraljevine Belgije za sprejetje okvirnega sklepa Sveta o priznavanju in izvrševanju prepovedi, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroki, v Evropski uniji
Referenčni dokumenti	14207/2004 – C6-0244/2004 – 2004/0818(CNS)
Pristojni odbor	LIBE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	JURI 10.1.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Aloyzas Sakalas 20.1.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	21.11.2005
Datum sprejetja	21.11.2005
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	15 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Berger, Bert Doorn, Giuseppe Gargani, Piia-Noora Kauppi, Kurt Lechner, Klaus-Heiner Lehne, Aloyzas Sakalas, Rainer Wieland, Nicola Zingaretti, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nicole Fontaine, Othmar Karas, Arlene McCarthy, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Michel Rocard
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

G. Jean-Marie Cavada

predsednik

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

BRUSELJ

Zadeva:           Pravna podlaga pobude Kraljevine Belgije za sprejetje okvirnega sklepa Sveta o priznavanju in izvrševanju prepovedi, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroki, v Evropski uniji (14207/2004 – C6-0244/2004 – 2004/0818(CNS))[1]

Spoštovani gospod predsednik,

v pismu z dne 6. oktobra 2005 ste v skladu s členom 35(2) Poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o točnosti in primernosti pravne podlage zgoraj omenjenega predloga Komisije.

Zgoraj omenjeno vprašanje je odbor obravnaval na seji dne 22. novembra 2005.

Splošno

Glede na to, da je trenutna pravna podlaga člen 31(1)(a)[2] in člen 34(2)(b) Pogodbe EU, poročevalec Odbora za državljanske svoboščine g. Sonik meni, da bi z dodatnim sklicevanjem na člen 31(c) tako, da bi pravna podlaga postali točki (a) in (c) člena 31(1) ter člen 34(2)(b), "izboljšali dostop do podatkov o prepovedih (preko obveznega vpisa prepovedi v kazensko evidenco) in zapovedali njihovo izvajanje".

Pravna podlaga

Vsi akti Skupnosti morajo temeljiti na pravni podlagi, določeni v Pogodbi (oziroma v drugem pravnem aktu, ki naj se z njimi izvaja). Ta pravna podlaga opredeli tako pristojnost Skupnosti ratione materiae kot tudi način izvajanja te pristojnosti, namreč kateri zakonodajni instrument se lahko uporabi, in pa postopek sprejemanja odločitev.

Stališče Sodišča je, da izbira pravne podlage ne sme biti subjektivna, pač pa „mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preskusiti“,[3] kot sta denimo cilj in vsebina zadevnega ukrepa.[4] Poleg tega bi moral biti odločilni dejavnik glavni cilj ukrepa.[5]

Glede na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti splošni člen Pogodbe predstavlja ustrezno pravno podlago, čeprav obravnavani ukrep skuša na podrejen način doseči tudi cilj, ki si ga prizadeva doseči specifični člen Pogodbe.[6]

Vendar pa mora ukrep, kadar ima več sočasnih ciljev, neločljivo povezanih med seboj, pri čemer nobeden ni drugotnega pomena in posredne narave glede na ostale, temeljiti na raznih ustreznih določbah Pogodbe[7], razen če to ni mogoče zaradi medsebojne nezdružljivosti postopkov odločanja, predpisanih z določbami[8].

Ustrezne določbe iz Pogodbe EU

Člen 31

1. Skupni ukrepi na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah vključujejo:

(a) olajševanje in pospeševanje sodelovanja pri postopkih in izvrševanju odločitev med pristojnimi ministrstvi in sodnimi ali drugimi primerljivimi organi držav članic, kjer je to primerno, pa tudi s sodelovanjem prek Eurojusta;

(b) ...

(c) zagotavljanje skladnosti predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah, kolikor je to potrebno za izboljšanje takšnega sodelovanja;

....

Člen 34

1. ...

2. Svet sprejema ukrepe in spodbuja sodelovanje z uporabo ustrezne oblike in ustreznih postopkov iz tega naslova, s čimer prispeva k doseganju ciljev Unije. V ta namen lahko Svet na pobudo katere koli države članice ali Komisije soglasno:

(a) ....

(b) sprejema okvirne sklepe zaradi približevanja zakonov in drugih predpisov držav članic. Okvirni sklepi so za vsako državo članico zavezujoči glede cilja, ki ga je treba doseči, nacionalnim organom pa prepuščajo izbiro oblike in metod. Sklepi nimajo neposrednega učinka;

....

Cilj in vsebina predlaganega okvirnega sklepa

Na podlagi pojasnila k pobudi Kraljevine Belgije je cilj tega okvirnega sklepa izboljšanje sodelovanja med državami članicami Evropske unije na področju zaščite otrok pred spolnimi zlorabami in še zlasti zagotovitev dejanskega izvrševanja sankcij izgube pravic, ki se nanašajo na kazenske obsodbe za tovrstno kaznivo obnašanje.

Trenutno nič ne zagotavlja, da bo izguba pravic, izrečena v eni državi članici, imela pravne posledice v drugih državah članicah, medtem ko se obsojenec lahko svobodno giblje po ozemlju Evropske unije. Oseba, ki je bila v eni državi članici obsojena zaradi pedofilije in ki ji je v tej državi prepovedano opravljati dejavnosti, pri katerih bi lahko prišla v stik z otroki, se torej lahko izogne tej prepovedi tako, da se nastani v drugi državi članici.

Predlagani okvirni sklep bi za prepovedi, ki so posledica obsodb v tujini za spolne delikte nad otroki, uporabil načelo medsebojnega priznavanja. Po mnenju Belgije to rešitev olajšuje dejstvo, da je področje ratione materiae jasno opredeljeno in omejeno na področje, na katerem so bile definicije kršitev usklajene z okvirnim sklepom Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji[9]. Lahko omenimo, da pravno podlago za ta okvirni sklep predstavljajo člen 29, člen 31(1)(c) in člen 34(2)(b) Pogodbe EU.

Ta okvirni sklep državam članicam tudi nalaga, da v svojih zakonodajah določijo sankcijo prepovedi, povezano z obsodbami za to vrsto kaznivih dejanj.

Cilj je torej izboljšanje sodelovanja med državami članicami Evropske unije s tem, da se od države članice, v kateri prebiva obsojena oseba, zahteva, da prizna prepoved, izrečeno v tujini, in da jo na svojem ozemlju tudi izvrši.

Da bi se zagotovilo dejansko izvajanje načela medsebojnega priznavanja izgub pravic in prepovedi bi predlagani instrument omogočal, da informacij o kazenskih evidencah krožijo po državah članicah in se z njimi lahko seznanijo pristojni organi države, v kateri se giblje obsojena oseba. Trenutno imajo države članice samo delen vpogled v obsodbe neke osebe v tujini. Samodejno so jim namreč posredovane zgolj obsodbe, izrečene zoper njihove lastne državljane v drugi državi članici, skladno s členom 22 Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 1959[10]. To nepoznavanje je še bolj pereče zaradi dejstva, da precej držav članic ne vpisuje teh tujih obsodb v svoje kazenske evidence. Ko gre za izgube pravic in prepovedi, povezane s temi obsodbami, je stanje še toliko bolj resno, saj ta vrsta ukrepov ni nujno zabeležena niti v ustrezni tuji kazenski evidenci.

Z namenom, da se popravijo te pomanjkljivosti in da se zagotovi dejansko spoštovanje načela medsebojnega priznavanja izgube pravic in prepovedi, predlagani okvirni sklep določa nekatere minimalne obveznosti glede informiranja drugih držav članic Unije.

Zadnja ugotovljena pomanjkljivost pri sodelovanju na tem področju v okviru Evropske unije je, da v večini primerov to sodelovanje ostaja strogo omejeno na naknadne sodne postopke in zato nima nobenega preventivnega učinka. Vsekakor pa je smisel izgube pravice predvsem v tem, da se preprečijo ponovitve kaznivih dejanj. Bistvenega pomena je torej, da se izgubam pravic, povezanim z obsodbami, izrečenimi v tujini, lahko nemudoma določijo pravne posledice, ne da bi čakali, da pride do storitve novih kaznivih dejanj. V tem smislu omejevanje dostopa do tuje kazenske evidence v sodne namene ni sprejemljivo, saj pomemben del koristi od tega dostopa sodi v okvir upravnih in preventivnih postopkov. Ravno nasprotno – obveznost države članice, da preveri kazensko evidenco države porekla, mora obstajati v vseh primerih, ko se preverja lastna nacionalna kazenska evidenca, tudi takrat, ko se, v mejah področja uporabe okvirnega sklepa, podatki iz kazenske evidence zahtevajo z namenom, da se dovoli izvajanje določene dejavnosti.

Predlagane stvarne določbe

Člen 1 tako določa namen okvirnega sklepa, in sicer določiti pravila, na podlagi katerih država članica prizna in na svojem ozemlju izvršuje prepoved, ki je posledica obsodbe iz členov 2, 3 in 4 okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji[11].

Člen 2 vsebuje opredelitve pojmov.

Člen 3 nalaga vpis vsake prepovedi (začasne ali trajne prepovedi opravljanja poklicnih dejavnosti, povezanih z nadzorom otrok, ki je posledica kaznivega dejanja v smislu členov 2, 3 in 4 okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ) v storilčevo kazensko evidenco.

Člen 4 predvideva, da kadar država članica, v kateri je bila oseba obsojena, drugi državi članici posreduje podatke o kazenski evidenci v skladu z mednarodnimi predpisi, ki se uporabljajo za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah, navede prepoved (in trajanje le-te) v izpisku iz kazenske evidence.

Člen 5 predvideva, da je podatke o kazenski evidenci treba pridobiti od ustreznega nacionalnega centralnega organa.

Člen 6 obravnava priznavanje in izvrševanje prepovedi pod naslednjimi pogoji:

"1. Pristojni organi države izvršiteljice priznajo vsako prepoved, pri čemer ne zahtevajo nobene druge formalnosti, in jo izvršujejo, razen če se pristojni organi odločijo za sklic na enega izmed razlogov za nepriznavanje ali neizvrševanje iz člena 7.

2. Ko je država izvršiteljica obveščena o obstoju prepovedi, to informacijo posreduje pristojnemu organu za namene uporabe prvega odstavka. Pristojni organ poda odločitev v roku tridesetih dni po posredovanju te informacije."

Člen 7 obravnava razloge za nepriznavanje ali neizvrševanje, kot sledi:

"Pristojni organi države izvršiteljice lahko priznavanje ali izvrševanje prepovedi zavrnejo le, če je:

(a) kazen zastarala po zakonodaji države izvršiteljice in če zadevna kazniva dejanja sodijo v pristojnost te države v skladu z njenim lastnim kazenskim pravom;

(b) bila obsodba izrečena v odsotnosti in zadevna oseba ni bila osebno pozvana pred sodišče niti drugače obveščena o času in kraju zaslišanja, ki je privedlo do obsodbe, izrečene v odsotnosti;

(c) bila obsodba za zadevno osebo izrečena za ista kazniva dejanja v državi izvršiteljici."

Člen 8 predvideva, da pristojnemu organu države izvršiteljice za izvršitev prepovedi ni treba zahtevati drugih formalnosti razen ustreznega obrazca o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence.

Člen 9 predvideva, da morajo države članice izvesti potrebne ukrepe, s katerimi obsojencu zagotovijo nesuspenzivno pravno sredstvo za pritožbo zoper priznavanje in izvrševanje prepovedi, ter da razlogov, ki so privedli do izreka sodbe in kazni, ni mogoče spodbijati pred sodiščem v državi izvršiteljici.

Člen 10 obravnava naknadne ukrepe, ki vplivajo na prepoved, vključno z revizijo, pomilostitvijo, amnestijo, resocializacijo in izbrisom.

Člen 11 obravnava izvajanje, medtem ko je s členom 12 določen začetek veljavnosti.

Ustrezna pravna podlage

Odbor za državljanske svoboščine je postavil vprašanje o tem, ali bi bilo morda primerno dodati (kot to tudi predlaga njegov poročevalec v prvem predlogu spremembe v svojem osnutku poročila) točko (c) člena 31(1) Pogodbe EU k točki (a) te določbe in členu 34(2)(b).

Razlogi, navedeni v osnutku poročila, zaradi katerih se doda ta določba, so:

"Cilj tega instrumenta je dvojen:izboljšati dostop do podatkov o prepovedih (še posebej preko obveznega vpisa prepovedi v kazensko evidenco) in zapovedati njihovo izvajanje.

Ker se kazensko pravo držav članic EU razlikuje, je potrebno pri pravilih o kazenskih obsodbah zagotoviti določeno mero usklajenosti."

Naj spomnimo, da se točka (c) člena 31(1) glasi:

[Skupni ukrepi na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah vključujejo]

"(c) zagotavljanje skladnosti predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah, kolikor je to potrebno za izboljšanje takšnega sodelovanja;"

Zato je treba odgovoriti na vprašanje, ali predlagani okvirni sklep presega "olajševanje in pospeševanje sodelovanja pri postopkih in izvrševanju odločitev med pristojnimi ministrstvi in sodnimi ali drugimi primerljivimi organi držav članic, kjer je to primerno, pa tudi s sodelovanjem prek Eurojusta",kot je predvideno v točki (a) člena 31(1).

Glede na to, da ni posredi nobenih postopkovnih zapletov, je to edino vprašanje, na katerega je treba odgovoriti.

Zgolj zaradi namena okvirnega sklepa, kot je določen v členu 1 - "Njegov namen je določiti pravila, na podlagi katerih ena država članica prizna in na svojem ozemlju izvršuje prepoved, ki je posledica obsodbe za ta kazniva dejanja."- bi se uporaba točke (c) člena 31(1) zdela zaželena samo v primeru ex ambundanti cautela.

Vendar pa je iz nadaljnje proučitve določb predlaganega okvirnega sklepa jasno razvidno, da skušajo nekatere izmed njih zagotoviti usklajenost pravil, veljavnih v državah članicah, v smislu točke (c) člena 31(1).

Člen 3 od držav članic dejansko zahteva, da "izvedejo potrebne ukrepe, da zagotovijo vpis vsake prepovedi v kazensko evidenco".Glede tega je v pojasnilu k belgijski pobudi kar najbolj jasno zapisano:"Ta okvirni sklep pa državam članicam tudi nedvoumno nalaga, da v svojih zakonodajah določijo sankcijo prepovedi, povezano z obsodbami za to vrsto kaznivih dejanj."

Poleg tega člen 6 od držav članic zahteva, da "priznajo vsako prepoved, pri čemer ne zahtevajo nobene druge formalnosti, in jo izvršujejo".V členu 7 pa je zopet naveden omejen seznam okoliščin, v katerih lahko pristojni nacionalni organi zavrnejo priznanje in izvrševanje prepovedi.Člen 8 določa, da je izvrševanje določbe odvisno samo od predložitve posebnega obrazca.Nazadnje člen 9 od držav članic zahteva, da "izvede[jo] potrebne ukrepe, s katerimi obsojencu zagotovi[jo] nesuspenzivno pravno sredstvo za pritožbo".

Vse te določbe presegajo pospeševanje sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi v smislu točke (a) člena 31(1) Pogodbe EU.

Te določbe bodo v državah članicah zelo verjetno pospešile spremembe vsaj na področju kazenskoprocesnega prava. Posledično jih lahko obravnavamo kot določbe, ki skušajo zagotoviti usklajenost pravil, veljavnih v državah članicah, v smislu točke (c) člena 31(1) Pogodbe EU.

Na seji dne 22. novembra 2005 se je Odbor za pravne zadeve odločil, soglasno[12], da vam priporoči, da pravna podlaga za predlagani okvirni sklep ne bi smela biti samo člen 31(1)(a) in člen 34(2)(b) Pogodbe EU, ampak tudi člen 31(1)(c).

S spoštovanjem,

Giuseppe Gargani

• [1]  Še ni objavljeno v UL.
• [2]  V pobudi je tipkarska napaka: namesto člen 31(a) bi moralo pisati člen (31)(1)(a).
• [3]  Primer 45/86, Komisija / Svet [1987] ECR 1439, odstavek 5.
• [4]  Primer C-300/89, Komisija / Svet [1991] ECR I-287, odstavek 10.
• [5]  Primer C-377/98, Nizozemska / Evropski parlament in Svet,[2001] ECR I-7079, odstavek 27.
• [6]  Primer C-377/98, Nizozemska / Evropski parlament in Svet, [2001] ECR I-7079, odstavka 27-28; Primer C-491/01, British American Tobacco (Investments) and Imperial Tobacco [2002] ECR I-11453, odstavka 93-94.
• [7]  Primer C-165/87 , Komisija / Svet [1988] ECR 5545, odstavek 11.
• [8]  Glej npr. Primer C-300/89 Komisija / Svet [1991] ECR I-2867, odstavki 17-21 (primer Titanov dioksid), Primer C-388/-21 Komisija / Svet [2004] ECR I-4829, odstavek 58, in Primer C-491/01 British American Tobacco [2002] ECR I-11453, odstavki 103-111.
• [9]  UL L 13, 20.1.2004, str. 44.
• [10]  Svet Evrope, STE št. 30.
• [11]  V splošnem so ta kazniva dejanja sledeča:
  - prisila otrok k prostituciji ali udeležbi v pornografskih predstavah ali druga oblika zlorabe otrok v takšne namene;
  -pridobitev otrok k prostituciji ali udeležbi v pornografskih predstavah;
  - spolno občevanje z otroki, kjer:
  (i) je prisotna uporaba prisile, sile ali groženj;
  (ii) se otrokova udeležba pri spolnem občevanju plača z denarjem ali drugimi oblikami plačila in pozornosti; ali
  (iii) pride do zlorabe zaupnega položaja, avtoritete ali vpliva nad otroki;
  - izdelava otroške pornografije;
  - distribucija, razširjanje ali posredovanje otroške pornografije;
  - dobavljanje ali omogočanje dostopa do otroške pornografije;
  - pridobitev ali posest otroške pornografije;
  - spodbujanje, pomoč, napeljevanje in poskusi storitve teh kaznivih dejanj.
• [12]  Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Giuseppe Gargani, predsednik; Rainer Wieland, podpredsednik; Antonio López-Istúriz White, pripravljavec mnenja; Maria Berger, Bert Doorn, Nicole Fontaine, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Kurt Lechner, Klaus-Heiner Lehne, Arlene McCarthy, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Michel Rocard, Aloyzas Sakalas, Nicola Zingaretti and Tadeusz Zwiefka.

POSTOPEK

Naslov	Pobuda Kraljevine Belgije za sprejetje okvirnega sklepa Sveta o priznavanju in izvrševanju prepovedi, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroci, v Evropski uniji
Referenčni dokumenti	14207/2004 – C6-0244/2004 – 2004/0818(CNS)
Datum posvetovanja z EP	9.12.2004
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 10.1.2005
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	JURI 10.1.2005
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Bogusław Sonik 18.1.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Poenostavljeni postopek – datum sklepa
Oporekanje pravni podlagi   Datum mnenja JURI	LIBE 30.11.2005	JURI 22.11.2005
Popravek finančne ocene sredstev   Datum mnenja BUDG		/
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju
Posvetovanje EP z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju
Obravnava v odboru	21.6.2005	13.9.2005			23.1.2006	13.3.2006
Datum sprejetja	13.3.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		42 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Nuno Alvaro, Roberta Angelilli, Alfredo Antoniozzi, Edit Bauer, Johannes Blokland, Mihael Brejc, Michael Cashman, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Charlotte Cederschiöld, García Consuegra, Fausto Correia, Agustín Díaz de Mera, Rosa Díez González, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Elly de Groen-Kouwenhoven, Lilli Gruber, Adeline Hazan, Ewa Klamt, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Sarah Ludford, Edith Mastenbroek, Jaime Mayor Oreja, Hartmut Nassauer, Martine Roure, Inger Segelström, Antonio Tajani, Ioannis Varvitsiotis, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Frederika Brepoels, Panayiotis Demetriou, Bill Newton Dunn, Antonio Masip Hidalgo, Sophia in 't Veld, Jeanine Hennis-Plasschaert, Hubert Pirker, Herbert Reul, Marie-Line Reynaud, Bogusław Sonik, Johannes Voggenhuber, Rainer Wieland
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Datum predložitve	21.3.2006