POROČILO o prehodni ureditvi za omejevanje prostega gibanja delavcev na trgih delovne sile Evropske unije

22.3.2006 - (2006/2036(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: Csaba Őry

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prehodni ureditvi za omejevanje prostega gibanja delavcev na trgih delovne sile Evropske unije

(2006/2036(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prve alinee člena 2 Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 3(1)(c) ter člena 12 in člena 39 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Pogodbe o pristopu, ki so jo 16. aprila 2003 podpisale: 15 držav članic EU in Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika (pristopna pogodba)[1],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. februarja 2006 z naslovom "Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006) (KOM(2006)0048)",

–   ob upoštevanju resolucije z naslovom "Doseganje prostega gibanja delavcev v razširjeni Evropski uniji", ki jo je sprejel izvršni odbor Evropske konfederacije sindikatov na seji 5. in 6. decembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6 0069/2006),

A. ker je prosto gibanje delavcev ena od štirih temeljnih svoboščin Pogodbe ES ter izraz solidarnosti med članicami EU15 in novimi državami članicami in ker je prosto gibanje oseb pravica, ki pa ne sme pripeljati do masovnega pretoka delovne sile in drugih oseb,

B.  ker je bila s Pogodbo o pristopu predvidena možnost uvedbe prehodne ureditve o prostem pretoku delavcev v treh korakih (2 leti + 3 leta + 2 leti),

C. ker je 12 držav od petnajsterice držav članic EU maja 2004 sprejelo ukrepe, s katerimi so omejile prosti pretok delavcev iz osmih novih držav članic, v odgovor pa so prosti pretok omejile tudi tri nove države članice, ter ker sta Nemčija in Avstrija uporabili možnost omejitve prostega pretoka storitev v določenih panogah in to povezali s prehodno ureditvijo za prosti pretok delavcev,

D. ker je z določbo o mirovanju opredeljeno, da v primeru, ko ena od držav EU15 v prehodnem obdobju z nacionalno zakonodajo nadzoruje dostop do trga dela, za državljane novih držav članic ne smejo veljati strožje omejitve od tistih, ki so bile v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu; ker se to pravilo uporablja za dostop, odobren na osnovi nacionalnih določb ali dvostranskih sporazumov,

E.  ker je z določbo o mirovanju predpisano tudi, da morajo države članice EU15 upoštevati preferenčno pravilo[2], v skladu s katerim velja, da imajo za prosto delovno mesto, ponujeno osebi iz države, ki ni v EU15, državljani novih držav članic prednost pred državljani tretjih držav,

F.  ker je EU neizogibno soočena s svetovnimi izzivi, predvsem z naraščanjem moči gospodarskih akterjev, kot je Kitajska ali Jugovzhodna Azija, ter s staranjem evropskega prebivalstva, vse to pa lahko povzroči zlom financiranja sistemov socialne varnosti; ker je zaradi tega nujno potrebno, da EU postane bolj konkurenčna in da ustvari nova delovna mesta, kar zahteva povečanje mobilnosti znotraj razširjene EU,

G. ker lizbonska strategija za rast in zaposlovanje (2005–2008) poudarja prav potrebo po uvedbi politik, ki spodbujajo poklicno in geografsko mobilnost, in ker smernica za zaposlovanje št. 20 (2005–2008)[3] zahteva večjo odzivnost trga delovne sile z odstranitvijo ovir za mobilnost delavcev v EU v okviru Pogodb,

H. ker je bilo leto 2006 proglašeno za "Evropsko leto mobilnosti delavcev",

I.   ker Direktiva Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas,[4] določa pravni okvir za možnost pridobitve statusa stalnega prebivalca za tiste, ki že dlje časa zakonito prebivajo v eni od držav članic, kar lahko rezidentom za daljši čas v določenih okoliščinah omogoča tudi zaposlitev v drugi državi članici,

J.   ker imajo imetniki dovoljenja za prebivanje za daljši čas iz tretjih držav z Direktivo 2003/109/ES v določenih primerih tudi boljši status glede pravice do bivanja in dostopa do trga dela v državah EU15 kot državljani osmih novih držav članic; in s poudarkom, da izraz solidarnosti z delavci iz tretjih držav ne sme pripeljati do zapostavljanja delavcev iz novih držav članic,

K. ker morajo v skladu s preferenčnim pravilom Pogodbe o pristopu[5] države članice EU15 v primeru zaposlitve, ponujene državljanu tretje države, zagotoviti prednost državljanom novih držav članic in ker bi bile lahko nekatere določbe Direktive 2003/109/ES v navzkrižju s preferenčnim pravilom Pogodbe o pristopu,

L.  ker je v sporočilu Komisije z dne 21. decembra 2005 o načrtu politike zakonitega priseljevanja (KOM(2005)0669) navedeno, da so za razmere na trgih dela v državah članicah EU značilne strukturne napetosti, ki se kažejo v sočasni visoki brezposelnosti in hudem pomanjkanju delovne sile, in ker je za lajšanje teh napetosti treba nujno sprejeti ukrepe za zagotavljanje večje prožnosti in varnosti, mobilnosti in bolj prilagodljive trge,

M. ker je zaradi strukturnih napetosti v evropskih gospodarstvih deloma le stežka mogoče zadovoljiti povpraševanje po delovni sili v posameznih sektorjih le z rezervami domačih trgov dela,

N. ker priseljevanje iz novih držav članic ugodno vpliva na gospodarstva držav članic, ki so odprle svoje trge delovne sile, saj izboljšuje konkurenčnost podjetij, znižuje stopnjo dela na črno, prispeva k večji stopnji gospodarske rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in zagotavlja višje davčne prilive v proračune držav gostiteljic,

O. ker ne bi smeli upoštevati samo pozitivnih učinkov odprtja trgov dela v državah članicah EU15, marveč bi bilo treba preučiti tudi pozitivne in negativne učinke gospodarske migracije na nove države članice,

P.  ker delavci iz novih držav članic še vedno ne dobijo priložnosti za zakonito zaposlitev v večini držav EU15, kar je pripomoglo k nadaljnjemu razširjanju nezakonitega dela, spodbujanju sive ekonomije in izkoriščanju delavcev,

Q. ker je preseljevanje zelo občutljiva politična tema v EU in ker je nujno treba ustrezno obveščati evropske državljane o zakonitostih ter praktičnih in realnih posledicah prostega pretoka delavcev znotraj EU,

R.  ker zaradi pomanjkanja in premajhne standardizacije podatkov o preseljevanju znotraj Skupnosti trenutno ni na voljo primernega statističnega orodja, ki bi evropskim institucijam in državam članicam omogočalo spremljanje glavnih trendov in povezanosti med dejavniki na trgih dela razširjene EU,

S.  ker razdrobljeni statistični podatki, ki so jih zbrale države članice, kažejo, da je preseljevanja znotraj držav EU15 bistveno več kot priseljevanja iz novih držav članic, tako v dejanskem številu kot tudi proporcionalno glede na aktivno populacijo; ker pritisk priseljevanja iz novih držav članic na trge delovne sile držav EU15 ni velik,

T.  ker je iz statističnih podatkov držav članic razvidno, da je priseljevanja iz tretjih držav bistveno več kot preseljevanja znotraj EU, tako v petnajsterici kot tudi v razširjeni EU,

U. ker je za podporo evropskih državljanov odprtju trgov dela držav članic EU15 bistveno zagotoviti spoštovanje in temeljito izvajanje evropskega in nacionalnega delovnega prava,

V. ker bi bil sklep zadevnih držav članic, da bodo odpravile uvedene omejitve v okviru prehodnih ureditev, jasen signal solidarnosti med državljani zahodne in vzhodne Evrope, ki so bili med sabo nekaj desetletij ločeni zaradi nesprejemljivih razlogov,

W. ker bo morala vsaka država članica EU15 pred 1. majem 2006 uradno obvestiti Komisijo, ali je sklenila obdržati omejevalne ukrepe za dodatno obdobje treh let,

X. ker so se socialni partnerji, zlasti Evropska zveza sindikatov in Evropska zveza delodajalcev Evropske skupnosti, jasno izrekli za čim prejšnjo odpravo omejitev, ki trenutno veljajo v okviru prehodnih ureditev,

1.  poziva države članice, da ukinejo veljavne prehodne ukrepe, saj na trgih dela držav članic, ki so se odločile za odprtje brez omejitev, ni napetosti, in ker se strah pred množičnim priseljevanjem ni izkazal za utemeljenega;

2.  ugotavlja, da prehodna obdobja odločilno prispevajo k porastu dela na črno in navidezne samozaposlenosti, regionalno povišajo obremenjenost na plačilo, ustvarijo nepoštene delovne pogoje in spodbujajo diskriminacijo ter izkoriščanje delavcev migrantov;

3.  poziva države članice, da zagotovijo izvajanje določbe o mirovanju in preferenčnega pravila iz Pogodbe o pristopu, po katerih imajo pri prostih delovnih mestih državljani novih držav članic prednost pred državljani tretjih držav;

4.  poziva Komisijo, da brez odlašanja začne s postopkom ugotavljanja kršitev iz člena 226 Pogodbe ES proti vsaki državi članici, ki ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 12, 39 in 42 Pogodbe ES ali ni upoštevala določbe o mirovanju iz Pogodbe o pristopu;

5.  obžaluje, da več držav članic izvaja zakone oziroma upravne določbe, ki lahko predstavljajo strožje omejitve prostega pretoka delavcev iz novih držav članic od tistih, ki so veljale ob podpisu Pogodbe o pristopu; ugotavlja, da je obseg omejitev za državljane novih držav članic, ki bi radi vstopili na trge dela petnajsterice, večji, kot je to dovoljeno v okviru prehodne ureditve;

6.  obžaluje, da v določenih državah članicah še vedno veljajo pravila, ki temeljijo na razlikovanju med državljani EU15 in novih držav članic, predvsem na področju socialnih ugodnosti; poziva države članice k ukinitvi teh diskriminacijskih ukrepov;

7.  poziva Komisijo in države članice, da pazijo na temeljito izvajanje delovnega prava in tako zagotovijo enakopravno obravnavo vseh delavcev EU in pošteno konkurenco med podjetji ter preprečijo socialni damping; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo delavci migranti poznali svoje osnovne pravice in dolžnosti, zlasti glede na določbe o nediskriminaciji po členu 13 Pogodbe;

8.  izrecno poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev pravilnega izvajanja obstoječih pravnih predpisov ES, delovnopravnih standardov, zlasti pa določbe Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z napotitvijo delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[6], in ustrezno poglobijo administrativno sodelovanje, če je to primerno;

9.  poziva Komisijo, naj okrepi čezmejno sodelovanje med inšpektorati za delo držav članic Evropske unije in preuči možnosti za vzpostavitev evropske mreže sodelovanja med temi organi (socialni Europol);

10. poziva Komisijo, države članice, socialne partnerje in ostale specializirane organe v javnem in/ali zasebnem sektorju, da vzpostavijo pravičen, pregleden postopek, s katerim bodo državljanom novih držav članic omogočili pridobitev zaposlitve v dostojnih in varnih delovnih in zdravstvenih pogojih dela;

11. zahteva, da Komisija in Svet najkasneje do januarja 2009 pripravita standardizirane statistične podatke o migracijah v Skupnosti, vzpostavita sistem načrtnega spremljanja migracije delavcev v EU in zagotovita vsa potrebna sredstva za financiranje teh ukrepov;

12. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj začnejo z informacijsko kampanjo za javnost, da bi bolje obveščali evropske državljane o zakonitostih in posledicah prostega gibanja delavcev v EU ter se zoperstavili razlikovanju na osnovi državljanstva, rase in vseh oblik diskriminacije, prepovedanih po členu 13 Pogodbe;

13. zahteva, da se države EU15 ustrezno posvetujejo s socialnimi partnerji, kot je v skladu z nacionalnimi običaji in praksami potrebno, preden sprejmejo sklep o podaljšanju veljavnosti prehodnih ureditev v zvezi s prostim gibanjem delavcev iz novih držav članic;

14. poziva države članice, ki želijo ohraniti prehodne ureditve, naj že na naslednji stopnji ustvarijo pogoje, s katerimi bodo zagotovile, da prehodne ureditve ne bodo mogle veljati dlje kot do leta 2009;

15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk.

• [1]  UL L 236, 23. 9. 2003, str. 17.
• [2]  Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Češka republika – glej Prilogo V, odstavek 14; Republika Estonija – Priloga VI, odstavek 14; Republika Latvija – Priloga VII, odstavek 14; Republika Litva – Priloga IX, odstavek 14; Republika Madžarska – Priloga X, odstavek 14; Republika Poljska – Priloga XII, odstavek 14; Republika Slovenija – Priloga XIII, odstavek 14; Slovaška republika – Priloga XIV, odstavek 14.
• [3]  Sklep Sveta z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 205, 6. 8. 2005, str. 21).
• [4] ³ UL L 16, 23. 1. 2004, str. 44.
• [5] ⁴ Seznam iz člena 24 Akta o pristopu.
• [6]  UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Pravni in politični okvir

Prosto gibanje delavcev, ki omogoča državljanom katere koli države članice delati v kateri koli državi članici pod enakimi pogoji, kot so jih deležni njeni državljani, je ena od štirih temeljnih svoboščin Pogodbe ES.

Pogodba o pristopu, ki so jo 16. aprila 2006 podpisale države članice EU15 in države, ki so se pridružile EU 1. maja 2004[1] vzpostavlja prehodno ureditev v zvezi s prostim gibanjem delavcev znotraj razširjene Unije. Ta prehodna ureditev je začela veljati 1. maja 2004 in lahko ostane v veljavi največ sedem let, razdeljenih na tri različna razdobja (2+3+2 leti), med katerimi lahko države v okviru svojih nacionalnih zakonodaj sprejmejo prehodne omejevalne ukrepe pod različnimi pogoji.

V skladu s Pogodbo o pristopu stare države članice ne smejo izvajati omejevalnih ukrepov, niti začasnih, proti tistim osebam iz osmih novih držav članic, ki so pred pristopom že sprejeti na trg delovne sile za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več. Prehodni ukrepi veljajo le za osebe iz osmih novih držav članic, ki ne spadajo v omenjeno skupino.

V skladu z določbo o mirovanju iz Pogodbe o pristopu morajo države članice EU15 spoštovati preferenčno pravilo, v skladu s katerim imajo za prosta delovna mesta državljani držav članic, ki so se EU pridružile maja 2004, prednost pred državljani držav, ki niso članice Evropske unije.

Prehodna ureditev ne sme v nobenem primeru povzročiti neenakopravne obravnave državljanov osmih novih držav članic predvsem na področju socialnih ugodnosti od trenutka, ko so bili sprejeti na trge dela držav članic v skladu z veljavno prehodno ureditvijo.

Gibanje delavcev osmih novih držav članic: izkušnje po 1. maju 2004

S 1. majem 2004 so tri države članice Evropske unije (Irska, Združeno kraljestvo in Švedska) brez omejitev odprle svoje trge delovne sile državljanom novih držav članic. Preostale članice EU15 so se odločile za uporabo nacionalnih omejevalnih ukrepov v okviru prehodne ureditve. V skladu s to prehodno ureditvijo so določene nove države članice sklenile uvesti recipročne ukrepe.

Leta 2004 je v Združeno kraljestvo po odprtju trga delovne sile prišlo 60.000 iskalcev zaposlitve iz novih držav članic; največ zanimanja je bilo za kmetijski in ribiški sektor. Zaradi velikega števila prostih delovnih mest iskalci zaposlitev iz novih držav članic nikakor niso povzročili povečanja brezposelnosti v teh dveh sektorjih, temveč so se pokazali naslednji neposredni učinki: povečanje dobička in produktivnosti ter izboljšanje konkurenčnosti in finančne situacije zadevnih podjetij. Makro-ekonomski rezultat politike odprtja trga delovne sile je neto povečanje stopnje rasti v Veliki Britaniji. Iz razpoložljivih strokovnih poročil je razvidno, da je priseljevanje delavcev iz osmih novih držav članic prispevalo k povečanju proizvodnje, ustvarjanju novih delovnih mest in neto zmanjšanju števila nezakonitih delavcev.

V končnem besedilu Sporočila Komisije KOM(2006).... o delovanju prehodne ureditve (za obdobje med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006) je prikazano, da je število delavcev iz EU10, ki prebivajo v eni od držav EU15, štirikrat nižje od števila državljanov petnajsterice, ki delajo v drugi državi EU15. Iz Sporočila Komisije je prav tako razvidno, da je obseg priseljevanja iz tretjih držav mnogo večji od pretoka oseb znotraj EU, tako v EU15 kot tudi v razširjeni EU.

V prvem četrtletju 2005 je delež delavcev iz EU10 v razmerju do aktivnega prebivalstva držav gostiteljic znašal 0,001 % na Portugalskem, 0,1 % v Franciji in Belgiji, 1,4% v Avstriji in 2 % na Irskem. Poleg tega pomemben delež dela, ki ga opravijo delavci iz EU10, predstavlja začasno ali sezonsko delo. Na primer 87 % delovnih dovoljenj, ki jih je Avstrija izdala v letu 2004, je bilo izdanih za dobo, krajšo od šestih mesecev. V Nemčiji je bilo 95 % dovoljenj izdanih za omejeno obdobje.

Težave s prenosom

Pri prenosu pravnega okvira prehodne ureditve v nacionalno zakonodajo se določenim težavam ni dalo izogniti. So primeri, v katerih zakonodaja ene države članice od oseb iz osmih novih držav članic, ki so bile ob širitvi za neprekinjeno dobo enako ali daljšo od 12 mesecev že sprejete na trg dela, zahteva delovno dovoljenje. Zgodilo se je tudi, da so bili delavci iz osmih novih držav članic, ki so bili zakonito sprejeti na trg dela ene od starih držav članic, izpostavljeni razlikovalnim zakonom na primer predpogojem za pridobitev socialnih ugodnosti.

Na splošno izkušnje nekaterih držav članic dokazujejo, da je prosto gibanje državljanov iz novih držav članic ovirano z upravnimi ukrepi, ki so mnogo strožji od predvidenih in dovoljenih s prehodno ureditvijo.

• [1]  UL L 236, 23.9.2003.

POSTOPEK

Naslov	Prehodna ureditev za omejevanje prostega gibanja delavcev na trgih delovne sile EU
Številka postopka	2006/2036(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	EMPL 16.3.2006
Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja	Csaba Őry 27.10.2005
Obravnava v odboru	21.2.2006		20.3.2006
Datum sprejetja	21.3.2006
Izid končnega glasovanja	+ - 0	37 3 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Andersson, Roselyne Bachelot-Narquin, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Proinsias De Rossa, Harald Ettl, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Ona Juknevičienė, Jan Jerzy Kułakowski, Jean Lambert, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Mario Mantovani, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Őry, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Jacek Protasiewicz, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Jean Spautz, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Mihael Brejc, Françoise Castex, Magda Kósáné Kovács, Dimitrios Papadimoulis, Leopold Józef Rutowicz, Elisabeth Schroedter, Georgios Toussas, Claude Turmes, Anja Weisgerber, Tadeusz Zwiefka
Datum predložitve	23.3.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)