POROČILO o izvajanju, posledicah in vplivu veljavne zakonodaje notranjega trga

21.3.2006 - (2004/2224(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Arlene McCarthy

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju, posledicah in vplivu veljavne zakonodaje notranjega trga

(2004/2224(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 o presoji vplivov (KOM(2002)0276),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 o akcijskem načrtu „Poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja” (KOM(2002)0278),

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje[1], ki so ga sprejeli Parlament, Svet in Komisija,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o vplivu zakonodaje Skupnosti in postopku posvetovanja[2],

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 25. in 26. novembra 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji” z dne 16. marca 2005 (KOM(2005)0097),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Boljša priprava zakonodaje 2004” z dne 21. marca 2005 (KOM(2005)0098),

–   ob upoštevanju smernic Evropske komisije za presojo vplivov z dne 15. junija 2005 in prilog (SEC(2005)0791),

–   ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora o boljšem izvajanju zakonodaje EU in bolje oblikovanih predpisih z dne 28. septembra 2005,

–   ob upoštevanju drugega poročila Komisije o izvajanju strategije notranjega trga v obdobju 2003-2006, objavljenega leta 2005,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja” z dne 19. oktobra 2005 (KOM(2005)0535),

–   ob upoštevanju ponovne sprožitve lizbonske strategije 22. in 23. marca 2005,

–   ob upoštevanju poročil o dosežkih na področju notranjega trga,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenje Odbora ekonomske in monetarne zadeve (A6‑0083/2006),

A.  ker so Parlament, Svet in Komisija v Medinstitucionalnem sporazumu s 16. decembra 2003, prevzeli obvezo za agendo za boljšo pravno ureditev;

B.  ker je Komisija boljšo pravno ureditev v ponovno sproženem programu lizbonske strategije postavila v središče prizadevanj za delovna mesta in rast v Evropski uniji,

C.  ker sta deregulacija in zmanjšanje birokracije, ki izvira iz zakonodaje EU, temeljni predpostavki za dosego lizbonskih ciljev,

D.  ker bi izboljšana priprava evropske zakonodaje morala pripomoči k večji konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu, pravičnim konkurenčnim pogojem med podjetji, spodbujanju rasti in krepitvi socialne kohezije,

E.   ker zasledovanja cilja boljše pravne ureditve ne sme pripeljati do razvrednotenja okoljskih, socialnih ali potrošniških standardov,

F.   ker bodo državljani in podjetja imeli koristi od dobrih, jasnih in preprostih zakonov notranjega trga, ki bodo olajšali izvajanje in uveljavljanje,

G.  ker so zainteresirane strani izrazile zaskrbljenost glede težav, ki so nastale kot posledica nejasnih ali nepopolnih pojmov, opredelitev ali določb v zakonodaji Skupnosti,

H.  ker so težave pri prenosu in izvajanju pogosto posledica slabo osnovanih zakonodajnih besedil; ker imajo evropski zakonodajni organi veliko odgovornost na tem področju in bi se torej pri pogajanjem morali izogibati zapletenim in nejasnim kompromisom,

I.    ker dvoumnosti v besedilu pri prenosu v nacionalno zakonodajo ustvarijo pravne nejasnosti in neskladnosti, kar lahko privede do izkrivljanja konkurence in drobitve notranjega trga,

J.    ker zaporedna poročila o dosežkih na področju notranjega trga kažejo, da kljub izboljšavam v nekaterih državah članicah, prenos in izvajanje še vedno predstavljata resno težavo;

K.  ker mora agenda za boljšo pravno ureditev dati prednost izvajanju in prenosu obstoječe zakonodaje, da bi se izognila neskladnostim, ki zmanjšujejo konkurenčnost Evrope, pravice delavcev in potrošnikov ter sposobnost potrošnikov in podjetij, da v celoti izkoristijo notranji trg,

L.   ker zaporedna poročila o dosežkih na področju notranjega trga kažejo, da prenos še vedno predstavlja resno težavo v več državah članicah,

M.  ker boljša pravna ureditev zahteva tako predhodno kot naknadno presojo vplivov, ki bo pokazala, ali je cilje možno doseči oz., ali so že bili doseženi,

N.  ker so Parlament, Svet in Komisija ugotovili potrebo po uporabi alternativnih mehanizmov pravne ureditve v ustreznih primerih in v primerih, ko Pogodba ES uporabe zakonodajnega instrumenta ne zahteva posebej,

O.  ker, v skladu z omenjenim medinstitucionalnim sporazumom, takih mehanizmov ni možno uporabljati, ko gre za temeljne pravice ali pomembna politična mnenja, ali v situacijah, ko je treba predpise enotno uporabljati v vseh državah članicah,

P.   ker ne obstajajo uradni mehanizmi za obveščanje Parlamenta, preden se predlaga uporaba alternative zakonodaji, ali za posvetovanje s Parlamentom o ukrepih, ki jih bo prinesla alternativna zakonodaja, in ker to pomanjkanje preverjanj in usklajenosti ogroža demokratično pristojnost Parlamenta,

Q.  ker je pomembno, da vse tri institucije vlagajo sredstva in osebje v delovne skupine za oblikovanje „boljše pravne ureditve”,

1.   Poudarja potrebo po skupnem pristopu do boljše pravne ureditve, osnovanem na temeljnem sklopu ureditvenih načel, in sicer na subsidiarnosti, sorazmernosti, odgovornosti, doslednosti, preglednosti in ciljni usmerjenosti; poudarja, da ta pristop ne more mimo pravice do družbenega posvetovanja in mora spoštovati načela soudeleženske demokracije;

2.   poudarja potrebo po tem, da Parlament, Svet in Komisija ustanovijo delovne skupine za „boljšo pravno ureditev”, in da vzpostavijo medinstitucionalno delovno skupino za razvijanje usposabljanja, znanj in nadzora kakovosti, ter si izmenjajo in določijo najboljšo prakso za boljšo pravno ureditev;

3.   poziva Komisijo, da izdela kratek in jasen vodnik k boljšemu postopku urejanja, ki bo začrtal ključne korake, ki bi jih bilo treba narediti pri razvoju in izvrševanju zakonodaje EU; predlaga, da bi vodnik povzemal tudi načela boljše zakonodaje, ki se naj jih držijo vsi udeleženci zakonodajnega postopka;

4.   vztraja pri tem, da mora biti vsem predlogom Komisije priložen "kontrolni seznam boljše zakonodaje", ki povzema korake, skozi katere mora iti predlog, ter da je treba ta kontrolni seznam posodobiti po vsaki zaključeni stopnji, z napotitvijo na vse pomembne študije ali presoje vplivov;

5.   poudarja, da bosta strateški ureditveni pristop in trden okvir dosegla najboljše rezultate z usposobitvijo zadevnih sektorjev, da čim boj učinkovito načrtujejo in izvršujejo zakonodajo; pozdravlja pobudo Komisije CARS 21, ki je dober primer strateškega pristopa k ureditvi;

6.   zahteva, da Komisija izvede tako predhodno kot naknadno presojo vplivov na zakonodajo, kar bo v pomoč pri določanju, ali so bili ključni cilji politik doseženi, in pri postopku revizije pravne ureditve;

7.   poziva Komisijo, da vzpostavi neodvisni revizijski organ, ki bo sestavljal in zagotavljal kakovost in neodvisnost presoje ekonomskih vplivov zakonodaje EU;

8.   meni, da je nujno, v interesu enotne uporabe presoje vplivov Komisije, da je njihova kakovost podvržena zanesljivemu nadzoru urada znotraj Komisije; poudarja, da ne bo upoštevala predlogov, ki jih ne bo spremljala kakovostna presoja vplivov;

9.   meni, da bi morale biti presoje vplivov podvržene obveznemu postopku medsebojnega pregledovanja in da mora Parlament sodelovati pri imenovanju in izbiri odborov za skupni pregled in pri določitvi ocenjevalnih zahtev;

10. vztraja, da vsi Parlamentu posredovani zakonodajni predlogi vsebujejo povzetek presoje vplivov;

11. poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da ne povzročajo novih težav pri izvrševanju z nalaganjem dodatnih zahtev pri prenosu zakonodaje Skupnosti na nacionalni ravni (dodajanje novih predpisov, "gold-plating"), ter morajo to potrditi z uradno izjavo Komisiji;

12. vztraja, da mora Komisija še naprej utrjevati, poenostavljati in kodificirati;

13. poziva Komisijo, naj pripravi nove predloge za bolj pregledno in učinkovito posvetovanje zainteresiranih strani; meni, da morajo biti partnerji v socialnem dialogu v to enakovredno vključeni in da se je treba posvetovati z organizacijami potrošnikov in z okoljskimi organizacijami;

14. poziva Komisijo, da izboljša učinkovitost preventivnega pregleda predlogov nacionalnih tehničnih uredb v skladu z direktivo 98/34ES o zbiranju informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, med drugim tudi tako, da poveča javni dostop do pripomb, ki jih sprožijo Komisija in države članice;

15. vztraja, da Komisija vzpostavi pregleden in hiter postopek za primere preverjanja kršitev na notranjem trgu in da obvesti Parlament o tem, kako so v praksi prednostna merila za obravnavanje kršitev pregledana in predstavljena pritožnikom, kot je to bilo napovedano v sporočilu o boljšem pregledu izvrševanja prava Skupnosti (COM(2002)0725);

16. poziva Svet in Komisijo, da izboljšata kontrolo izvrševanja in ravnanja v skladu z evropskim pravom; meni, da bo to pripomoglo k izboljšanju stopnje prenosa in izmenjave najboljših praks med državami članicami, kot tudi pri uvedbi sankcij za ravnanje v nasprotju; vztraja, da poročilo Komisije o izvrševanju ne sme biti omejeno na pravno analizo izvedbenih instrumentov, temveč mora tudi oceniti uporabo direktive v praksi;

17. vztraja, da se Parlamentu zagotovi seznam ukrepov politike, v katerih je Komisija uporabila alternativne mehanizme pravne ureditve, ki vključuje oceno neuspeha ali uspeha takih ukrepov, njihovih učinkov na situacijo v praksi - natančneje na pravice delavcev in potrošnikov, socialno kohezijo, pošteno konkurenco, spodbujanje rasti in konkurenčnega položaja EU ter na najboljše prakse in izkušnje, pridobljene v postopku; vztraja, da se te podatke vključi v letno poročilo Komisije o boljši pripravi zakonodaje;

18. priznava, da klasičen način urejanja ni vedno primeren način za doseganje cilja politike;

19. vztraja na ključni vlogi Parlamenta, predvsem odgovornega poročevalca, pri kontroli izvrševanja in ravnanja v skladu z evropskim pravom držav članic ter nadzora Komisije na tem področju;

20. vztraja, da Komisija letnemu delovnemu programu priloži seznam tistih predlogov, ki bi lahko bili predmet alternativne zakonodaje;

21. vztraja, da alternativni predlogi pravne ureditve vključujejo tako jasne cilje in določene skrajne roke za ukrepanje, kot tudi sankcije za nespoštovanje;

22. predlaga, da odbori Parlamenta vzpostavijo trdne mehanizme za ocenjevanje in nadzor izvajanja in uporabe alternativnih oblik zakonodaje z namenom zagotoviti pravna sredstva potrošnikom, ko ponudniki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, v skladu s takimi alternativnimi predlogi pravne ureditve;

23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
• [2]  UL C 104 E, 30.4.2004, str. 143.

EXPLANATORY STATEMENT

Pushing forward the better regulation agenda is vital, if the European Union is to meet the Lisbon goal of creating jobs and growth, and compete successfully in an increasingly aggressive global market. Better regulation is not deregulation. It is not a choice between economic and social standards, while regulation is essential to make markets work efficiently and it is clear that EU laws are necessary, where the objectives of the Treaty cannot be met by a member state acting alone, or where collective EU policy adds value.

Better regulation for the Internal Market is about ensuring good quality, effective legislation, which does not stifle innovation and lead to unnecessary burden and costs, in particular for SMEs, public authorities or voluntary groups.

It is clear that the confidence and trust of citizens, consumers and business in the EU, is linked to their experience or perception of EU laws and their impact on their daily lives. Internal market legislation must open up opportunities to trade and business, to give consumers and citizens increased choice, while protecting environmental, social and consumer rights.

All 3 EU institutions have committed themselves in the inter-institutional agreement of 2003 to the better regulation agenda. While progress has been achieved with a raft of new proposals from the Commission and initiatives from successive EU presidencies, improvements still need to be made to enhance the regulatory experience of all stakeholders. Council, Commission and Parliament should agree on a set of guiding principles for better regulation, such as proportionality, accountability consistency, transparency and targeting.

In a statement, Commissioner President Barroso has committed to scrapping legislative proposals that no longer seem to have a raison d´etre and to do away with "absurd" laws. The better regulation process must ensure that we do not end up with "absurd" laws in the first place.

This can be achieved by improving the drafting process, better consultation with stakeholders, good ex-ante and ex-post impact assessments, good transposition and critically good enforcement at a Member State level. Introducing a system of both ex-ante and ex-post assessment, of EU laws, can lead to a better regulation cycle, enabling legislators to review and evaluate whether the legislation has achieved its objectives. The European Parliament must be fully involved in this process, and needs resources to enable the Committees to perform a scrutiny of EU law.

Impact assessments should undergo a mandatory peer review process, and Parliament must be involved in the nomination and selection of the peer review panel and setting the requirements for such panels.

Successive internal market scoreboard reports indicate that, despite improvements in some member states, transposition and implementation continues to be a problem, while member states argue that more precise drafting of laws can help the effective implementation. Member states should equally resist the temptation to "add-on" to or gold plate EU laws with additional national requirements.

The 3 EU institutions have committed themselves in the inter-institutional agreement, to the use of alternative methods of regulation. This is an area, which has no democratic scrutiny or oversight and it is vital that Parliament is not merely notified of such proposals, but is actively involved in the decision making process.

If such models of regulation are to prove successful and engender trust and confidence, they must have a robust and transparent monitoring regime and must provide for sanctions for non-compliance. The better regulation agenda is a continuous learning process. This report underlines Parliaments commitment to the process and proposals, as outlined above. There are a number of areas of action, in which all 3 institutions can take the better regulation agenda forward, whilst ensuring that they fall within the democratic checks and balances.

MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE (20.2.2006)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o izvajanju, posledicah in vplivu veljavne zakonodaje notranjega trga
(2004/2224(INI))

Draftsman: Eoin Ryan

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da mora EU za doseganje ciljev Lizbona II, zlasti ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost, postati bolj privlačna za investitorje in zainteresirane strani; poudarja neposredno povezavo med zdravo in dobro usmerjeno ureditvijo in rastjo; verjame, da mora biti vpliv vseh predlogov za zakonodajo o konkurenčnosti ocenjen, in tako podpira trenutno pobudo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, da se resno lotijo zakonodajne reforme;

2.   opozarja, da je sedaj, ko je evro območje ustvarjeno, primarni cilj zakonodaje s področja notranjega trga omogočiti delovanje notranjega trga brez čezmejnih ovir za rast dejavnosti in realizirati znatne priložnosti ekonomije obsega, ki lahko pospešijo tudi pripojitve in nakupe podjetij; zato verjame, da mora biti evropska pravna ureditev enostavna in neposredna; prepričan je, da je spodbujanje konkurence preko regulativne reforme spodbuda, ki jo Evropa potrebuje za povečanje produktivnosti;

3.   meni, da je akcijski načrt o finančnih storitvah (FSAP) primeren mehanizem za doseganje cilja ustvarjanja enotnega trga za finančne storitve; ugotavlja, da je bil FSAP v postopkovnem smislu uspešen in da lahko vodi do precejšnjih prihrankov ter tako sprosti kapital za financiranje evropskega gospodarstva; pozdravlja ovrednotenje zakonodaje finančnih storitev, ki je v teku; ugotavlja, da dosedanja izvedba ni bila ne hitra ne dosledna, veliko načrtov je treba šele izvesti in dodelati sisteme uveljavljanja; ugotavlja, da v nekaterih primerih države članice pri prenosu zakonodaje EU dodajajo nove predpise, kar je treba skrbno nadzorovati zato, da ne bi prišlo do postavljanja novih čezmejnih ovir ali do obtožb o preveč vsiljivi EU; verjame, da se globalna konkurenca poglablja, kar je treba upoštevati pri presoji zakonodajnih vplivov;

4.   podpira metode posvetovanja generalnega direktorata MARKT s podjetji preko testne skupine evropskih podjetij, ki omogoča lažje odločanje in poenostavlja prenos (z dvostranskimi "sejami o paketih prenosov" in "večstranskimi skupinami strokovnjakov"); spodbuja ocene vplivov teh pobud, da se jih bo lahko uporabilo tudi v drugih generalnih direktoratih; poudarja, da te pobude zagotavljajo udeležbo vseh zainteresiranih strani; zahteva, da se alternative zakonodaji, ki so v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o "boljši pripravi zakonodaje", resno upoštevajo in da se boljše izvajanje politike o konkurenčnosti izvede skupaj s klavzulo o pregledu, po kateri bi bila evropska zakonodaja bolj dovzetna za spremembe;

5.   poudarja potrebo po možnosti čezmejne uporabe finančnih proizvodov; s tem v zvezi poziva, da se odstranijo vse preostale ovire, na primer v bančnih storitvah poslovanja s prebivalstvom ali v zavarovalniškem sektorju; meni, da bi se morali bolj osredotočati na zagotavljanje učinkovitega izvajanja obstoječe zakonodaje o finančnem sektorju v državah članicah z namenom, da se ustvari enakovredne pogoje; čeprav je Lamfalussyjeva ureditev uspešna, meni, da bi bilo treba preučiti nadaljnje ukrepe, kot na primer pogostejše posvetovanje in primerni mehanizmi za hitrejše reševanje sporov, da bi povečali učinkovitost postopka zakonodajne reforme; v ta namen poziva k vzpostavitvi mehanizma na ravni EU, ki bi spodbujal učinkovito in hitro reševanje sporov glede pravil o notranjem trgu preko arbitraže ali posredovanja; ponavlja, da je potrebno Evropskemu parlamentu zagotoviti polne pravice za preklic v okviru Lamfalussyjevega procesa;

6.   meni, da mora biti zlasti izvrševanje na nacionalni ravni na področju kazni splošno primerljivo med državami članicami; zakonodaja, ki naj nadomesti zastarelo zakonodajo, se ne bi smela izvajati kot dodatek le-tej; meni tudi, da morajo odbori regulativnih organov sprejeti, da je morda koristneje imeti manj obsežno zakonodajo, ki se sčasoma ne povečuje.

POSTOPEK

Naslov	Izvajanje, posledice in vplivi veljavne zakonodaje notranjega trga
Št. postopka	2004/2224(INI)
Pristojni odbor	IMCO
Mnenje pripravil         Datum razglasitve na zasedanju	ECON 29.9.2005
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Eoin Ryan 5.9.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	28.11.2005	24.1.2006			13.2.2006
Datum sprejetja	20.2.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:			25 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, David Casa, Jonathan Evans, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in 't Veld, Wolf Klinz, Guntars Krasts, Astrid Lulling, Cristobal Montoro Romero, John Purvis, Karin Riis-Jørgensen, Dariusz Rosati, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Sahra Wagenknecht
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Harald Ettl, Klaus-Heiner Lehne, Thomas Mann, Corien Wortmann-Kool
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

POSTOPEK

Naslov	Poročilo o izvajanju, posledicah in vplivu veljavne zakonodaje notranjega trga
Št. postopka	2004/2224(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	IMCO 18.11.2004
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju			JURI 18.11.2004				ECON 29.9.2005
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa	JURI 24.11.2005
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju	0.0.0000
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Arlene McCarthy 30.11.2004
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	15.3.2005	12.12.2005			15.9.2005			24.1.2006		21.03.2006
Datum sprejetja	21.3.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:			30 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Charlotte Cederschiöld, Mia De Vits, Bert Doorn, Janelly Fourtou, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Christopher Heaton-Harris, Anna Hedh, Edit Herczog, Pierre Jonckheer, Henrik Dam Kristensen, Kurt Lechner, Lasse Lehtinen, Arlene McCarthy, Toine Manders, Manuel Medina Ortega, Zita Pleštinská, Guido Podestà, Giovanni Rivera, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Andreas Schwab, Eva-Britt Svensson, József Szájer, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler, Glenis Willmott
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Joseph Muscat, Alexander Stubb
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Datum predložitve	23.3.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...