POROČILO o predlogu sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani

    24.3.2006 - (5144/1999 – C5–0338/1999 – 1998/0304(CNS)) - *

    Odbor za mednarodno trgovino
    Poročevalec: Daniel Caspary

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani

    (5144/1999 – C5–0338/1999 – 1998/0304(CNS))

    (Postopek posvetovanja)

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (5144/1999)[1],

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2001 o razmerah v Turkmenistanu[2],

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2003 o Turkmenistanu, vključno s Srednjo Azijo[3],

    –   ob upoštevanju člena 133 in člena 300(2)(1) Pogodbe ES,

    –   ob upoštevanju člena 300(3)(1) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C5‑0338/1999),

    –   ob upoštevanju člena 51 in člena 83(7) Poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6–0085/2006),

    1.  potrjuje sklenitev sporazuma;

    2.  naroči svojemu predsedniku, naj to mnenje posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Turkmenistanu.

    • [1]  Še neobjavljeno v UL.
    • [2]  UL C 343, 5.12.2001, str. 310.
    • [3]  UL C 82 E, 1.4.2004, str. 639.

    OBRAZLOŽITEV

    Zgodovinsko ozadje

    Odnose med Evropskimi skupnostmi in Turkmenistanom trenutno ureja sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Skupnostmi in ZSSR iz leta 1989. Pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju s Turkmenistanom so bila zaključena 24. maja 1997. V začetku leta 1998 je o tem sporazumu potekal posvet z Evropskim parlamentom (pristojni odbor je bil Odbor za zunanje zadeve, poročevalka ga. Lalumière), ki pa je sklenil, da ne bo pripravil poročila, ker se razmere na področju človekovih pravic niso izboljšale. V sedanjem zakonodajnem obdobju je Odbor za zunanje zadeve začel sporazum ponovno obravnavati (poročevalec je bil Panagiotis Beglitis), Odbor za mednarodno trgovino pa je avtorja tega osnutka poročila imenoval za pripravljavca osnutka mnenja.

    24. februarja 1998 je bil parafiran začasni sporazum, ki ureja področje trgovine in ukrepe s področja trgovine do začetka veljavnosti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Odbor za zunanje zadeve je 26. maja 2000 sprejel mnenje o začasnem sporazumu (pripravljavec mnenja je bil Ioannis Souladakis), vendar je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor sklenil, da zaradi razmer na področju človekovih pravic ne bo izdelal svojega poročila. V potrditev tej odločitvi sta bili na plenarnih zasedanjih marca 2001 in oktobra 2003 sprejeti resoluciji.

    Razvoj dogodkov od parafiranja sporazumov

    Pomemben dejavnik pri prekinitvi pogajanj za sporazum je bila decembra 1999 sprejeta odločitev o odpravi vseh omejitev za mandat Saparmurata Nijazova, ki je tako postal dosmrtni predsednik. Domnevnemu poskusu atentata nanj, novembra leta 2002, je sledil val aretacij in zrežiranih procesov proti vpletenim v napad, katerih mnogi so bili obtoženi sodelovanja z izgnano opozicijo. Vse to je spremljal nov drakonski nadzor nad svobodo gibanja in druženja, ki je vključeval stroge zahteve po prijavah vseh javnih shodov ter nove pogoje registracije vseh verskih in civilnih družb.

    Nedavno je Turkmenistan sprejel zakon proti delu otrok in privolil v obiske poročevalca OVSE za narodne manjšine. Toda država mora ratificirati in začeti izvajati še veliko konvencij ILO.

    Razmere na področju človekovih pravic in demokracije še niso zadovoljive, čeprav prevladuje vtis, da obstaja pripravljenost za pogajanja o teh vprašanjih.

    Gospodarstvo Turkmenistana

    Od vseh držav v regiji je proces prehoda na tržno gospodarstvo v Turkmenistanu najpočasnejši. Privatiziranih je bilo le nekaj državnih podjetij, vlada pa še naprej strogo nadzoruje proizvodnjo in izvoz plina, nafte in bombaža ter nekatere druge dejavnosti. Nemško podjetje Siemens in francosko podjetje Alcatel sodelujeta pri posodabljanju telefonskih zvez v državi. Vseeno so neposredne tuje naložbe ostale nizke v primerjavi z drugimi državami Srednje Azije, ki so bogate z energetskimi viri.

    Glede na statistični pregled svetovne energije (Statistical Review of World Energy) podjetja BP je bil Turkmenistan ob koncu leta 2002 glede na dokazane rezerve plina z 1,3-odstotnim deležem na 15. mestu na svetu, med nekdanjimi sovjetskimi republikami ga je prehitela le Rusija. Dokazane naftne rezerve so ob koncu leta 2002 znašale 500 milijonov sodčkov, kar je 0,1 % svetovnih rezerv. Nafta in plin predstavljata okrog tri četrtine izvoznih dohodkov države.

    Drugi pomemben gospodarski sektor je kmetijstvo, ki predstavlja skoraj 30 % BDP. Predelava bombaža se je povečala, tako da se okrog 30 % bombažnih vlaken predela doma (v primerjavi s 3 % v letu 1992). Vlada se je osredotočila tudi na razvoj petrokemične industrije.

    Vsebina začasnega sporazuma

    Začasni sporazum vsebuje klavzule sporazuma o partnerstvu in sodelovanju pri trgovini in trgovinskih ukrepih. Sem spada:

    · obravnava po načelu največjih ugodnosti in ukinitev količinskih omejitev (predmet zaščitnih klavzul);

    · zavezanost Turkmenistana, da na področju zaščite intelektualne lastnine v petih letih doseže raven, primerljivo z ravnijo Skupnosti; in

    · protokol o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

    Spoštovanje demokracije ter temeljnih in človekovih pravic je opisan kot „bistveni del tega sporazuma“, ki vsebuje določbo, po kateri ga je mogoče odpovedati s šestmesečnim odpovednim rokom.

    Ali bi bilo treba sporazum ratificirati?

    Ker razmere na področju človekovih pravic v Turkmenistanu niso zadovoljive, obravnava tega vprašanja ni v pristojnosti Odbora za mednarodno trgovino. Vseeno je treba opozoriti, da je EU s štirimi republikami Srednje Azije sklenila sporazume o partnerstvu in sodelovanju ter da vsak vsebuje določbo, ki EU v primeru kršitve katerega koli osnovnega načela omogoča enostranski odstop od sporazuma. Ta določba ji je omogočila, da je po dogodkih v Adijanu, 13. maja 2005, razveljavila dele sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom.

    S trgovinskega vidika je nadomestitev obstoječega sporazuma z nekdanjo Sovjetsko zvezo gotovo koristna. Čeprav bi lahko podvomili v to, da so vsi elementi uresničljivi (na primer, da bo Turkmenistan v petih letih po začetku veljavnosti sporazuma dosegel raven EU pri zaščiti pravic intelektualne lastnine), bo sporazum v skladu s STO določal vsaj jasna merila, s katerimi bo mogoče meriti napredek.

    Najpomembnejši vidik pa je, da pomanjkanje gospodarskega povezovanja med EU in Turkmenistanom v pretekih letih ni pripomoglo k izboljšanju razmer za ljudi v Turkmenistanu. Podpis začasnega sporazuma je treba razumeti kot približevanje EU Turkmenistanu in kot poskus povečanja blaginje njegovega prebivalstva s pomočjo trgovine. V zameno pričakuje EU velik napredek. Šele po dejanskih izboljšavah na področjih demokracije, človekovih pravic ter gospodarskih reform bo mogoče razmišljati o možnosti podpisa sporazuma o partnerstvu in sodelovanju.

    MNENJE oDBORA ZA ZUNANJE ZADEVE (21.3.2006)

    za Odbor za mednarodno trgovino

    o predlogu sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani
    (5144/1999 - C5-0338/1999 - 1998/0304(CNS))

    Pripravljavec mnenja: Panagiotis Beglitis

    KRATKA OBRAZLOŽITEV

    Pripravljavec mnenja predlaga oblikovanje priporočila, po katerem naj Odbor za mednarodno trgovino podpre sprejetje začasnega trgovinskega sporazuma s Turkmenistanom. Svoj predlog utemeljuje, kot sledi.

    1. Kaj je začasni sporazum?

    Odnose med EU in Turkmenistanom še vedno ureja sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med nekdanjimi Skupnostmi in ZSSR iz leta 1989. Leta 1997 je bil sprejet sklep o pripravi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Turkmenistanom, ki naj bi nadgradil obstoječe odnose in odražal spremenjeni politični položaj. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju je nekakšna 'mešanica', ki vzpostavlja politični dialog, hkrati pa ureja blagovno menjavo, investicije in sodelovanje na številnih področjih.

    Zaradi praviloma precej dolgega obdobja, potrebnega za ratifikacijo tovrstnega sporazuma, je Komisija s Turkmenistanom leta 1997 opravila pogajanja in parafirala začasni sporazum, ki naj bi - kot je razvidno že iz imena - zagotovil začasno izvajanje trgovinskega dela sporazuma in torej bistveno olajšal trgovanje med obema stranema. Sporazum v imenu Evropske skupnosti sklene Svet, pred tem pa se mora posvetovati s Parlamentom. Pristojni odbor za ta vprašanja je Odbor za mednarodno trgovino. (Opozorimo naj, da je za trgovinska vprašanja pristojen odbor INTA, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju pa so v pristojnosti odbora AFET). Čeprav začasni sporazumi zajemajo manj področij kot sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pa vseeno vsebujejo klavzulo, ki določa, da se v primeru nespoštovanja demokratičnih načel in kršitev človekovih pravic njihovo izvajanje začasno prekine.

    2. Ozadje:

    Svet se je o sporazumu s Parlamentom posvetoval leta 2000. Tedanji pripravljavec mnenja iz odbora AFET Ioannis Souladakis je predlagal, da se sporazum odobri, a s pripombo, da bo odbor poročilo o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju pripravil potem, ko bo ugotovil, da je na področju človekovih pravic dosežen viden napredek. Pristojni odbor za začasni sporazum je kasneje sklenil, da poročila ne bo pripravil. Tako sedaj zadevo ponovno obravnavata oba pristojna odbora.

    3. Stanje zadeve

    Kot pripravljavec mnenja o začasnem sporazumu iz odbora AFET in kot poročevalec o prihodnjem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju želim ponoviti priporočilo svojega predhodnika, pri čemer se, prvič, opiram na nove izraze pripravljenosti, s katerimi turkmenska stran želi vzpostaviti dialog z EU o več vprašanjih, tudi o posameznih primerih človekovih pravic, in drugič, izražam trdno prepričanje, da bi dodatna izolacija Turkmenistana vodila v bistveno zaustavitev procesa demokratizacije in bi imela negativne posledice na stanje človekovih pravic.

    Odprava smrtne kazni, razglasitev splošne amnestije, po kateri bodo naslednje leto izpuščeni številni zaporniki, nedavno sprejeti zakon o prepovedi otroškega dela in obiski poročevalca OVSE za narodne manjšine so koraki, ki vodijo v pravo smer. Sicer precej oklevajoče nastajanje poslovnega in političnega razreda bi lahko razumeli kot možno izoblikovanje bolj dejavne civilne družbe in političnih strank.

    Seveda se ne smemo slepiti: turkmenski režim je še vedno represiven, predsednik je leta 1999 svoj mandat podaljšal za nedoločen čas in bil kot edini kandidat izvoljen s 99,5 % glasov.

    Predsednik Nijazov (ali "Turkmenbaši" - veliki voditelj Turkmencev) je napovedal, da se bo umaknil leta 2010, ko bodo organizirane večstrankarske volitve. V tej enostrankarski državi je opozicija že po definiciji prepovedana, primež, v katerem se je znašla svoboda gibanja in združevanja po poskusu atentata na predsednika leta 2002, ne popušča. V državi vlada stroga cenzura in vsemogočni kult osebnosti. Oblasti zatirajo vse, ki mislijo drugače, z zaporniki ravnajo slabo, nadzirajo praktično vse oblike civilnega življenja v državi, tako da so opera, balet in celo avtoradii prepovedani!

    Čeprav se država ponaša z izjemnimi zalogami naravnega plina, ki veljajo za ene največjih na svetu, in precejšnjimi zalogami nafte in čeprav je eden večjih izvoznikov bombaža, polovica prebivalcev živi v revščini. Še vedno ni ratificirala/uveljavila številnih sporazumov ILO. Turkmenistan je nevtralen in kot takega ga priznava OZN. Vzdržuje dobre odnose z Iranom, Turčijo in Rusijo, kar lahko koristno vpliva na razmere v tem delu sveta. Opozoriti je treba še, da je zunanja politika države tesno povezana z energijo in da je dostop do zunanjih trgov eden njenih glavnih ciljev. Evropska unija energijo zelo potrebuje, vseeno pa mora paziti, da ne bi načel o človekovih pravicah podredila trgovinskim interesom.

    4. Zaključek

    Omenjena pripravljenost Turkmenistana za dialog je dobrodošla in predstavlja korak v pravo smer.

    Odbor meni, da država potrebuje spodbudo, zato bi bilo prav, da 7 let po prvem predlogu o začasnem sporazumu le-tega potrdimo.

    Vseeno od Turkmenistana pričakujemo očiten napredek na področju človekovih pravic, kar je pogoj za pogovore o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju.

    Začasni sporazum je znamenje dobre volje EU, od Turkmenistana pa je odvisno, ali bo ponujeno roko sprejel.

    POBUDE

    Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1. po temeljitem razmisleku in pod pogojem, da bo Svet vse trgovinske ali gospodarske dogovore s turkmensko vlado pogojeval z napredkom pri določenih vprašanjih, zlasti človekovih pravicah, podpre sprejetje začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah s Turkmenistanom;

    2. poudarja, da so pomanjkljive reforme in vseobsegajoči nadzor državnih organov vodili v zunanjo politiko, zaradi katere je Turkmenistan odrezan od skupnosti demokratičnih držav z vzpostavljenim tržnim gospodarstvom, kjer se spoštujejo človekove pravice; ugotavlja, da turkmensko gospodarstvo ne temelji na tržnih mehanizmih in da zasebnega podjetništva skoraj ni, poleg tega pa je zaskrbljujoče veliko državnih posegov v gospodarstvo;

    3. se zaveda, da je povsem upravičena velika zaskrbljenost nad stanjem človekovih pravic in izolacijo Turkmenistana, hkrati pa ugotavlja, da so vidni začetni znaki sprememb, med njimi odprava smrtne kazni in splošna amnestija zapornikov; namerava podpreti tovrstne spremembe; poziva turkmensko vlado, da izvede spremembe, ki sta jih priporočila poročevalec OVSE za Turkmenistan in visoki komisariat za begunce OZN; če bodo te spremembe dejansko izvedene, potem na začasni sporazum gleda kot na prvi pomembni korak in spodbudo Turkmenistanu, da zagotovi nadaljnji - in hitrejši - napredek na področju človekovih pravic in da z EU vzpostavi dialog o tem vprašanju;

    4. z obžalovanjem ugotavlja, da oblasti še vedno zakonsko prepovedujejo nasprotne politične stranke, zatirajo vsakršno nestrinjanje in kritiko, izvajajo pritisk na nevladne organizacije in na verske skupine, ki niso uradno potrjene, nadzirajo praktično vse oblike civilnega življenja v državi in si aktivno prizadevajo za izolacijo svojih državljanov od mednarodne skupnosti; ponovno izraža zahtevo, da se takoj in v celoti preneha praksa mučenja političnih zapornikov in pristransko izvedenih preiskav primerov smrti v zaporih, zahteva, da so vsi zaporniki vesti nemudoma osvobojeni in da neodvisni opazovalci lahko spremljajo sojenja;

    5. poziva Turkmenistan, da dejansko osmisli ustavo iz leta 1992 in polno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz temeljnih sporazumov o človekovih pravicah, ki jih je podpisal;

    6. pozdravlja dejstvo, da je Svet 28. julija 2005 kot prvega posebnega predstavnika EU za Osrednjo Azijo imenoval Jana Kubisa. Imenovanje kaže na vse bolj aktivno vlogo, ki jo želi EU odigrati v tej pomembni regiji; izraža upanje, da bo posebni predstavnik EU doprinesel k učinkovitemu in bolj usklajenemu mednarodnemu nastopu nasproti Turkmenistana;

    7. ugotavlja, da je OZN uradno priznal nevtralni status Turkmenistana in da ima država dobre odnose z Iranom in Turčijo ter tesne dvostranske vezi z Rusijo; se zaveda, da je turkmenska zunanja politika tesno vezana na energetiko, saj se država ponaša z izjemnimi zalogami zemeljskega plina, ki veljajo za ene največjih na svetu, in s precejšnjimi zalogami nafte;

    8. poudarja, da se sporazum resda osredotoča na trgovinske zadeve, vendar namenja spoštovanju demokracije in človekovih pravic bistveno mesto pri strategiji sodelovanja, predvideni za začasni sporazum in morebitno prihodnjo ratifikacijo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ter zahteva brezpogojno uporabo klavzule o človekovih pravicah in demokraciji; opozarja oblasti v Turkmenistanu, da je EU odločena začasno razveljaviti dele sporazumov s tistimi državami, ki ne izpolnjujejo določil o demokraciji in človekovih pravicah, kot se je to oktobra 2005 zgodilo v primeru Uzbekistana;

    9. poudarja, da pričakuje nadaljnje in resnične dokaze o bistvenem izboljšanju stanja človekovih pravic, kot pogoj za priporočilo ratifikacije sporazuma o partnerstvu in sodelovanju;

    10. ponovno naproša Komisijo, da najkasneje do marca 2006 posreduje podatke o stanju človekovih pravic v tej državi.

    POSTOPEK

    Naslov

    Predlog sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani

    Referenčni dokumenti

    5144/1999 - C5-0338/1999 - 1998/0304(CNS)

    Pristojni odbor

    INTA

    Mnenje pripravil
      Datum razglasitve na zasedanju

    AFET
    16.9.2004

    Pripravljavec(-ka) mnenja
      Datum imenovanja

    Panagiotis Beglitis
    13.9.2004

    Discussed in committee

    23.11.2005

    20.3.2006

     

     

     

    Datum sprejetja

    21.3.2006

    Obravnava v odboru

    +:

    –:

    0:

    40

    7

    1

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Angelika Beer, Panagiotis Beglitis, André Brie, Elmar Brok, Philip Claeys, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Richard Howitt, Jana Hybášková, Toomas Hendrik Ilves, Michał Tomasz Kamiński, Helmut Kuhne, Vytautas Landsbergis, Emilio Menéndez del Valle, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Raimon Obiols i Germà, Cem Özdemir, Alojz Peterle, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Hubert Pirker, Paweł Bartłomiej Piskorski, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Emil Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Gitte Seeberg, Marek Maciej Siwiec, István Szent-Iványi, Konrad Szymański, Charles Tannock, Ari Vatanen, Karl von Wogau, Luis Yañez-Barnuevo García, Josef Zieleniec

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Irena Belohorská, Alexandra Dobolyi, Patrick Gaubert, Jaromír Kohlíček, Ģirts Valdis Kristovskis, Miguel Angel Martínez Martínez, Aloyzas Sakalas, Tatjana Ždanoka

    Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

     

    POSTOPEK

    Naslov

    Predlog sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani

    Referenčni dokumenti

    5144/1999 – C5-0338/1999 – 1998/0304(CNS)

    Datum posvetovanja z EP

    13.12.1999

    Pristojni odbor
      Datum razglasitve na zasedanju

    INTA

    16.9.2004

    Odbori, zaprošeni za mnenje
      Datum razglasitve na zasedanju

    AFET

    16.9.2004

     

     

     

     

    Odbori, ki niso dali mnenja
      Datum sklepa

     

     

     

     

     

    Okrepljeno sodelovanje
      Datum razglasitve na zasedanju

    Ne

     

     

     

     

    Poročevalec
      Datum imenovanja

    Daniel Caspary

    18.1.2005

     

    Nadomeščeni poročevalec

     

     

    Poenostavljeni postopek – datum sklepa

     

    Oporekanje pravni podlagi
      Datum mnenja JURI

     

     

     

    Popravek finančne ocene sredstev
      Datum mnenja BUDG

     

     

     

    Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju

     

    Posvetovanje EP z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju


    Obravnava v odboru

    12.7.2005

    22.2.2006

     

     

     

    Datum sprejetja

    21.3.2006

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    14

    2

    1

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Jean-Pierre Audy, Enrique Barón Crespo, Daniel Caspary, Giulietto Chiesa, Sajjad Karim, Caroline Lucas, David Martin, Javier Moreno Sánchez, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Antolín Sánchez Presedo, Frithjof Schmidt

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

     

    Datum predložitve

    24.3.2006

     

    Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)