POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko
4.5.2006 - (KOM(2005)0692 – C6‑0040/2006 – 2005/0280(CNS)) - *
Odbor za ribištvo
Poročevalec: Daniel Varela Suanzes-Carpegna
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko
(KOM(2005)0692 – C6‑0040/2006 – 2005/0280(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (KOM(2005)0692)[1],
– ob upoštevanju člena 37 in člena 300(2) pogodbe ES,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C60040/2006),
– ob upoštevanju člena 51 in člena 83(7) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju mnenja pravne službe Evropskega parlamenta (SJ-0085-06),
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za proračun in Odbora za razvoj (A6-0163/2006),
1. odobri spremenjeni predlog uredbe Sveta in odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
2(a) Finančni prispevek Evropske skupnosti mora biti namenjen tudi razvoju obalnega prebivalstva Maroka in Zahodne Sahare, ki se preživlja z ribištvom, in odpiranju majhnih in srednje velikih lokalnih industrijskih obratov v ribiškem sektorju. |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
3(a) Evropski parlament mora biti bolje obveščen, zato mora Komisija pripraviti letno poročilo o izvajanju sporazuma, ki bo obsegalo vse načine ribolova iz omenjenega sporazuma in vsebovalo pozitivna mnenja, ki jih Komisija izda v skladu s členom 6(2) sporazuma. |
Obrazložitev | |
Namen tega predloga spremembe je poudariti, da mora Evropski parlament prejeti ustrezne podatke, na podlagi katerih bo lahko ocenil sporazum in preveril ustrezno delovanje novih partnerskih sporazumov. Na ta način bo Evropski parlament imel okrepljeno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem tega sporazuma. | |
Predlog spremembe 3 Člen 1, pododstavek 1 | |
Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko se odobri v imenu Skupnosti. |
Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko se odobri v imenu Skupnosti ter se ga izvaja v skladu z mednarodnim pravom. |
Obrazložitev | |
Pravica do samoodločbe, vključno s pravico do stalne popolne oblasti nad naravnimi viri in bogastvi, je zapisana v mednarodnem pravu in ne pozna odstopanj. Ne uredba ne sporazum zaenkrat ne predvidevata zaščitnih klavzul za Skupnost ali države članice v primeru kršitve. | |
Predlog spremembe 4 Člen 2, uvodni stavek | |
Možnosti ribolova, določene v Protokolu k Sporazumu, se med države članice razporedijo na naslednji način: |
Možnosti ribolova, določene v Protokolu k Sporazumu in v skladu z načeli, ki zagotavljajo relativno stabilnost, se med države članice razporedijo na naslednji način: |
Obrazložitev | |
Ker so se možnosti ulova občutno zmanjšale, nekatere države članice zahtevajo povečanje licenc za svoje ribolovno ladjevje. Ne glede na bodoče dvostranske sporazume mora uredba upoštevati pravice, ki jih zagotavlja načelo relativne stabilnosti, po zgledu uredbe o ravni dovoljenega ulova (TAC) in kvot. | |
Predlog spremembe 5 Člen 3, pododstavek 1 a (novo) | |
|
Na podlagi objav in sporočil mešane komisije, ki je bila ustanovljena v skladu s členom 10 tega sporazuma, Komisija vsako leto seznani Parlament in Svet o izvajanju omenjenega sporazuma. |
Predlog spremembe 6 Člen 3, pododstavek 1 b (novo) | |
|
V primeru dokazov, da je izvajanje tega sporazuma v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi, Komisija nemudoma sprejme ukrepe za prekinitev njegovega izvajanja, v skladu s členom 15 tega sporazuma. |
Obrazložitev | |
Komisija je kot varuh pogodb dolžna zagotavljati spoštovanje mednarodnega prava. | |
Predlog spremembe 7 Člen 3 a (novo) | |
|
Člen 3(a) |
|
Komisija mora v letno poročilo Evropskemu parlamentu vključiti tudi vse podatke o spremembah stanja ribolovnih virov, ukrepih za ohranjanje in upravljanje teh virov in o rezultatih poskusnih kampanj z novimi vrstami, izvedenih v skladu z določbami člena 5 protokola. |
Obrazložitev | |
Ohranjanje ribolovnih virov in upravljanje z njimi je ključnega pomena za nadaljevanje s trajnostnim ribolovom na tem območju. Komisija mora te dejavnosti spodbujati, preučiti njihov razvoj ter predlagati ponovno preučitev možnosti ribolova na podlagi rezultatov teh študij in poskusnih kampanj, kot je predvideno v členu 5 protokola, ter o tem obvestiti Evropski parlament. | |
Predlog spremembe 8 Člen 3 b (novo) | |
|
Člen 3(b) |
|
V primeru izboljšanja biološkega stanja staleža glavonožcev in lupinarjev, ki bi ga potrdila pozitivna znanstvena mnenja, in v skladu z določbami iz člena 4 protokola, si bo Komisija morala prizadevati za vključitev morebitnih novih možnosti ribolova za omenjeni kategoriji v okviru sporazuma. |
Obrazložitev | |
Člen 4 protokola določa pogoje morebitne ponovne preučitve možnosti ribolova, če so ti združljivi s trajnostnim upravljanjem virov in skladni s pozitivnim znanstvenim mnenjem. | |
Predlog spremembe 9 Člen 3 c (novo) | |
|
Člen 3(c) |
|
Tehnični ukrepi in ukrepi za upravljanje ribolova, ki so jih sprejele maroške oblasti v korist lokalnih ribiških flot, veljajo tudi za ribiško ladjevje Skupnosti, ki lovi na podlagi tega sporazuma. |
Obrazložitev | |
Razširitev omenjenih tehničnih ukrepov in ukrepov za upravljanje ribolova na ribiško ladjevje Skupnosti, da se z izvajanjem različnih tehničnih ukrepov in ukrepov za upravljanje prepreči kakršna koli diskriminacija med ribiškimi flotami. | |
Predlog spremembe 10 Člen 3 d (novo) | |
|
Člen 3(d) |
|
V zadnjem letu veljavnosti protokola in pred sklenitvijo novega sporazuma o njegovi obnovitvi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju sporazuma. |
Obrazložitev | |
Pred sklenitvijo novega sporazuma mora Komisija prositi oblasti države, s katero potekajo pogajanja, da ji zagotovi podatke. Na podlagi prejetih podatkov Komisija predloži Parlamentu in Svetu poročilo o splošni oceni. | |
Predlog spremembe 11 Člen 3 e (novo) | |
|
Člen 3(e) |
|
Na podlagi poročila iz člena 3(d) in po posvetovanju z Evropskim parlamentom Svet podeli Komisiji, če je potrebno, pogajalski mandat za sklenitev novega protokola. |
Obrazložitev | |
Evropski parlament in Svet lahko izpolnita svoje obveznosti le na podlagi poročila o oceni izvajanja sporazuma o ribolovu. | |
Predlog spremembe 12 Člen 3 f (novo) | |
|
Člen 3(f) |
|
Na sejah in pri delu mešane komisije iz člena 10 tega sporazuma lahko sodelujejo en poslanec Evropskega parlamenta kot opazovalec ter predstavniki ribolovnega sektorja, katerega dejavnost ureja ta sporazum. |
Obrazložitev | |
Sporazum ima tako s političnega kot s finančnega stališča velik pomen za zunanje odnose Unije na področju ribolova, zato je pomembno, da je zagotovljena preglednost in da so dana zagotovila za morebitne predloge sprememb. | |
Predlog spremembe 13 Člen 3 g (novo) | |
|
Člen 3(g) |
|
Komisija seznani Parlament z vsemi pobudami za spremembo vsebine tega sporazuma, vključno s protokolom, tehničnimi navodili in prilogami. |
Obrazložitev | |
Sporazum ima tako s političnega kot s finančnega stališča velik pomen za zunanje odnose Unije na področju ribolova, zato je pomembno, da je zagotovljena preglednost in da so dana zagotovila za morebitne predloge sprememb. |
- [1] Še neobjavljeno v UL.
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
I. UVOD
Skupnost in Kraljevina Maroko sta sklenili partnerski sporazum za ribiški sektor, ki je bil parafiran 28. julija 2005 in ki določa možnosti ribolova za ribiče Skupnosti, ter protokol in njegovo prilogo, ki določata tehnične in finančne pogoje za ribolovne dejavnosti ladij Evropske skupnosti za obdobje štirih let od vstopa v veljavnost sporazuma. Protokol in priloga z dodatki predstavljajo celoto s sporazumom ter so njegov sestavni del, v skladu s členom 16 sporazuma, za katerega je Parlament zaprošen za mnenje.
Sporazum o ribolovu z Marokom je bil, tradicionalno, najpomembnejši sporazum, ki ga je sklenila Skupnost. Kot bomo videli, to za sedanji sporazum ne velja več, saj so bili njegovi pogoji, v primerjavi s prejšnjimi sporazumi, precej spremenjeni. Tako lahko trdimo, da gre za nov tip sporazuma o ribolovu z Marokom.
Prejšnji sporazum z Marokom, ki je zajemal obdobje od 1995–1999, je bil zelo ambiciozen tako s finančnega vidika kot z vidika možnosti ribolova za Skupnost, kar zadeva vrste visoke tržne vrednosti, kot so lupinarji in glavonožci, ki jih je Maroko izključil iz novega sporazuma. Prejšnji sporazum edini ni vseboval klavzule o obnovitvi. Tako je Maroko želel pokazati, da gre za zadnji sporazum te vrste s Skupnostjo.
Po dolgih in težavnih pogajanjih Skupnost ni uspela prepričati Maroka, naj podpiše sporazum enake vrste, saj je Maroko vztrajal pri izključitvi vrst z velikim tržnim interesom za Skupnost, za preostale možnosti ribolova pa je določil neupravičene tehnične pogoje, ki so popolnoma onemogočali ribolov, ker so bili v nasprotju z gospodarskimi načeli in jih ribiški sektor Skupnosti ni mogel sprejeti, zato so bili uradni ribolovni odnosi prekinjeni. Posledica tega je bilo obsežno prestrukturiranje ribiškega sektorja Skupnosti, ki je deloval na območju, za katerega so bila, med drugim, uporabljena finančna sredstva, predvidena v sporazumu. Sprejet je bil posebni načrt za prestrukturiranje zadevne ribiške flote, ki je samo v Španiji imela okoli 244 od 397 ladij, ki so ribarile na tem območju in ki so neposredno zaposlovale skoraj 4000 članov posadke.
Novi sporazum, ki je sedaj predložen Evropskemu parlamentu, se torej močno razlikuje od prejšnjega sporazuma, saj so njegovi projekti, cilji, število odobrenih ladij in možnosti ribolova precej skromnejši. Temu primeren je tudi finančni vidik sporazuma, ki znaša 36 100 000 evrov letno namesto 100 milijonov letno po prejšnjem sporazumu. Zato je bil Evropski parlament obvezan sporazum odobriti s postopkom privolitve, kar pa ne velja več za sedanji sporazum. Sedaj je od novega celotnega zneska delež v višini 13 500 000 evrov letno namenjen razvoju lokalnega ribolova, lastniki plovil pa bodo morali plačati pristojbine za dovoljenja, kar bo znašalo okoli 3,4 milijonov evrov letno.
V prejšnjem sporazumu je bilo za prvo leto predvidenih 629 ladij (s postopnim zmanjševanjem), medtem ko sedanji sporazum predvideva prvotno 119 ladij (večinoma malih) in letno kvoto 60 000 ton neto (TN) za industrijski pelagični ribolov, večinoma za države severne Evrope, katerih ladje bodo lahko uporabljale velike potegalke, vključno s potegalkami s tonažo nad 3000 ton bruto (TB).
Sedanji »partnerski« sporazumi so sestavljeni na podlagi pridobitve možnosti ribolova naše ribiške flote v zameno za finančni prispevek in pomoč pri razvoju lokalnega sektorja tretjih držav, ob upoštevanju stanja virov njihovih voda, v skladu z znanstvenimi ocenami in s sistemi spremljanja in nadzora za preprečevanje prevelikega izkoriščanja staleža.
Novi sporazum v glavnem zajema šest tipov ribolovne dejavnosti. Določeni so bili različni predpisi glede pogojev, orodij in območij, kot je povzeto v priloženih tabelah, iz katerih je razvidno naslednje: sredozemsko območje je izključeno iz ribolovne dejavnosti, in ni predvideno niti za ulov glavonožcev (hobotnice in lignji), niti lupinarjev (kozice, škampi, rarogi). Ribolov teh vrst je bil zelo pomemben v prejšnjih sporazumih zaradi njihove visoke tržne vrednosti. Sporazum se osredotoča na priobalni ribolov in po novem vključuje tudi industrijski pelagični ribolov, načeloma namenjen za prehrano ljudi.
II. RIBOLOV V OBALNIH VODAH ZAHODNE SAHARE
Vprašanje, ki je bilo vedno prisotno pri sklepanju prejšnjih sporazumov in protokolov o ribolovu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, je bilo spoštovanje mednarodne zakonitosti pri dejavnostih ribiške flote Skupnosti, spoštovanje, ki so ga zagotavljali vsi sporazumi o ribolovu.
Ozemlje Zahodne Sahare se nahaja na atlantski obali severne Afrike ter na severu meji z Marokom, na jugu pa z Mavretanijo. Zahodna Sahara je leta 1884 postala španska provinca,
leta 1976 pa se je Španija umaknila z njenega ozemlja. Zahodno Saharo so takoj zatem zasedle sile sosednjih držav (Maroka in Mavretanije), ki so naletele na odpor večine lokalnega prebivalstva, večinoma zbranega okoli gibanja Polisario.
Mavretanija je po oboroženem uporu leta 1979 opustila svoje ozemeljske težnje po Zahodni Sahari, tako da je Maroko postal de facto lastnik ozemlja nekdanje španske province. Nastale razmere so pripeljale do oboroženega spora in mednarodnega spora, ki mu v okviru OZN ni videti kmalu konca.
Oboroženi boji med gibanjem Polisario in Marokom so se končali leta 1991, ko so Združeni narodi poskušali rešiti spore med Kraljevino Maroko in vlado Arabske republike Sahare s pomočjo sporazuma, ki predvideva referendumu pod nadzorom Združenih narodov (MINURSO - Misija Združenih narodov za referendum v Zahodni Sahari)), na podlagi katerega bi lahko prebivalci izrazili svojo pravico do samoodločbe in bodisi ustanovili lastno državo ali postali del Maroka. Vpleteni strani se nista mogli sporazumeti, katero prebivalstvo ima pravico do glasovanja, zato je spor trenutno na mrtvi točki.
Tako ima sedaj Zahodna Sahara, v skladu z mednarodnim pravom, status »ne-neodvisnega območja« (Non Self-Governing Territory), kot predvideva člen 73 Listine Združenih narodov. Španija ne uveljavlja de jure svoje administrativne vloge, saj ozemlje de facto upravlja Maroko.
Obravnavan sporazum o ribolovu, kot že vsi prejšnji sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost, spoštuje mednarodnopravni status quo ter si prizadeva ne vmešavati se v spor in spoštovati mednarodno pravo, kar je bilo tudi poudarjeno v vseh pravnih mnenjih posameznih evropskih institucij, vključno z mnenjem pravne službe Evropskega parlamenta, ki je bilo pripravljeno na zahtevo Odbora za razvoj. Oblast, ki dejansko upravlja ozemlje, t.j. Kraljevina Maroko, mora zagotoviti, da ima, v skladu z določbami OZN in v primeru dodelitve dovoljenj za ribolov v vodah ob obalah Zahodne Sahare, od gospodarske dejavnosti koristi tudi lokalno prebivalstvo.
Evropska unija in njene institucije morajo zagotavljati spoštovanje mednarodnega prava in Komisija mora v ta namen preučiti (prek mešanega odbora, predvidenega v členu 10 sporazuma), ali Maroko v resnici omogoča lokalnemu prebivalstvu, da uživa pridobljene ugodnosti, ter zagotavlja razvoj lokalnega ribolovnega sektorja.
III. PRIPOMBE POROČEVALCA
Poročevalec bi rad opozoril, da obstajajo precejšnje razlike med sedanjim sporazumom in sporazumom, ki ga je Skupnost sklenila z Marokom v preteklosti.
Hkrati želi poudariti, da ima Evropska unija v okviru pričujočega sporazuma enako politično stališče glede Zahodne Sahare kot v vseh prejšnjih sporazumih za ribolov z Marokom, ter si prizadeva za ohranitev takega stališča, zato da se ne spremeni mednarodni status quo spora ter da se ne ogrozijo načela Združenih narodov in se ne krši mednarodnega prava. V ta namen poročevalec v poročilo vključuje pripombo iz mnenja pravne službe Evropske unije, v katerem so navedena omenjena načela mednarodnega prava.
Ob upoštevanju, da so se zavlekla pogajanja za sporazum in za pripravo priloženih dokumentov, ki so namenjeni njegovi praktični izvedbi, da se pogajanja nadaljujejo, kljub temu, da je bil sporazum podpisan in je v parlamentarnem postopku, z namenom pojasniti sprejete odločitve ali, kot je priznala sama Evropska komisija Odboru za ribištvo, z namenom »izpiliti« vsebino in vključiti »pojasnitve novih razlag«, poročevalec meni, da je treba s pomočjo predlogov sprememb okrepiti nadzorne mehanizme, ki jih ima na voljo Evropski parlament za odobritev sporazuma in omogočanje začetka njegove veljavnosti. Poročevalec poziva Evropsko komisijo, naj pripravi izčrpno letno poročilo o izvajanju sporazuma, s protokolom in prilogami, ki so njegov sestavni del, zato da lahko Parlament na učinkovitejši in preglednejši način oceni, ali so bili doseženi vsi cilji iz sporazuma, ali je sporazum učinkovit ter njegov prispevek k interesom vseh vpletenih strani, in ali je sporazum donosen za Skupnost in njen ribiški sektor. Tako bo zagotovljena boljša pravna varnost v tem sektorju in bo nadzorovano izvajanje klavzule o ekskluzivnosti sporazuma (člen 6), zato da možnosti ribolova vrst visoke tržne vrednosti ne bodo dodeljene drugim (na podlagi zasebnih sporazumov), medtem ko te možnosti niso dodeljene Skupnosti na podlagi argumenta o varstvu naravnih virov.
Zato je bil tudi vložen predlog spremembe, da se zagotovi ustrezno obveščanje Evropskega parlamenta o spremembah stanja ribolovnih virov na tem območju, o vseh sprejetih ukrepih za ohranjanje virov in upravljanje z njimi, o nastalih znanstvenih poročilih in poskusnih kampanjah za ocenitev staležev, na podlagi česar bo znano stanje in spremembe virov. Na podlagi prejetih informacij bo mogoče ponovno preučiti možnosti ribolova in v primeru pozitivnih poročil, v skladu s postopki iz člena 4 sporazuma in členov 3, 4 in 5 protokola, vključiti vrste, ki so sedaj izključene.
Zaradi precejšnjih »tehničnih težav« v zvezi s praktičnim izvajanjem sporazuma, ki so nastale po podpisu sporazuma in jih je priznala Komisija ter zadevajo načine ribolova, kot sta potegalka (ribolov z lamparo) in parangal (dolžina, trnki), porazdelitev pelagičnega ribolova ali iztovarjanje v lokalnih pristaniščih, mora Komisija Evropski parlament obveščati o morebitnih spremembah, zato da se zagotovi, da sprejeti ukrepi, ki veljajo za lokalne ribiške flote, ne diskriminirajo ribiške flote Skupnosti.
PARAMETRI |
MALI PRIOBALNI RIBOLOV NA SEVERU, PELAGIČNI |
MALI PRIOBALNI RIBOLOV, PRIDNENI PARANGAL NA SEVERU |
MALI PRIOBALNI RIBOLOVNA JUGU |
Število dovoljenih ladij |
20 |
30 |
20 |
Vrsta ladje |
< 100 BT |
< 40 BT, 27 dovoljenj > 40 BT in < 150 BT, 3 dovoljenja |
< 80 BT |
Pristojbina |
67 evrov BT na četrtletje |
60 evrov BT na četrtletje |
60 EUR BT na četrtletje |
Geografska omejitev |
Severno od 34° 18’ 00’’ več kot 2 milji |
Severno od 34° 18’ S. Več kot 6 morskih milj |
Severno od 30° 40’ S. Več kot 3 morskih milj |
Ciljna vrsta |
sardoni, sardele in druge pelagične vrste |
mečarica, špari in druge pridnene vrste |
Grbe in špari |
Obveznost iztovarjanja |
Prvo leto: 25 %, drugo leto: 30 %, tretje leto: 40 % in četrto leto: 50 %. |
Neobvezna. |
Neobvezna. |
Biološka obnovitev |
Dva meseca: februar in marec |
Od 15. marca do 15. maja |
Nič. |
PARAMETRI |
PRIDNENI RIBOLOV |
RIBOLOV TUNOV |
INDUSTRIJSKI PELAGIČNI RIBOLOV |
Število dovoljenih ladij |
22 ladij z največ 11 ladij z vlečnimi mrežami na leto. |
27 |
Največ 5-6 plovil z več kot 3 000 BT na plovilo; 2-3 plovila med 150-3000 BT na plovilo; 10 plovil s tonažo manjšo od 150 BT na plovilo |
Vrsta ladij |
|
|
Industrijsko plovilo s pelagičnimi vlečnimi mrežami. |
Dovoljeno orodje |
Za parangalke, pridneni parangal, pritrjena gosta zabodna mreža za globine Za ladje z vlečnimi mrežami: pridnena vlečna mreža |
palica in panula, potegalka za lov z živimi vabami |
pelagično ali polpelagično |
Dovoljena kvota |
|
|
60 000 ton na leto in največ 10 000 ton na mesec. |
Pristojbina |
53 evrov BT na četrtletje |
25 evrov na ulovljeno tono |
Pristojbina na tono ulova, ki presega odobritev, je 50 evrov na tono. |
Geografska omejitev |
Južno od 29°S.Več od izobate 200 m za ladje z vlečnimi mrežami in več kot 12 morskih milj od obale za parangalke. |
Več kot 3 milje. Lov z vabami več kot 2 milji od obale. Celotno atlantsko območje Maroka, razen zaščitenega območja, vzhodno od črte, ki združuje točki 33° 30’ S/7° 35’ zahodne g. d. in 35°48’ S/6° 20’ zahodne g. d. |
Južno od 29° S, več kot 15 morskih milj od obale, izračunanih od najnižje vodne črte. |
Ciljne vrste |
senegalski oslič, mečak in bela palamida |
Tuni |
sardele, sardoni, skuše in šuri |
Obveznost iztovarjanja |
50 % ulova, opravljenega v Maroku. |
En del Maroku po mednarodni tržni ceni. |
Vsaka ladja bo morala v Maroku iztovoriti 25 % ulova. |
Biološko mirovanje |
Velja samo za ladje z vlečnimi mrežami in določene za ulov glavonožcev. |
Nič. |
Ribiška plovila z dovoljenjem morajo upoštevati vsako biološko mirovanje, ki gao ministrstvo uvede na ribolovnem območju, in tam prenehati z vsemi ribolovnimi dejavnostmi. |
Industrijska predelava |
|
|
Industrijska predelava ulova v ribjo moko in/ali olje je strogo prepovedana. |
MNENJE Odbora za razvoj (22.3.2006)
za Odbor za ribištvo
o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko
(KOM(2005)0692 – C6‑0040/2006 – 2005/0280(CNS))
Pripravljavec mnenja: Thierry Cornillet
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Sporazum o sodelovanju z Marokom je najpomembnejši sporazum, ki ga je Skupnost podpisala s tretjimi državami.
Po pogajanjih, ki so se končala 28. julija 2005, je sedaj Parlament pozvan, da izrazi svoje mnenje o dokumentu, ki bo po sprejetju v Svetu veljal štiri leta z možnostjo podaljšanja.
Čeprav se moramo vprašati, zakaj je preteklo 6 mesecev med parafiranjem sporazuma s strani Komisije in posvetovanjem s Parlamentom, menimo, da je sporazum tako pomemben, da gre njegovi vsebini nameniti podvojeno pozornost.
Evropska unija se je zavzela za zagotovitev trajnostnega ribolova v svetovnem merilu, tako kot je bilo določeno na vrhu v Johannesburgu, in s tem za ohranjanje in obnavljanje ribolovnih virov s ciljem čim bolj trajnega izkoriščanja.
Evropska unija je podpisala Kodeks odgovornega ribištva Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Prisotnost Evropske unije v oddaljenih ribolovnih območjih je zakonit cilj in ne smemo pozabiti, da je potrebno interese Unije na področju ribolova zaščititi in istočasno bedeti nad razvojem držav, s katerimi so sporazumi podpisani.
V sporazumu o partnerstvu so opredeljene trenutne prednostne naloge ribiške politike v Maroku: posodobitev in izboljšanje obalne flote, umik visečih zabodnih mrež, znanstvene raziskave, prestrukturiranje malega priobalnega ribolova, izboljšanje tržnih poti, mehanizacija naprav za iztovarjanje in ravnanje s tovorom, usposabljanje in podpora strokovnim organizacijam v maroškem sektorju.
Po vsej verjetnosti bodo nekatere izmed teh prednostnih nalog vplivale na razvoj obalnega prebivalstva, ki se preživlja z ribištvom ali s trženjem rib. Kljub temu bi bilo zaželeno, da se za dosego tega cilja sprejmejo posebni ukrepi.
Naj spomnimo, da se morata politika gospodarskega sodelovanja Unije in skupna ribiška politika dopolnjevati ter biti povezani in usklajeni, da bi lahko skupaj prispevali k zmanjšanju revščine v zadevnih državah in k trajnostnemu razvoju.
Protokol, ki dopolnjuje sporazum, določa finančni prispevek, kategorije in pogoje ribolovnih dejavnosti za ladje Skupnosti v maroških ribolovnih območjih.
Finančni prispevek znaša 36 100 000 evrov na leto. Malo več kot tretjina se dodeli za razvoj in izvajanje sektorske ribiške politike v Maroku.
Možnosti ribolova, navedene v sporazumu, so bile določene: 1) za kategorijo malega priobalnega ribolova: 20 plovil s potegalkami za pelagični ribolov na severu, 20 plovil za mali priobalni ribolov na jugu, 30 plovil s pridnenimi parangali za priobalni ribolov na severu in 27 plovil za ribolov z ribiško palico; 2) 22 plovil z vlečnimi mrežami in pridnenimi parangali za pridneni ribolov; 3) letna kvota 60.000 ton za industrijski pelagični ribolov.
10 evropskih držav, med plovili katerih se prvič pojavljajo tudi plovila iz novih držav članic, ima dovoljenje za ribolov v maroških vodah.
Za vsako kategorijo so se določile pristojbine za lastnike plovil, ki bi lahko na splošno prispevale k dodatnemu letnemu dohodku v višini okoli 3 milijonov evrov za Maroko.
Preden pa Odbor za razvoj izrazi svoje mnenje o predlogu Komisije, je treba obravnavati še eno temeljno vprašanje.
Člen 2 a) besedila, ki ga je parafirala Evropska komisija, pravi:
"„Maroško ribolovno območje“: vode, ki so pod suverenostjo ali v pristojnosti Kraljevine Maroko."
Odbor za razvoj je zaprosil pravno službo Parlamenta za mnenje o vprašanju, če bi lahko Skupnost privolila v podpis sporazuma, ki evropskim plovilom dovoljuje ribolov v vodah nekdanje Španske Sahare.
Odgovor pravne službe je bil pozitiven.
Po mnenju pravne službe je pomembno, da se del finančnega prispevka Skupnosti nameni razvoju lokalnega prebivalstva Zahodne Sahare.
Pravna služba predlaga, da bi Komisija in Svet jamčila Parlamentu, da bosta od Maroka zahtevala potrebna zagotovila v zvezi s tem, in da naj Skupnost predvidi prekinitev sporazuma, če prebivalstvo Zahodne Sahare ne bo prejelo dela finančnega prispevka.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
(2a) Finančni prispevek Evropske skupnosti bi moral biti namenjen tudi razvoju obalnega prebivalstva Maroka in Zahodne Sahare, ki se preživlja z ribištvom, in odpiranju majhnih in srednje velikih lokalnih industrijskih obratov v ribiškem sektorju. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko | |||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2005)0692 – C6‑0040/2006 – 2005/0280(CNS) | |||||
Pristojni odbor |
PECH | |||||
Mnenje pripravil |
DEVE | |||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
| |||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Thierry Cornillet | |||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
| |||||
Obravnava v odboru |
13.3.2006 |
21.3.2006 |
|
|
| |
Datum sprejetja |
21.3.2006 | |||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
14 12 0 | ||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Thierry Cornillet, Nirj Deva, Fernando Fernández Martín, Michael Gahler, Hélène Goudin, Filip Andrzej Kaczmarek, Glenys Kinnock, Ģirts Valdis Kristovskis, Maria Martens, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, Horst Posdorf, Toomas Savi, Pierre Schapira, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Mauro Zani | |||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Manolis Mavrommatis, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer | |||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Carlos Carnero González | |||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
| |||||
- [1] Še neobjavljeno v UL.
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko | |||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2005)0692 - C6-0040/2006 -2005/0280(CNS) | |||||
Datum posvetovanja z EP |
6.2.2006 | |||||
Pristojni odbor |
PECH | |||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
DEVE |
BUDG |
|
|
| |
Odbori, ki niso dali mnenja |
BUDG |
|
|
|
| |
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
| |
Poročevalec/-ka |
Daniel Varela Suanzes-Carpegna | |||||
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
| |||||
Poenostavljeni postopek – datum sklepa |
| |||||
Oporekanje pravni podlagi |
|
|
| |||
Popravek finančne ocene sredstev |
|
|
| |||
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju |
|
|
|
|
| |
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju |
|
|
|
|
| |
Obravnava v odboru |
22.2.2006 |
21.3.2006 |
3.4.2006 |
|
| |
Datum sprejetja |
3.5.2006 | |||||
Izid končnega glasovanja |
+: −: 0: |
21 4 6 | ||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
James Hugh Allister, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Iles Braghetto, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Paulo Casaca, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Alfred Gomolka, Pedro Guerreiro, Ian Hudghton, Heinz Kindermann, Henrik Dam Kristensen, Albert Jan Maat, Willy Meyer Pleite, Rosa Miguélez Ramos, Philippe Morillon, Willi Piecyk, Dirk Sterckx, Struan Stevenson, Margie Sudre, Daniel Varela Suanzes-Carpegna | |||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Duarte Freitas, Ana Maria Gomes, Luis de Grandes Pascual, Manuel Medina Ortega, Francisco José Millán Mon, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, María Isabel Salinas García, Carl Schlyter | |||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| |||||
Datum predložitve |
4.5.2006 | |||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... | |||||