POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o o ocenjevanju in obvladovanju poplav
15.5.2006 - (KOM(2006)0015 – C6‑0020/2006 – 2006/0005(COD)) - ***I
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Richard Seeber
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju poplav
(KOM(2006)0015 – C6‑0020/2006 – 2006/0005(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0015)[1],
– ob upoštevanju členov 251(2) in 175 (1) Pogodbe ES, v skladu s katerim je Komisija posredovala svoj predlog (C6‑0020/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za regionalni razvoj (A6‑0182/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj posreduje stališče Parlamenta Svetu in Komisiji.
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Naslov | |
|
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju poplav |
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju tveganja poplav (Sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo; s sprejetjem predloga spremembe bo treba celotno besedilo tehnično prilagoditi.) |
Obrazložitev | |
Zakonodajno besedilo obravnava predvsem tveganja in ne dejanskih poplav. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 | |
|
(1) Poplave lahko povzročijo smrtne žrtve, selitev ljudi, resno ogrozijo ekonomski razvoj in oslabijo ekonomske dejavnosti Skupnosti. |
(1) Poplave lahko povzročijo smrtne žrtve, selitev ljudi in škodo za okolje, resno ogrozijo ekonomski razvoj in oslabijo ekonomske dejavnosti Skupnosti. |
Obrazložitev | |
V skladu s členom 1 predloga Komisije (z vsebino) je treba okolje omeniti tudi tukaj. | |
Predlog spremembe Uvodna izjava 2 | |
|
(2) Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti. Vendar človeške dejavnosti prispevajo k povečanju verjetnosti pojava in škodljivih posledic poplav. |
(2) Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče popolnoma preprečiti. Vendar obsežno zmanjšanje naravne zmožnosti porečij za zadrževanje voda, slabo upravljanje človeških dejavnosti (na primer večje število človeških naselbin in ekonomskih sredstev na poplavnih površinah ter erozija in zmanjšanje naravnega zadrževanja vode na zemlji, sekanje gozdov in kmetovanje v povodjih), suše ter globalno segrevanje prispevajo k povečanju verjetnosti pojava in škodljivih učinkov poplav. |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
|
(2a) Tradicionalne strategije obvladovanja tveganja poplav, ki so osredotočene na gradnjo infrastruktur za takojšnjo zaščito ljudi, nepremičnin in premičnin, niso zagotovile varnosti v obsegu, ki bi ga morale. |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 3 | |
|
(3) Izvedljivo in zaželeno je, da se zmanjša tveganje škode za zdravje ljudi, okolje in infrastrukturo, ki je povezana s poplavami, ukrepe za zmanjšanje tveganja škode zaradi poplav pa je treba, da bi bili učinkoviti, usklajevati po celotnem povodju. |
(3) Izvedljivo in zaželeno je, da se zmanjša tveganje škode za zdravje in življenje ljudi, okolje in infrastrukturo, ki je povezana s poplavami. Ukrepe za zmanjšanje tega tveganja pa je treba usklajevati med državami članicami, njihovimi nacionalnimi, območnimi in lokalnimi organi, pa tudi organizacijami, odgovornimi za upravljanje z rekami v povodjih. |
Obrazložitev | |
Poplave so predvsem tveganje za življenje in tudi zdravje ljudi. Med letoma 1998 in 2004 je zaradi poplav v Evropi umrlo 700 ljudi, kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu tega predloga (str. 1 – Razlogi za predlog in njegovi cilji). | |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
|
(3a) Države članice se spodbujajo k sprejemanju ukrepov, ki pomagajo pri obvladovanju tveganja poplav na območjih v zgornjem ali spodnjem toku znotraj ali zunaj njihovega ozemlja in ohranjajo naravni potek reke, kjer je to mogoče. Kjer to ni mogoče, si morajo države članice prizadevati najti nadomestna območja na svojem ozemlju ali iskati takšna območja v sodelovanju z drugimi državami članicami. |
Obrazložitev | |
Z vidika povodja je lahko učinkoviteje sprejeti preventivne ukrepe na območjih v zgornjem toku, četudi ta območja spadajo na ozemlje druge države članice. Načelo solidarnosti direktive se lahko okrepi tako, da se zagotovi dodatna spodbuda za čezmejno sodelovanje za zmanjšanje čezmejnih tveganj poplav. | |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 3 b (novo) | |
|
|
(3b) Znanstveniki enoglasno opozarjajo, da so v zadnjih letih ekstremne padavine pogostejše . |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 3 c (novo) | |
|
|
(3c) Obvladovanje tveganja in zaščitni ukrepi za omejitev škode zaradi poplav morajo upoštevati načelo solidarnosti. Zato je treba obvladovanje tveganja poplav vzdolž porečja reke, ki teče med dvema ali več sosednjimi državami, organizirati tako, da se nobeno območje ne bo soočalo s tveganji poplav kot posledico netrajnostnega upravljanja rek. |
Obrazložitev | |
Direktiva 2000/60/ΕS o določitvi okvira za delovanje Skupnosti na področju vodne politike in ta predlog Direktive, ki bo z njo tesno povezana, vključujeta načelo solidarnosti, ki zahteva usklajeno obvladovanje tveganja poplav po celotnem področju čezmejnih sprejemnih porečij. | |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 3 d (novo) | |
|
|
(3d) Svet (za okolje) je v svojih sklepih s 14. oktobra 2004 zapisal, da "človekova dejavnost prispeva k povečanju verjetnosti in negativnih posledic (ekstremnih) padavin in da bodo tudi podnebne spremembe povzročile povečanje poplav". V skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot ga opredeljuje člen 37 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, je treba v politiko Unije vključiti visoko raven varovanja okolja, zato morajo Komisija in države članice sprejeti ukrepe za boljše preprečevanje poplav, zaščito pred tveganji in omejitev škode. |
Obrazložitev | |
Kot je v svojih sklepih 14. oktobra 2004 sprejel Svet, obstaja povezava med podnebnimi spremembami in pogostejšimi poplavami. Ker je to spoznanje nesporno, je treba sprejeti ukrepe za omejitev posledic takih poplav. | |
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 4 | |
|
(4) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike zahteva razvoj celostnih načrtov upravljanja za vsako povodje, zato da se doseže dobro ekološko in kemijsko stanje, ter prispeva k blažitvi posledic poplav. Vendar zmanjšanje tveganja poplav ni eden glavnih ciljev te direktive, niti ne upošteva prihodnjih tveganj zaradi podnebnih sprememb. |
(4)Na evropski ravni doslej še ni pravnega instrumenta za zaščito pred tveganji poplav. Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike zahteva razvoj celostnih načrtov upravljanja za vsako povodje, zato da se doseže dobro ekološko in kemijsko stanje, ter prispeva k blažitvi posledic poplav. Vendar zmanjšanje tveganja poplav ni eden glavnih ciljev te direktive; to tveganje, ki bo zaradi podnebnih sprememb v prihodnje pogostejše, ni upoštevano. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe poskuša pojasniti, da je treba pospešiti varnostne ukrepe za tveganje poplav, da se preprečijo večje stopnje tveganja zaradi podnebnih sprememb; vendar ni treba za vsak varnosti ukrep izvesti podrobne napovedi podnebnih sprememb, ker bi to povzročilo znatne in zelo neupravičene stroške ter zavlačevalo oblikovanje načrtov tam, kjer niso na razpolago zanesljivi podatki. | |
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 7 | |
|
(7) Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št.°2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije je mogoče dodeliti hitro finančno pomoč v primeru večje nesreče za pomoč prizadetim ljudem, regijam in državam za obnovitev čim bolj normalnih življenjskih pogojev, vendar se lahko uporabi le za nujne ukrepe in ne za faze, ki se zgodijo pred nesrečo. |
(7) Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št.°2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije je mogoče dodeliti hitro finančno pomoč v primeru večje nesreče za pomoč ekosistemom, prizadetim ljudem, regijam in državam za obnovitev čim bolj normalnih življenjskih pogojev, vendar se lahko uporabi le za nujne ukrepe in ne za faze, ki se zgodijo pred nesrečo. |
Obrazložitev | |
Ekosistemi v rečnih dolinah in na obalnih območjih imajo posebne lastnosti habitata in oblikujejo biološko raznovrstne predele, od katerih so nekateri edinstveni na evropski ali svetovni ravni (npr. delta reke Donave in delta reke Ren ter obala Islandije, otoka Rügen in otoka Bornholm). Med poplavami je lahko valilni habitat zaščitenih vrst ptic nepopravljivo poškodovan, kar zmanjša evropsko biološko raznovrstnost. Solidarnostni sklad Evropske unije ((KOM(2005)108 končno – 2005/033(COD) – SEC (2005)447) mora zato vključevati prav tiste ekosisteme, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah, vključno v poplavah. | |
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
|
(7a) Večina povodij je razdeljena med državami članicami. Učinkovito preprečevanje poplav in ukrepanje proti njim zahteva, poleg usklajevanja na ravni Skupnosti, tudi čezmejno sodelovanje. |
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 7 b (novo) | |
|
|
(7b) Države članice in Skupnost morajo upoštevati predpise za trajnostno obvladovanje tveganja poplav pri določanju in izvajanju svojih politik, vključno z na primer prometno politiko, prostorskim načrtovanjem, razvojem naselij ter politiko industrializacije, kmetijsko politiko, kohezijsko politiko,energetsko politiko in raziskovalno politiko. |
Obrazložitev | |
Obstajajo številni dokazi, da napačno usmerjeno prostorsko načrtovanje, razvoj naselij in politika industrializacije veliko prispevajo k povečanju tveganja poplav. | |
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 8 | |
|
(8) Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih, poplave kanalizacije in obalne poplave. Škoda, ki jo povzročijo poplave, se lahko razlikuje tudi glede na države in regije Skupnosti. Zato morajo cilji v zvezi z obvladovanjem tveganja poplav temeljiti na lokalnih in regionalnih okoliščinah. |
(8) Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih, poplave kanalizacije in obalne poplave ter poplave zaradi močnega dežja. Škoda, ki jo povzročijo poplave, se lahko razlikuje tudi glede na države in regije Skupnosti. Zato morajo cilji v zvezi z obvladovanjem tveganja poplav temeljiti na lokalnih in regionalnih okoliščinah. |
Obrazložitev | |
Poplavljanje zaradi močnega dežja se dodaja več vrstam poplavljanja, ki jih določi besedilo predlagane Direktive. | |
Predlog spremembe 15 Uvodna izjava 9 | |
|
(9) Na nekaterih območjih Skupnosti se tveganje poplav lahko obravnava kot majhno, na primer na redko naseljenih ali nenaseljenih območjih ali na območjih z omejenimi ekonomskimi sredstvi ali omejeno ekološko vrednostjo. Predhodno presojo tveganja poplav v vsakem povodju, porečju in zadevnem obalnem območju je treba izvesti na ravni vodnega območja za določitev tveganja poplav v vsakem primeru in določitev, ali so potrebni nadaljnji ukrepi. |
(9) Na nekaterih območjih Skupnosti se tveganje poplav lahko obravnava kot majhno, na primer na redko naseljenih ali nenaseljenih območjih ali na območjih z omejenimi ekonomskimi sredstvi ali omejeno ekološko vrednostjo. Vendar so ta območja lahko pomembna pri ublažitvi posledic poplav. Predhodno presojo tveganja poplav v vsakem povodju, porečju in zadevnem obalnem območju je treba izvesti na ravni vodnega območja za določitev tveganja poplav v vsakem primeru, možnosti ublažitve poplav in določitev, ali so potrebni nadaljnji ukrepi. |
Predlog spremembe 16 Uvodna izjava 10 | |
|
(10) Zato da so na voljo veljavna orodja za pridobivanje informacij ter dragocena podlaga za določanje prednostnih nalog in sprejemanje nadaljnjih tehničnih, finančnih in političnih odločitev, je treba zagotoviti sestavo kart poplav in okvirnih kart škode zaradi poplav, ki opisujejo območja z različnimi ravnmi tveganja poplav. |
(10) Zato da so na voljo veljavna orodja za pridobivanje informacij ter dragocena podlaga za določanje prednostnih nalog in sprejemanje nadaljnjih tehničnih, finančnih in političnih odločitev, je treba zagotoviti sestavo kart poplav in okvirnih kart škode zaradi poplav, ki opisujejo območja z različnimi ravnmi tveganja poplav, vključno s tveganjem onesnaženosti okolja zaradi poplav. |
Obrazložitev | |
Karte poplav morajo prikazovati obrate, ki lahko nenamerno povzročijo onesnaženost okolja zaradi poplav. | |
Predlog spremembe 17 Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
|
(10) Glede na sedanje možnosti držav članic je treba v skladu z načelom subsidiarnosti omogočiti dovolj prožnosti na lokalni in regionalni ravni, zlasti pri organizaciji in odgovornosti oblasti, načrtih za obvladovanje tveganja poplav in kartah poplavnih območij, ravni varstva ter ukrepih in časovnem razporedu za uresničitev zastavljenih ciljev. |
Obrazložitev | |
Glej sklepe Sveta (za okolje) 14. oktobra 2004. | |
Predlog spremembe 18 Uvodna izjava 11 | |
|
(11) Za izogibanje in zmanjšanje negativnih posledic poplav na zadevnem območju je primerno zagotoviti načrte za obvladovanje tveganja poplav. Vzroki in posledice poplav se razlikujejo glede na države in regije Skupnosti. Načrti za obvladovanje tveganja poplav morajo zato upoštevati posebne geografske, hidrološke in druge zadevne okoliščine povodij, porečij ali dela obale ter zagotoviti rešitve, ki so prilagojene potrebam in prednostnim nalogam, ki veljajo za povodje, porečje ali obalno območje, medtem pa morajo zagotavljati usklajenost z vodnimi območji. |
(11) Za izogibanje in zmanjšanje negativnih posledic poplav na zadevnem območju je primerno zagotoviti načrte za obvladovanje tveganja poplav. Vzroki in posledice poplav se razlikujejo glede na države in regije Skupnosti. Načrti za obvladovanje tveganja poplav morajo zato upoštevati posebne geografske, geološke, hidrološke, topografske in druge zadevne okoliščine, vključno z gostoto prebivalstva in gospodarskimi dejavnostmi v prizadetem povodju, porečju ali delu obale, ter zagotoviti rešitve, ki so prilagojene potrebam in prednostnim nalogam, ki veljajo za povodje, porečje ali obalno območje, medtem pa morajo zagotavljati usklajenost z vodnimi območji. Načrti za obvladovanje tveganja poplav morajo upoštevati tudi industrijske in kmetijske zmogljivosti ter druge možne vire onesnaževanja zadevnega območja, zato da se takšno onesnaževanje prepreči. |
Obrazložitev | |
Poplave so naravni pojav. Poplave pomenijo tveganje le za človeške dejavnosti ali rabe, ki se izvajajo na poplavnih ravnicah. Druga območja, kot so nenaseljena območja, redko naseljena območja ali območja, ki jih ljudje ne uporabljajo, niso ali so manj izpostavljena tveganju poplav. Negativni vplivi poplav so sorazmerni z gostoto prebivalstva in gospodarsko dejavnostjo, ki se izvaja na zadevnem območju. Ti kazalniki morajo biti zato vključeni v uvodno izjavo 11, v kateri so naštete osnovne okoliščine preprečevanja poplav in varstva pred poplavami. | |
Ker poplave pogosto povzroči nenamerno onesnaženje okolja zaradi industrijskih, kmetijskih in drugih zmogljivosti na zadevnem območju, morajo načrti za obvladovanje tveganja poplav upoštevati verjetne vire onesnaženja. | |
Predlog spremembe 19 Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
|
(13a) Skupno raziskovalno središče Evropske komisije razvija Evropski poplavni opozorilni sistem (EFAS), ki lahko zagotovi simulacije poplav srednjega obsega po Evropi, katerih priprava traja 3 do 10 dni. Podatki sistema EFAS lahko prispevajo k povečanju pripravljenosti ob predvidenih poplavah. Zato je treba s sistemom EFAS nadaljevati tudi po koncu preskusnega obdobja. Začetek njegovega delovanja je predviden za leto 2010. |
Obrazložitev | |
Evropski parlament je znatno povečal proračun za razvoj sistema EFAS, zato mora ta čim prej koristiti evropskim državljanom. | |
Predlog spremembe 20 Uvodna izjava 13 b (novo) | |
|
|
(13b) Obvladovanje poplav povodij si mora prizadevati za oblikovanje skupne odgovornosti in solidarnosti na območju povodja. Zato si morajo države članice prizadevati za povečanje ozaveščenosti in sodelovanja vseh zainteresiranih strani ter območij, ki niso ali so manj izpostavljena poplavam, vendar lahko uporaba teh zemljišč in načini obdelave prispevajo k nastanku poplav v spodnjem ali zgornjem toku rek. |
Predlog spremembe 21 Uvodna izjava 13 c (novo) | |
|
|
(13c) Za kratkoročne napovedi morajo države članice pripraviti načrte na podlagi najboljših razpoložljivih praks in najnovejših tehnologij, kot je modeliranje na omejenem območju (dve- do štiriurna napoved). |
Obrazložitev | |
Za zaščito evropskih državljanov pred tveganjem poplav morajo države članice uporabljati napredne tehnike za modeliranje. | |
Predlog spremembe 22 Uvodna izjava 15 | |
|
(15) V primeru večnamenske uporabe vodnih teles pri različnih oblikah trajnostnih človeških dejavnosti (npr. obvladovanje tveganja poplav, ekologija, rečna plovba ali hidroelektrarne) ter ob upoštevanju vplivov teh uporab na vodna telesa zagotavlja Direktiva 2000/60/ES jasen in pregleden postopek za obravnavanje takšnih uporab in vplivov, vključno z možnimi odstopanji od ciljev „dobro stanje“ ali/in „neposlabšanje“ iz člena 4(7). |
(15) V primeru uporabe vodnih teles pri konkurenčnih oblikah trajnostnih človeških dejavnosti (npr. obvladovanje tveganja poplav, ekologija, rečna plovba ali hidroelektrarne), ki vplivajo na vodna telesa zagotavlja Direktiva 2000/60/ES jasen in pregleden postopek za obravnavanje takšnih uporab in vplivov. V primeru nasprotujočih pravic je vedno treba dati prednost varstvu življenja in zdravja ljudi pred varstvom okolja. |
Predlog spremembe 23 Uvodna izjava 17 | |
|
(17) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so zlasti priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Zlasti si prizadeva za spodbujanje vključevanja visoke ravni varstva okolja v politiko Skupnosti v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 37 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. |
črtano |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev k predlogu sprememb 9. | |
Predlog spremembe 24 Uvodna izjava 18 | |
|
(18) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepov za prispevanje k oblikovanju gospodarstva in družbe znanja v Evropi, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 163 Pogodbe, in se torej lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa ta člen, ta sklep ne presega potrebnega za doseganje teh ciljev – |
(18) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepov za prispevanje k oblikovanju gospodarstva in družbe znanja v Evropi, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 163 Pogodbe, in se torej lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa ta člen, ta sklep ne presega potrebnega za doseganje teh ciljev. Države članice lahko v začetnem obdobju do datuma iz člena 6(2) uporabljajo obstoječe načrte, če so izpolnjena minimalna merila iz člena 4. |
Obrazložitev | |
Če so izpolnjena minimalna merila, obstoječi načrti držav članic zaradi subsidiarnosti veljajo za skladne s to direktivo do prvega pregleda predhodne presoje tveganja poplav. | |
Predlog spremembe 25 Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
|
(18a) Pri pripravi te direktive so bile polno upoštevane določbe protokola (št. 30) k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. |
Predlog spremembe 26 Člen 1 | |
|
Ta direktiva določa okvir za zmanjšanje tveganja, povezanega s poplavami v Skupnosti, za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost. |
Namen te direktive je določiti okvir za ocenjevanje in obvladovanje tveganja poplav za zmanjšanje negativnih posledic, povezanih s poplavami v Skupnosti, za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost. Poleg tega bo to pripomoglo k doseganju okoljskih ciljev, določenih v veljavni zakonodaji Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Namen te direktive ni le zmanjšanje tveganja poplav, ampak tudi obvladovanje takega tveganja. | |
Poplave same po sebi ne ogrožajo okolja. Škoda, ki jo poplave povzročijo v okolju, se večinoma kaže v škodi na lastnini ljudi in izpustu nevarnih kemikalij. Namesto tega človeške dejavnosti na območjih, izpostavljenih poplavam, povečujejo tveganje poplav, obvladovanje tega tveganja pa zahteva nove fizične spremembe vodnih sistemov. V nacionalnih poročilih v zvezi s členom 5 Okvirne direktive o vodah so organi presodili, da fizično spreminjanje rek in jezer povzroča precejšnje poslabšanje vodnega okolja. Ista poročila ugotavljajo, da so te fizične spremembe eden od ključnih razlogov, da 50 % evropskih rek in jezer verjetno ne bo izpolnilo pravno zavezujočega cilja Okvirne direktive o vodah, ki določa doseganje „dobrega ekološkega stanja“ do leta 2015. | |
Predlog spremembe 27 Člen 2, točka 1 | |
|
1. „Poplava“ pomeni začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. |
1. „Poplava“ pomeni začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo, tudi zaradi močnega dežja, ki povzroči poplave nenaseljenih in/ali industrijskih območij. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe omogoča širšo opredelitev koncepta „poplava“ v skladu s širitvijo koncepta za vključitev močnega dežja kot drugega razloga tega naravnega pojava. | |
Predlog spremembe 28 Člen 2, odstavek 2 | |
|
2. "tveganje poplav": pomeni verjetnost poplave določene stopnje skupaj z ocenjeno škodo za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost, ki je povezana s to stopnjo poplave. |
2. "tveganje poplav": pomeni verjetnost poplave skupaj z možno škodo za življenje in zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost, ki je povezana s to poplavo. |
|
g |
|
Obrazložitev | |
Dodatek "določene stopnje" je z vidika oblikovanja besedila nejasen. | |
Predlog spremembe 29 Člen 3 | |
|
Za namene te direktive države članice uporabljajo ureditve iz člena 3(1), (2), (3) in (6) Direktive 2000/60/ES. |
Za namene te direktive države članice uporabljajo ureditve iz člena 3(1), (2), (3), (5) in (6) Direktive 2000/60/ES. |
Obrazložitev | |
Če vodno območje sega čez ozemlje Skupnosti, si zadevne države članice prizadevajo za vzpostavitev ustreznega sodelovanja z zadevnimi državami nečlanicami, da dosežejo cilje te direktive na celotnem vodnem območju. | |
Predlog spremembe 30 Odstavek 1 a člena 3 (novo) | |
|
|
Če države članice za izvajanje te direktive imenujejo drug pristojni organ, veljajo določbe člena 3(6), (8) in (9) Direktive 2000/60/ES. |
Obrazložitev | |
Državam članicam je treba omogočiti prožnost. | |
Predlog spremembe 31 Člen 4, odstavek 1 | |
|
1. Države članice za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja, ki leži na njihovem ozemlju, predhodno ocenijo tveganje poplav v skladu z odstavkom 2. |
1. Države članice za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja, ki leži na njihovem ozemlju, predhodno ocenijo tveganje poplav v skladu z odstavkom 2. V ta namen se lahko uporabljajo obstoječe ocene, ki jih pripravljajo države članice in ki izpolnjujejo zahteve te direktive. |
Obrazložitev | |
Zaradi (stroškovne) učinkovitosti se morajo za predhodno oceno tveganja uporabljati obstoječe ocene, ki izpolnjujejo zahteve te direktive. | |
Predlog spremembe 32 Člen 4, odstavek 2, točka (a) | |
|
(a) karta vodnega območja, vključno z mejami povodij, porečij in, kjer je primerno, zadevnih obalnih območij, ki kaže topografijo in uporabo zemljišča; |
(a) karta vodnega območja, vključno z mejami povodij, porečij in zadevnih obalnih območij, ki kaže topografijo in uporabo zemljišča; |
Obrazložitev | |
Človeške dejavnosti so osredotočene zlasti na obalna območja. Ker so obalna območja še posebej izpostavljena verjetnim posledicam podnebnih sprememb, je treba brez izjeme vsa obalna območja vključiti v predhodno oceno tveganja poplav. | |
Predlog spremembe 33 Člen 4, odstavek 2, točka (b) | |
|
(b) opis preteklih poplav; |
b) opis preteklih poplav in tistih, ki so zelo škodljivo vplivale na življenja ljudi, gospodarske dejavnosti in okolje; |
Obrazložitev | |
Zaradi (stroškovne) učinkovitosti je treba opisati le najpomembnejše poplave. | |
Predlog spremembe 34 Člen 4, odstavek 2, točka (c) | |
|
(c) opis procesov poplavljanja in njihove občutljivosti na spremembe, vključno z vlogo poplavnih območij kot naravnih sredstev za zadrževanje/naravnega varnostnega pasu za varstvo pred poplavami in tokom poplavnih voda zdaj in v prihodnosti; |
(c) opis procesov poplavljanja, vključno z njihovo občutljivostjo na spremembe, zlasti pogrezanje in vloga, ki jo imajo poplavna območja kot naravna sredstva za zadrževanje/naravnega varnostnega pasu za varstvo pred poplavami, kot tudi opis zdajšnjega in prihodnjega toka poplavnih voda; |
Obrazložitev | |
Pogrezanje je treba obravnavati zato, ker povečuje tveganje poplav. | |
Predlog spremembe 35 Člen 4, odstavek 2, točka (f a) (novo) | |
|
|
(f a) ukrepe za obvladovanje tveganja poplav, zlasti tiste, povezane z gradnjo infrastruktur, je treba zanesljivo in pregledno oceniti z gospodarskega in okoljskega vidika, da se zagotovi njihova dolgoročna učinkovitost za državljane in podjetja, ob upoštevanju načela povračila stroškov, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov. |
Obrazložitev | |
Na območjih, izpostavljenih poplavam, mora razvoj novih človeških dejavnosti kriti stroške ukrepov za obvladovanje tveganja. To lahko povzroči, da državljani in podjetja na območjih, izpostavljenih poplavam, sprejemajo varstvene ukrepe za zmanjšanje škode. O stroških obnove in o tem, kdo jih bo kril, je treba odločiti na nacionalni ravni. | |
Predlog spremembe 36 Člen 4, odstavek 2, točka (f b) (novo) | |
|
|
(f b) ocenitev učinkovitosti obstoječih zgrajenih infrastruktur za zaščito pred poplavami, ob upoštevanju njihove dejanske zmogljivosti za preprečitev škode ter njihove gospodarske in okoljske učinkovitosti; |
Predlog spremembe 37 Člen 4, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Države članice lahko sklenejo, da za povodja, porečja in dele obale, kjer se predvideva dovolj veliko potencialno tveganje, ni potrebna predhodna presoja tveganja poplav iz odstavka 1, če: |
|
|
(a) do roka iz člena 6 (1) že obstajajo karte poplavnih območij ali načrti za obvladovanje tveganja poplav; |
|
|
(b) države članice do roka iz člena 6(1) obvestijo Komisijo, da se sklicujejo na to izjemo; in |
|
|
(c) države članice do rokov iz členov 6(2), 8(2) oziroma 10(2) preverijo predhodno presojo tveganja poplav, načrte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav v skladu s poglavji II, III in IV. |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 31. | |
Predlog spremembe 38 Člen 5, odstavek 1 | |
|
1. Na podlagi ocene iz člena 4 se vsako povodje, porečje ali del obale, ki spada v vodno območje, umesti v eno od naslednjih kategorij: |
1. Na podlagi presoje iz člena 4 se vsako povodje, porečje, del obale ali njihovi predeli, ki spadajo v vodno območje, umestijo v eno od naslednjih kategorij: |
|
(a) povodja, porečja ali deli obale, za katere se ugotovi, da jih ne ogroža nobeno možno večje tveganje poplav ali obstaja razumna verjetnost, da se to ne pojavi, ali so morebitne posledice za zdravje ljudi, okolje ali ekonomsko dejavnost sprejemljivo majhne; |
(a) povodja, porečja, deli obale ali njihovi predeli, za katere se ugotovi, da jih ne ogroža nobeno možno večje tveganje poplav ali so morebitne posledice za okolje ali ekonomsko dejavnost sprejemljivo majhne, ob upoštevanju predvidljive uporabe zemljišč ali klimatskih sprememb; |
|
b) povodja, porečja ali deli obale, za katere se sklene, da jih ogroža možno večje tveganje poplav ali obstaja razumna verjetnost, da se to pojavi. |
(b) povodja, porečja ali deli obale, za katere se sklene, da jih ogroža možno večje tveganje poplav. |
|
|
|
Obrazložitev | |
Posledice za zdravje ljudi niso nikoli sprejemljive. | |
Območja, za katera se načrtujejo spremembe glede uporabe zemljišč ali se pričakujejo predvidljive spremembe glede količine in vzorcev dežja zaradi spremembe podnebja, je treba natančneje oceniti, da se zagotovi dovolj informacij za načrtovanje. | |
Predlog spremembe 39 Člen 5, odstavek 2 | |
|
2. Umeščanje mednarodnih povodij ali porečij ali delov obale, ki so del mednarodnega vodnega območja, v kategoriji iz odstavka 1 usklajujejo zadevne države članice. |
2. Umeščanje mednarodnih povodij ali porečij, delov obale ali njihovih predelov, ki so del mednarodnega vodnega območja, v kategoriji iz odstavka 1 usklajujejo zadevne države članice. |
Predlog spremembe 40 Člen 5, odstavek 2, pododstavek 1 a (novo) | |
|
|
Države članice za namen tega člena zagotovijo prenos ustreznih podatkov znotraj povodij, ki segajo v več držav. |
Obrazložitev | |
Cilj tega predloga spremembe je olajšanje usklajevanja, predvidenega v odstavku 2. | |
Predlog spremembe 41 Člen 7, odstavek 1 | |
|
1. Države članice na ravni vodnega območja pripravijo karte poplav in okvirne karte škode zaradi poplav, v nadaljnjem besedilu „karte poplavnih območij“, za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5(1)(b). |
1. Države članice na ravni vodnega območja pripravijo karte poplav in okvirne karte škode zaradi poplav, v nadaljnjem besedilu „karte poplavnih območij“, za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5(1)(b). V ta namen se lahko uporabljajo obstoječe karte, ki jih pripravljajo države članice in ki izpolnjujejo zahteve te direktive. |
Obrazložitev | |
Zaradi (stroškovne) učinkovitosti se morajo uporabljati obstoječe karte, ki izpolnjujejo zahteve te direktive. | |
Predlog spremembe 42 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 1, točka (a) | |
|
(a) velika verjetnost poplav (verjetno obdobje ponovitve enkrat na 10 let); |
(a) poplave z verjetnim obdobjem ponovitve enkrat na 10–30 let; |
Obrazložitev | |
V večini držav članic kartiranje poplav z obdobjem ponovitve na 10 let, ki je v praksi na splošno manj pomembno, ni potrebno. Državam članicam je zato treba dovoliti presojo, kakšno obdobje preiskave ali verjetno obdobje ponovitve bodo uporabile kot podlago za karte poplav z veliko verjetnostjo. | |
Predlog spremembe 43 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 1, točka (b) | |
|
(b) srednja verjetnost poplav (verjetno obdobje ponovitve enkrat na 100 let); |
(b) poplave z verjetnim obdobjem ponovitve enkrat na 100 let; |
Obrazložitev | |
Izrazi kot "velika/srednja" verjetnost ne spadajo v terminologijo upravljanja voda. | |
Predlog spremembe 44 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 2, točka (c) | |
|
(c) območja, kjer sta možni erozija bregov in odlaganje naplavin. |
(c) območja, kjer so možne erozija rečnih teras in pobočij rečnih dolin ter erozija bregov in odlaganje naplavin. |
Obrazložitev | |
Prejšnja različica se je sklicevala le na škodo obalnih območij, medtem ko večina poplav v Evropi prizadene rečne doline. Med poplavo se poškodujejo vsi deli doline – struga, rečne terase in pobočja. | |
Predlog spremembe 45 Člen 7 odstavek 2 pododstavek 2 točka (c) | |
|
(c) območja, kjer lahko pride do erozije bregov in odlaganja naplavljene umazanije. |
(c) območja, kjer lahko pride do erozije bregov in odlaganja naplavin. |
Obrazložitev | |
Nanaša se samo na nemško verzijo. | |
Predlog spremembe 46 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 2, točka (c a) (novo) | |
|
|
(c a) strma območja, ki jih lahko prizadenejo poplave z veliko hitrostjo toka in veliko količino naplavin. |
Obrazložitev | |
Upoštevati je treba tudi poplave v nekaterih sredozemskih regijah, ki jih večinoma povzročajo kratki, močni nalivi, katerih posledice so zaradi strmih pobočij še hujše. | |
Predlog spremembe 47 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 2, točka (c b) (novo) | |
|
|
(c b) dejavniki, ki lahko povzročijo poplave, in so lahko prisotni na območju, označenem na karti poplavnih območij. |
Obrazložitev | |
Za oceno in obvladovanje poplav je treba opredeliti in analizirati dejavnike ter vse njihove posledice. Razen tega, da so navedeni v načrtih obvladovanja, jih je treba prikazati tudi na kartah poplavnih območij. | |
Predlog spremembe 48 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 2, točka (c c) (novo) | |
|
|
(c c) poplavne površine in druga naravna območja, ki lahko zdaj in v prihodnosti delujejo kot varnostno območje za zadrževanje vode. |
Obrazložitev | |
Nerazvita območja, ki so lahko naravno poplavljena (npr. poplavne ravnice) in so pomembna za zadrževanje vode, se lahko usmerijo v razvoj, če niso upoštevana v kartah poplavnih območij in načrtih obvladovanja poplav. Tako bi izgubila ali zmanjšala svojo pomembno vlogo zmanjševanja tveganja poplav in nova sredstva, ki bi se v to vložila, bi bila izpostavljena tveganju. Zato je pomembno, da se za ta območja uporablja določba o „neposlabšanju“, da se tveganje ne povečuje. Zato je treba ta območja in naloge, ki jih opravljajo, vključiti v ustrezne karte poplavnih območij in načrte obvladovanja, ki jih je treba pripraviti v skladu s to direktivo, ali jih v njih upoštevati. | |
Predlog spremembe 49 Člen 7, odstavek 3 | |
|
3. Okvirne karte škode zaradi poplav kažejo možno škodo, povezano s poplavami iz predvidenih potekov iz odstavka 2 in izraženo glede na: |
3. Okvirne karte škode zaradi poplav kažejo možne škodljive posledice, povezane s poplavami iz predvidenih potekov iz odstavka 2 in izraženo glede na: |
|
(a) število možnih prizadetih prebivalcev; |
(a) število možnih prizadetih prebivalcev; |
|
(b) možno gospodarsko škodo na območju; |
(b) možno gospodarsko škodo na območju; |
|
(c) možno škodo za okolje. |
(c) možno škodo za okolje – vključno z območji, ki so določena za zaščitena območja v skladu s členom 6 Direktive 2000/60/ES, ob upoštevanju lokacij točkovnih ali razpršenih virov onesnaženja in povezanega tveganja za vodne ali kopenske ekosisteme v primeru poplav – in tveganja za zdravja ljudi. |
|
|
(ca) tehnične obrate iz Priloge I k Direktivi Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja1 ter zajete v Direktivi Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi2, ki lahko povzročijo naključno onesnaženje v primeru poplav, in zaščitena območja iz člena 6 Direktive 2000/60/ES. |
|
|
___________ |
|
|
1UL L 257, 10.10.1996, str.26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 (UL L 33, 4.2.2006, str. 1). |
|
|
2 UL L 10, 14.1.1997, str. 13. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/105/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 97). |
Obrazložitev | |
Karte poplav morajo prikazovati obrate, ki lahko nenamerno povzročijo onesnaženost okolja zaradi poplav. Obrati z možnim tveganjem se določajo v skladu s klasifikacijami iz zgoraj navedenih Direktive Seveso II in Direktive IPPC. Na kartah poplav je treba prikazati tudi zaščitena območja, opredeljena v Okvirni direktivi o vodah. | |
Če je verjetno, da bodo poplave povzročile posebne okoljske probleme, kot je onesnaženje vode, ker se na območju nahajajo nekateri obrati, je treba to tveganje kartirati od začetka. | |
Predlog spremembe 50 Člen 7, odstavek 3, pododstavek 1 a (novo) | |
|
|
Karte poplavnih območij lahko območja razdelijo v manjša območja glede na uporabo zemljišča in občutljivost za možno škodo. |
Obrazložitev | |
Razdelitev območij na manjša območja glede na uporabo zemljišča (gozdno, kmetijsko, mestno, industrijsko itd.) in občutljivost za možno škodo ter vnos teh območij na karte poplavnih območij je zelo koristno pri odločanju glede postopkov za obvladovanje tveganja poplav. Glej predlog spremembe 4. | |
Predlog spremembe 51 Člen 7, odstavek 3 a (novo) | |
|
|
3a. Države članice določijo posebne točke, na katerih je tveganje poplav večje. Te informacije je treba upoštevati pri načrtovanju rabe zemljišč. |
Obrazložitev | |
Vedno so posebne točke izpostavljene večjemu tveganju. Informacije v zvezi s tem je treba uporabiti za boljše načrtovanje rabe zemljišč za kmetijski, industrijski in urbani razvoj ter infrastrukturo. | |
Predlog spremembe 52 Člen 7, odstavek 3 b (novo) | |
|
|
3b. Glede na posebne značilnosti svojih regij lahko države članice v karte poplavnih območij vključijo posebne določbe, če menijo, da je to ustrezno. |
Obrazložitev | |
Direktiva določa nekatera osnovna pravila, ki se morajo upoštevati. Vseeno je lahko za posamezne države članice zelo koristno, da določijo posebne ukrepe za območja s posebnimi značilnostmi. | |
Predlog spremembe 53 Člen 9, odstavek 1 | |
|
1. Države članice pripravijo in izvajajo načrte za obvladovanje tveganja poplav na ravni vodnega območja za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi odstavka 1 točke (b) člena 5 v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena. |
1. Države članice pripravijo in izvajajo načrte za obvladovanje tveganja poplav na ravni vodnega območja za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5 (1)(b) v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena ter z Direktivo 79/409/EGS in Direktivo 92/43/EGS. |
Predlog spremembe 54 Člen 9, odstavek 1 a (novo) | |
|
|
1a. Pri pripravi kart države članice opišejo procese poplavljanja in njihovo občutljivost na spremembe, vključno z vlogo poplavnih območij kot naravnih sredstev za zadrževanje/naravnega varnostnega pasu za varstvo pred poplavami in tokom poplavnih voda zdaj in v prihodnosti. Poleg tega opišejo razvojne načrte, ki spreminjajo uporabo zemljišča ali razporeditev prebivalstva in porazdelitev ekonomskih dejavnosti, kar bi povzročilo povečanje tveganja poplav na območju samem ali v višje ali nižje ležečih regijah. |
Predlog spremembe 55 Člen 9, odstavek 1 b (novo) | |
|
|
1b. Če so že na voljo karte in načrti za vodna območja ali njihove dele, ki ustrezajo zahtevam te direktive, lahko države članice za namene te direktive uporabljajo obstoječe karte oz. načrte. Zahteva po pregledu in posodobitvi se ohrani. |
Obrazložitev | |
Države članice, ki so na tem področju že opravile delo, morajo imeti možnost, da rezultate tudi uporabijo. | |
Predlog spremembe 56 Člen 9, odstavek 2 | |
|
2. Države članice določijo ustrezne ravni varstva, ki so posebej določene za vsako povodje, porečje ali del obale, s poudarkom na zmanjševanju verjetnosti poplav in možnih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost ter ob upoštevanju zadevnih vidikov: upravljanje voda, upravljanje tal, prostorsko načrtovanje, uporaba zemljišč in ohranjanje narave. |
2. Države članice ob tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi določijo ustrezne ravni varstva, ki so posebej določene za vsako povodje, porečje ali del obale, s poudarkom na zmanjševanju možnih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost, po možnosti z uporabo nestrukturnih pobud, ter na zmanjševanju verjetnosti poplav. Ti ukrepi morajo upoštevati zadevne vidike: upravljanje voda, upravljanje tal, prostorsko načrtovanje, uporabo zemljišč, občutljivost zadevnih območij za možno škodo in ohranjanje narave, pa tudi stroške in koristi. V primeru skupnih povodij, porečij ali delov obale države članice sodelujejo pri izvajanju navedenih obveznosti. Človekovo uporabo poplavnih ravnic je treba prilagoditi opredeljenemu tveganju poplav. |
Obrazložitev | |
Poplave so naravni pojav rečne dinamike, ki imajo pomembno vlogo. Zato je nujno opozoriti na pomembnost prednostne uporabe nestrukturnih ukrepov. To pomeni, da se lahko tveganje poplav zmanjša z zmanjšanjem občutljivosti. Le če se ti ukrepi izkažejo za nezadostne, mora zmanjševanje verjetnosti poplav vključevati strukturne ukrepe. | |
Cilj predloga spremembe je zagotoviti, da se v primeru skupnih povodij države članice usklajujejo pri določanju ravni varstva. Ta zaščitni ukrep je zlasti pomemben za države ob spodnjem toku. Razen tega je treba številne pogoje, ki se upoštevajo v zgornjem primeru, razširiti na stroške in koristi ukrepov. | |
Poplave so naravni pojav. Poplave ogrožajo le človeške dejavnosti ali rabe, ki se izvajajo na poplavnih ravnicah. Zato mora zmanjšanje možnih posledic poplav vključevati tudi prilagoditev teh človeških dejavnosti obstoječemu tveganju poplav. | |
Predlog spremembe 57 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 1 | |
|
3. Načrti za obvladovanje tveganja poplav vključujejo ukrepe, katerih cilj je doseči ravni varstva, določene v skladu z odstavkom 2. |
3. Načrti za obvladovanje tveganja poplav vključujejo ukrepe, ki: (a) delujejo preko naravnih postopkov, kot je ohranjanje in/ali obnova poplavnih ravnic, da se reke, če je mogoče, vrnejo na svoje območje, in spodbujajo ustrezne uporabe zemljišča ter kmetijskih in gozdarskih praks na območju povodja; |
|
|
(b) prispevajo k obvladovanju poplav v višje ali nižje ležečih regijah ali vsaj ne povečajo tveganja poplav na način, da bi višje ali nižje ležeče regije utrpele nesorazmerno visoke stroške pri doseganju ustrezne ravni preprečevanja tveganja in varstva; |
|
|
(c) upoštevajo učinkovitost obstoječe infrastrukture, zgrajene za obrambo pred poplavami, vključno z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo. |
Obrazložitev | |
Naloga zadrževanja vode, ki jo opravljajo nerazvita območja, ki so lahko naravno poplavljena (npr. poplavne ravnice), in gozdovi, je pomembna za ublažitev tveganja poplav in jo je treba upoštevati pri razvijanju načrtov za obvladovanje tveganja poplav – zlasti ker so tradicionalne strategije za obvladovanje poplav, ki večinoma temeljijo na strojegradnji, pogosto neučinkovite in lahko povzročijo resne težave ob spodnjem toku reke. | |
Predlog spremembe 58 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 2 | |
|
Načrt za obvladovanje tveganja poplav obravnava vse faze cikla obvladovanja tveganja poplav s poudarkom na preprečevanju, varstvu, pripravljenosti ter ob upoštevanju značilnosti posameznega povodja ali porečja. |
Načrt za obvladovanje tveganja poplav obravnava vse faze cikla obvladovanja tveganja poplav s poudarkom na preprečevanju, varstvu, pripravljenosti ter ob upoštevanju značilnosti posameznega povodja ali porečja. Načrt za obvladovanje tveganja poplav vključuje tudi oceno ukrepov v primeru nesreče in oceno obnove. |
Obrazložitev | |
Čeprav načrti obvladovanja tveganja temeljijo na preprečevanju, varstvu in pripravljenosti, bi lahko natančna ocena ukrepov v primeru nesreče in ocena obnove pripomogli k širjenju ozaveščenosti o škodi zaradi pomanjkanja preventivnih ukrepov. | |
Predlog spremembe 59
|
|
Načrt za obvladovanje tveganja poplav vključuje ukrepe za preprečevanje nenamernega onesnaževanja iz tehničnih obratov, kot je določeno v Prilogi I k Direktivi Sveta 96/61/ES in zajeto v Direktivi Sveta 96/82/ES kot posledica poplavljanja. |
Obrazložitev
Ker poplave pogosto povzročijo nenamerno onesnaževanje okolja zaradi industrijskih, kmetijskih in drugih zmogljivosti na zadevnem območju, morajo načrti za obvladovanje tveganja poplav upoštevati verjetne vire onesnaženja. Obrati z možnim tveganjem se določajo v skladu s klasifikacijami iz zgoraj navedenih Direktive Seveso II in Direktive IPPC.
Predlog spremembe 60 Člen 9, odstavek 3 a (novo) | |
|
|
3a. Ukrepe za obvladovanje tveganja poplav, zlasti tiste, povezane z gradnjo infrastruktur, je treba zanesljivo in pregledno oceniti z gospodarskega in okoljskega vidika, da se zagotovi njihova dolgoročna učinkovitost za državljane in podjetja, ob upoštevanju načela povračila stroškov, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov. |
Predlog spremembe 61 Člen 9, odstavek 4 | |
|
4. Ukrepi za obvladovanje tveganja poplav, ki so sprejeti v eni državi članici, ne smejo povečati tveganja poplav v sosednjih državah. |
4. Ob upoštevanju načela solidarnosti je treba ukrepe v višje ali nižje ležečih območjih obravnavati, kjer je primerno, kot del načrtov za obvladovanje tveganja poplav. Ukrepi za obvladovanje tveganja poplav ali kateri koli ukrepi, ki so sprejeti v eni državi članici, ne smejo povečati tveganja poplav v sosednjih državah. |
Predlog spremembe 62 Člen 9, odstavek 4 a (novo) | |
|
|
4a. Če država članica želi bistveno spremeniti ukrepe za izvajanje ali časovni razpored, določen za izvajanje med rokom za preverjanje, predvidenim v členu 11(2), države članice sprejmejo ustrezen ukrep za zagotovitev usklajevanja z drugimi državami članicami v mednarodnem vodnem območju ter za obveščanje in sodelovanje javnosti. |
Predlog spremembe 63 Člen 12, odstavek 2 | |
|
2. Države članice v primeru mednarodnih vodnih območij, ki so v celoti na območju Skupnosti, zagotovijo usklajevanje, katerega cilj je izdelava enega mednarodnega načrta za obvladovanje tveganja poplav. |
2. Države članice v primeru mednarodnih vodnih območij, ki so v celoti na območju Skupnosti, zagotovijo usklajevanje, na primer z razvijanjem omrežij za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, katerega cilj je izdelava enega mednarodnega načrta za obvladovanje tveganja poplav. Države pristopnice in države kandidatke se močno spodbuja k dejavnemu sodelovanju pri teh usklajevalnih ukrepih. |
|
Kjer se tak načrt ne izdela, države članice izdelajo načrt za obvladovanje tveganja, ki zajema vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na njihovem ozemlju. |
Kjer se tak načrt ne izdela, države članice izdelajo načrt za obvladovanje tveganja, ki zajema vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na njihovem ozemlju. Pri pripravi takih načrtov se posvetujejo z državami članicami, ki so del mednarodnega povodja, poročajo o stališčih zadevnih držav članic in upoštevajo vpliv njihovih načrtov na sosednje države članice. |
Obrazložitev | |
Razvijanje omrežij za izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic z deljeno odgovornostjo za mednarodno porečje reke je eden od najbolj temeljnih korakov za usklajevanje obvladovanja tveganja poplav in za odnose, ki temeljijo na postopnem večjem vzajemnem zaupanju. | |
Za dosego popolne uskladitve je treba pripraviti načrte po posvetovanju z državami prosilkami, da se lahko čim prej uskladijo s politikami EU in obstoječim pravnim redom. Drugi del odstavka je spremenjen, ker izvirno besedilo dopušča možnost ukrepov iz prvega dela, ki se ne izvaja, s čimer postanejo predpisi neučinkoviti. | |
Države članice se morajo posvetovati, tudi če ni enotnega načrta. | |
Predlog spremembe 64 Člen 12, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Države članice zagotovijo, da so zahteve te direktive usklajene na celotnem vodnem območju. Pri mednarodnih vodnih območjih zadevne države članice skupaj skrbijo za usklajevanje in lahko v ta namen uporabijo obstoječe strukture iz mednarodnih sporazumov. |
Obrazložitev | |
Prilagoditev četrtemu odstavku člena 3 okvirne direktive o vodah. | |
Predlog spremembe 65 Člen 12, odstavek 3 | |
|
3. V primeru mednarodnega vodnega območja, ki se širi prek meja Skupnosti in kjer ni izdelan noben mednarodni načrt za obvladovanje tveganja poplav, ki vključuje katero koli zadevno tretjo državo, države članice izdelajo načrte za obvladovanje tveganja poplav, ki zajemajo vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na ozemlju zadevnih držav članic. |
3. V primeru mednarodnega vodnega območja, ki se širi prek meja Skupnosti in kjer ni izdelan noben mednarodni načrt za obvladovanje tveganja poplav, ki vključuje katero koli zadevno tretjo državo, si država članica ali prizadete države članice prizadevajo za ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami, da uresničijo cilje direktive na celotnem vodnem območju. |
Obrazložitev | |
Prilagoditev petemu odstavku člena 3 okvirne direktive o vodah. | |
Predlog spremembe 66 Člen 12, odstavek 3 a (novo) | |
|
|
3a. Pri morebitnih problemih, ki vplivajo na obvladovanje tveganja poplav v državi članici in jih ni mogoče obravnavati na ravni države članice, se sklicuje na člen 12 Direktive 2000/60/ES. |
Obrazložitev | |
Prilagoditev okvirni direktivi o vodah. | |
Predlog spremembe 67 Člen 13, odstavek 2 | |
|
|
|
|
2. Razvoj prvih načrtov za obvladovanje tveganja poplav in njihovi nadaljnji pregledi iz člena 10 te direktive se bodo izvedli s tesnim usklajevanjem in bodo, če je to potrebno, vključeni v preglede načrtov upravljanja povodij iz člena 13(7) Direktive 2000/60/ES. |
2. Razvoj prvih načrtov za obvladovanje tveganja poplav in njihovi nadaljnji pregledi iz člena 10 te direktive se bodo izvedli z usklajevanjem in se lahko vključijo v preglede načrtov upravljanja povodij iz člena 13(7) Direktive 2000/60/ES. |
Obrazložitev | |
Usklajevanje z Direktivo 2000/60/ES je treba vedno izvesti. Vključevanje mora biti vseeno možno. Države članice se lahko odločijo tudi za ločen načrt. | |
Predlog spremembe 68 Člen 14, odstavek 1 | |
|
1. Države članice dajo predhodno presojo tveganja poplav, karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav na voljo javnosti. |
1. Države članice dajo v skladu z direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in v skladu z Aarhuško konvencijo predhodno presojo tveganja poplav, karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav na voljo javnosti. ____ 1 UL L 41, 14.2.2003, str. 26. |
Obrazložitev | |
Uporaba Aarhuške konvencije za institucije in organe Skupnosti ter z razširitvijo za državljane EU bo zagotovila dostop do informacij, sodelovanje javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, vključno v zvezi s poplavami in njihovimi posledicami. | |
Predlog spremembe 69 Člen 14, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Države članice obvestijo javnost in jo dejavno vključijo, da zagotovijo visoko stopnjo pripravljenosti kot del načrtov za obvladovanje tveganja poplav, da zmanjšajo škodljive posledice poplav. |
Obrazložitev | |
Številne škodljive posledice poplav je mogoče zmanjšati, če družba pozna tveganje in je pripravljena, da ob poplavah ukrepa na usklajen način. | |
Predlog spremembe 70 Člen 15, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Države članice prebivalcem območij iz člena 7(2) redno zagotovijo informacije in usposabljanje, da bi jim omogočili sprejetje ustreznih previdnostnih ukrepov pred poplavami in ukrepov po poplavah. |
Predlog spremembe 71 Člen 16 a (novo) | |
|
|
Člen 16a |
|
|
1. Države članice se lahko odločijo, da ne pripravijo predhodne ocene tveganja poplav iz člena 4 za tista povodja in dele obale, za katere je [do datuma začetka veljavnosti] ugotovljeno, da jih ogroža možno precejšnje tveganje poplav ali obstaja razumna tolikšna verjetnost, da se te pojavijo, da je ta področja treba uvrstiti med področja iz člena 5(1)(b). |
|
|
2. Države članice se lahko odločijo, da [do datuma začetka veljavnosti] uporabljajo obstoječe karte poplavnih območij, če te izpolnjujejo cilj za karte iz člena 7. |
|
|
3. Države članice se lahko odločijo, da ne pripravijo načrtov za obvladovanje tveganja poplav iz člena 9, če obstoječi načrti [ob datumu začetka veljavnosti] ustrezajo doseganju ciljev iz členov 1 do 9. |
|
|
4. Države članice obvestijo Komisijo o svojih odločitvah v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena v rokih, ki so določeni v členih 5(3), 8(1) in 11(1). |
Obrazložitev | |
Novi člen 16a združuje pravila za priznavanje predhodnega dela, ki ga opravijo države članice, zato da se to delo lahko prizna, tudi če ni povsem v skladu z besedilom Direktive, ampak izpolnjuje cilje njenih ukrepov. Za številne mednarodne vode že obstajajo usklajeni načrti ukrepanja ob poplavi, ki izpolnjujejo cilje Direktive. Ti obstoječi načrti morajo ostati nespremenjeni in jih je treba izključiti iz formalnih določb direktive. | |
Predlog spremembe 72 Člen 17 | |
|
Države članice predložijo Komisiji predhodno presojo tveganja poplav, karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav v treh mesecih po njihovem dokončnem oblikovanju. |
Države članice predložijo Komisiji predhodno oceno tveganja poplav, karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav, vključno s čezmejnimi tveganji poplav, v treh mesecih po njihovem dokončnem oblikovanju. |
Obrazložitev | |
Obstajati mora posebna določba za vključitev čezmejnega tveganja, ki lahko izhaja iz sosednjih držav članic in držav nečlanic Unije. | |
Predlog spremembe 73 Člen 18 | |
|
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 22. decembra 2018 ter potem vsakih šest let. |
Komisija najpozneje do 22. decembra 2018 ter potem vsakih šest let predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive. Pri pripravi poročila se upoštevajo posledice podnebnih sprememb. |
Predlog spremembe 74 Priloga, oddelek A, točka 4 a (novo) | |
|
|
4a. opredelitev prednostnih ukrepov, ki spodbujajo preprečitev škode v skladu s cilji "neposlabšanja" in/ali "dobrega ekološkega, kemijskega in količinskega stanja" iz Direktive 2000/60/ES, kot so: |
|
|
– varstvo močvirja in poplavnih ravnic, |
|
|
– obnovitev propadajočih mokrišč in poplavnih površin (med njimi rečni meandri), predvsem tistih, ki ponovno povezujejo reke z njihovimi poplavnimi površinami, |
|
|
– odstranitev zastarelih infrastruktur za obrambo pred poplavami iz rek, |
|
|
– preprečevanje nadaljnjih gradenj (infrastruktur, stanovanjskih objektov itd.) na poplavnih ravnicah, |
|
|
– spodbujanje gradbenih ukrepov za nadgradnjo že obstoječih stavb (kot je temeljenje s piloti) |
|
|
– podpiranje praks trajnostne uporabe zemljišč v povodjih, kot je obnova gozdov z namenom izboljšanja naravnega zadrževanja vode in obnavljanja podzemne vode, |
|
|
– predhodna odobritev ali registracija za stalne gradbene dejavnosti na poplavnih ravnicah, kot sta izgradnja in industrijski razvoj; |
Predlog spremembe 75 Priloga, oddelek B, točka 2 | |
|
2. ocena napredka pri doseganju določene ravni varstva; |
2. ocena napredka pri doseganju določene ravni preprečevanja tveganj in varstva; |
- [1] Še neobjavljeno v Uradnem listu.
OBRAZLOŽITEV
Poplave so najpogostejše naravne nesreče v Evropi. V letih 2002 in 2005 so imele na najbolj prizadetih področjih uničujoče posledice: smrtne žrtve, evakuacijo ljudi, veliko škodo na stanovanjskih zgradbah in infrastrukturi. Poleg tega je ponekod prišlo do dolgoročne obremenitve okolja in velike gospodarske škode. Samo deževje v avgustu 2005 je zahtevalo več kot 70 človeških življenj.
Znanstveno je dokazano, da se pogostost in intenzivnost padavin povečujeta zaradi več dejavnikov, ki so povezani s človekovo dejavnostjo:
· intenzivna urbanizacija, predvsem na ogroženih območjih (širitev urbanih površin in cest, spremembe rečnih tokov, nepremišljena pozidava poplavnih površin);
· krčenje gozdov, zlasti dovoljena sečnja v dolinah zaradi gradnje počitniških hišic ter industrijskih in poslovnih con na poprej gozdnatih bregovih rek v gorskem svetu;
· intenzivno kmetijstvo, ki mu očitajo izpiranje vrhnje plasti tal, krčenje travniških in poplavnih površin, pozidavo pašnikov oz. setev pomladanskih kultur;
· erozija tal.
Evropska komisija je po poplavah leta 2002 v akcijskem programu EU za poplave predložila, da je treba v tem okviru med drugim izboljšati raziskovanje in obveščenost. Sledilo je sporočilo Komisije o obvladovanju nevarnosti poplav (KOM(2004) 472) z analizo in predlaganimi usklajenimi ukrepi. Eden od ukrepov je tudi predlagana direktiva, katere poglavitni cilj je zmanjšati in obvladovati tveganja zaradi poplav, ki ogrožajo zdravje ljudi, okolje, infrastrukturo in gospodarstvo.
Poročevalec pozdravlja pobudo Komisije. Meni, da je zaradi vse večjega tveganja škode zaradi poplav nujno oblikovati evropski zakonodajni okvir. Poleg tega opozarja, da zgolj nacionalni koncept obvladovanja tveganja poplav ne zadostuje, saj se velika večina evropskih porečij razteza čez dve državi ali več (glej zemljevid na naslednji strani).
Po mnenju poročevalca je treba pri oblikovanju evropskega ureditvenega okvira natančno upoštevati načelo subsidiarnosti; države članice lahko in morajo same sprejeti številne pomembne odločitve, kot so raven varstva in izbor varnostnih ukrepov.
Obveznosti po tej direktivi so omejene na naslednje korake: predhodna presoja tveganja poplav ter priprava kart poplavnih območij in načrtov za obvladovanje tveganja poplav. S predhodno oceno tveganja (člen 4) se zagotovi izključitev področij brez tveganja poplav, s čimer je mogoče zmanjšati stroške npr. za kartiranje.
Poleg tega morajo imeti države članice zaradi izvajanja direktive kar najmanj administrativnih in tehničnih stroškov. Eden najpomembnejših vidikov je zagotavljanje podaljšane veljavnosti, t. j. da države članice lahko uporabijo že zbrano gradivo o varstvu pred poplavami. Direktiva mora biti v veliki meri usklajena z okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES), saj se njuni cilji dopolnjujejo.
Poročevalec predlaga, da se v zakonskem besedilu izrecno omeni načelo podaljšane veljavnosti. Zavzema se tudi za omejitev predhodne presoje na bistvene dele; na tej stopnji še ni potrebna znanstvena presoja tveganja poplav. Zadostuje naj navajanje poplav v zadnjih 30 letih.
Poročevalec bi rad Komisiji tako kot pri okvirni direktivi o vodah zaupal vlogo posrednika pri sporih med državami članicami. Namen ostalih predlogov sprememb je omogočiti državam članicam več prožnosti ali doseči jezikovno jasnost.
MNENJE Odbora za regionalni Razvoj (26.4.2006)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju poplav
(KOM(2006)0015) – C6‑0020/2006 – 2006/0005(COD))
Pripravljavka mnenja: Jillian Evans
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Komisija v obrazložitvenem memorandumu opozarja na tragične posledice (več kot 700 smrtnih žrtev v letu 2002) in obseg škode zaradi poplav, povzročene okolju, javni in zasebni infrastrukturi ter gospodarski dejavnosti v regijah. Zaradi močnega zmanjšanja zmožnosti povodij za naravno zadrževanje poplav se je število poplav povečalo. Kljub obstoječim nevarnostim je bila dovoljena gradnja javnih in zasebnih stanovanj ter zabavišč na poplavno ogroženih območjih. Kot primer Komisija navaja, da tako na območjih ob reki Ren, ki jih ogrožajo izredno hude poplave in kjer je možna škoda zaradi poplav v višini 165 milijonov EUR, živi 10 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb bodo takšni dogodki po vsej verjetnosti čedalje pogostejši in hujši. Zato Komisija za zmanjševanje in obvladovanje tveganja za človeško zdravje, okolje, infrastrukturo in premoženje, ki je povezano s poplavami, predlaga, da Evropski parlament in Svet sprejmeta direktivo o ocenjevanju in obvladovanju poplav.
Ocenjevanje in obvladovanje poplav ni nekaj novega. Večina držav članic, če ne vse, so že sprejele nacionalne politike za obvladovanje tega pojava. Vendar pa si večino rečnih povodij v Evropi delita dve državi članici ali več in obvladovanje poplav v eni regiji lahko povzroči povečanje tveganja poplav v višje ali nižje ležečih regijah. Zato bi usklajeno delovanje na ravni Skupnosti prispevalo k dodatni vrednosti ter izboljšanju splošne ravni preprečevanja poplav in zaščito pred njimi. Poleg tega zakonodaja v zvezi z omenjenim upravljanjem voda dobro ustreza Okvirni direktivi o vodah[1], ki je uvedla načelo čezmejnega usklajevanja znotraj povodij.
V skladu z novo zakonodajo o strukturnih skladih je predlagano, da se ukrepi za preprečevanje štejejo za upravičene stroške.
Vaša pripravljavka mnenja kljub temu meni, da ja treba k osnutku Komisije predložiti številne predloge sprememb, če naj bi:
· omenjeni predlog uokviril direktivo znotraj celovite politike za obvladovanje tveganja poplav;
· poudarili bolj preventivno delovanje za odpravo ali zmanjševanje tveganja poplav in ne toliko ukrepanja v izrednih razmerah, saj je predhodno varnostno prilagajanje učinkovitejše in cenejše kot prilagajanje v izrednih razmerah ali naknadno prilagajanje;
· omejili ali odpravili posredni udarec v regijah, ki ležijo ob višjem ali nižjem toku, zaradi lokalnih ukrepov za varstvo pred poplavami s pomočjo celostnih ukrepov na ravni povodja, vključno s čezmejnim sodelovanjem na tem področju in z udejstvovanjem vseh zadevnih organov;
· spodbujali vključitev vseh zadevnih politik in finančnih mehanizmov, med drugim kohezijske politike, za zagotovitev trajnostnega obvladovanja tveganja poplav;
· vključili izvajanje te direktive na dan začetka veljavnosti v postopek za načrtovanje upravljanja povodja iz Direktive 2000/60/ES (Okvirna direktiva o vodah), da bodo načrti za obvladovanje tveganja poplav stroškovno učinkoviti, za spodbujanje spoštovanja teh načrtov in v podporo pogojev za okoljsko trajnost iz omenjene direktive;
· zagotovili trajnostno upravljanje voda z dajanjem prednosti ukrepom za preprečevanje tveganja in škode prek načrtovanja rabe prostora in krepitve zmožnosti za naravno zadrževanje;
· oblikovali jasne in izvršljive zakone in odpravili pravno nejasnost glede obsega kart poplavnih območij in načrtov za obvladovanje tveganja poplav;
· trg deloval za trajnostno obvladovanje tveganja poplav, pri čemer gospodarske dejavnosti na poplavno ogroženih območjih krijejo stroške ukrepov za zaščito pred poplavami ter okoljske stroške in stroške virov, poleg tega pa naj bi ljudje, ki živijo v poplavno ogroženih območjih, sprejeli odgovornost in po svojih najboljših močeh sprejeli ukrepe za zmanjševanje škode (npr. prilagajanje gradenj glede na nevarnost poplav).
V ta namen vaša poročevalka predlaga naslednje spremembe:
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 2 | |
|
(2) Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti. Vendar človeške dejavnosti prispevajo k povečanju verjetnosti pojava in škodljivih posledic poplav. |
(2) Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče popolnoma preprečiti. Vendar obsežno zmanjšanje naravne zmožnosti porečij za zadrževanje voda za varstvo pred poplavami, slabo upravljanje človeških dejavnosti (na primer večje število človeških naselbin in ekonomskih sredstev na poplavnih površinah ter erozija in zmanjšanje naravnega zadrževanja vode na zemlji, sekanje gozdov in kmetovanje v povodjih), suše ter globalno segrevanje prispevajo k povečanju verjetnosti pojava in škodljivih učinkov poplav. |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
|
(2a) Tradicionalne strategije obvladovanja tveganja poplav, ki so osredotočene na gradnjo infrastruktur za takojšnjo zaščito ljudi, nepremičnin in premičnin, niso zagotovile varnosti v obsegu, ki bi ga morale. |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 3 | |
|
(3) Izvedljivo in zaželeno je, da se zmanjša tveganje škode za zdravje ljudi, okolje in infrastrukturo, ki je povezana s poplavami, ukrepe za zmanjšanje tveganja škode zaradi poplav pa je treba, da bi bili učinkoviti, usklajevati po celotnem povodju. |
(3) Izvedljivo in zaželeno je, da se zmanjša tveganje škode za zdravje ljudi, okolje in infrastrukturo, ki je povezana s poplavami. Ukrepe za zmanjšanje tveganja škode zaradi poplav pa je treba, da bi bili učinkoviti, usklajevati med državami članicami, njihovimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi in organizacijami, pristojnimi za upravljanje povodij po celotnih povodjih, poleg tega pa morajo ti ukrepi upoštevati okoljske ukrepe, da bi se tradicionalne kratkoročne vzorce "gradnje za zaščito" nadomestile z okoljsko trajnostnim obvladovanjem poplav. |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
|
(3a) Predlagano integrirano upravljanje povodij mora temeljiti na: (a) posebni "nosilni zmožnosti" okolja, t.j. na pravilnem, dolgoročnem delovanju ekosistemov ter ohranjanju biološke raznovrstnosti, kot tudi zagotovitvi skupnih socialno-ekonomskih koristi za prebivalstvo; (b) skupni oceni potreb in pričakovanj vseh "vodno zainteresiranih strani" na širši ravni povodij; in (c) čim boljšem obveščanju. |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 3 b (novo) | |
|
|
(3a) Obvladovanje tveganja in zaščitni ukrepi za omejitev škode zaradi poplav morajo upoštevati načelo solidarnosti. Zato je treba obvladovanje tveganja poplav vzdolž porečja reke, ki teče med dvema ali več sosednjimi državami, treba organizirati tako, da se nobeno območje ne bo soočalo s tveganji poplav kot posledica netrajnostnega upravljanja rek. |
Obrazložitev | |
Direktiva 2000/60/ΕS o določitvi okvira za delovanje Skupnosti na področju vodne politike in ta predlog Direktive, ki bo z njo tesno povezana, vključujeta načelo solidarnosti, ki zahteva usklajeno obvladovanje tveganja poplav po celotnem področju čezmejnih sprejemnih porečij. | |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
|
(7a) Države članice in Skupnost morajo upoštevati predpise za trajnostno obvladovanje tveganja poplav pri določanju in izvajanju svojih politik, vključno z na primer prometno politiko, prostorskim načrtovanjem, razvojem naselij ter politiko industrializacije, kmetijsko politiko, kohezijsko politiko,energetsko politiko in raziskovalno politiko. |
Obrazložitev | |
Obstaja velik dokaz, da napačno usmerjeno prostorsko načrtovanje, razvoj naselij in politike industrializacije veliko prispevajo k povečanju tveganja poplav. | |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 8 | |
|
(8) Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih, poplave kanalizacije in obalne poplave. Škoda, ki jo povzročijo poplave, se lahko razlikuje tudi glede na države in regije Skupnosti. Zato morajo cilji v zvezi z obvladovanjem tveganja poplav temeljiti na lokalnih in regionalnih okoliščinah. |
(8) Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih, poplave kanalizacije in obalne poplave ter poplave zaradi močnega dežja. Škoda, ki jo povzročijo poplave, se lahko razlikuje tudi glede na države in regije Skupnosti. Zato morajo cilji v zvezi z obvladovanjem tveganja poplav temeljiti na lokalnih in regionalnih okoliščinah. |
Obrazložitev | |
Poplavljanje zaradi močnega dežja se dodaja več vrstam poplavljanja, ki jih določi besedilo predlagane Direktive. | |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 13 | |
|
(13) Za preprečevanje podvojevanja dela, mora biti državam članicam omogočeno, da za izpolnjevanje zahtev te direktive uporabljajo obstoječe karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav. |
(13) Za preprečevanje podvojevanja dela mora biti državam članicam omogočeno, da za izpolnjevanje zahtev te direktive uporabljajo obstoječe karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav; zato je treba državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti in če so na razpolago, dodeliti vso potrebno prilagodljivost, da se jim omogoči uporaba kart in načrtov ter se izpolnijo zgoraj omenjene zahteve. |
Obrazložitev | |
Zaradi različne narave poplav v državah članicah, je treba zagotoviti dovolj prilagodljivosti za dejansko uporabnost Direktive, pri čemer se deluje strogo v skladu z Direktivo 2000/60/ES o določitvi okvira za delovanje Skupnosti na področju vodne politike. | |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
|
(13a) Obvladovanje poplav povodij si mora prizadevati za oblikovanje skupne odgovornosti in solidarnosti na območju povodja. Zato si morajo države članice prizadevati za povečanje ozaveščenosti in sodelovanja vseh zainteresiranih strani, tudi na območjih, ki niso ali so manj izpostavljena poplavljanju, vendar lahko drugače uporaba teh zemljišč in načini obdelave prispevajo k poplavam v spodnjem ali zgornjem toku rek. |
Predlog spremembe 10 Člen 2, odstavek 1 | |
|
1. „Poplava“ pomeni začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. |
1. „Poplava“ pomeni začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo, tudi zaradi močnega dežja, ki povzroči poplave nenaseljenih in/ali industrijskih območij. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe omogoča širšo opredelitev koncepta „poplava“ v skladu s širitvijo koncepta za vključitev močnega dežja kot drugega razloga tega naravnega pojava. | |
Predlog spremembe 11 Člen 4, odstavek 1 | |
|
1. Države članice za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja, ki leži na njihovem ozemlju, predhodno ocenijo tveganje poplav v skladu z odstavkom 2. |
1. Države članice za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja, ki leži na njihovem ozemlju, predhodno ocenijo tveganje poplav v skladu z odstavkom 2. V ta namen se lahko uporabljajo obstoječe ocene, ki jih pripravljajo države članice in ki izpolnjujejo zahteve te direktive. |
Obrazložitev | |
Zaradi (stroškovne) učinkovitosti se morajo za predhodno oceno tveganja uporabljati obstoječe ocene, ki izpolnjujejo zahteve te direktive. | |
Predlog spremembe 12 Člen 4, odstavek 2, točka (a) | |
|
(a) karta vodnega območja, vključno z mejami povodij, porečij in, kjer je primerno, zadevnih obalnih območij, ki kaže topografijo in uporabo zemljišča; |
(a) karta vodnega območja, vključno z mejami povodij, porečij zadevnih obalnih območij, ki kaže topografijo in uporabo zemljišča; |
Predlog spremembe 13 Člen 4, odstavek 2, točka (b) | |
|
(b) opis preteklih poplav; |
b) opis preteklih poplav in tistih, ki so zelo škodljivo vplivale na življenja ljudi, gospodarske dejavnosti in okolje; |
Obrazložitev | |
Zaradi (stroškovne) učinkovitosti je treba opisati le najpomembnejše poplave. | |
Predlog spremembe 14 Člen 4, odstavek 2, točka (e) | |
|
(e) presojo verjetnosti poplav v prihodnosti na podlagi hidroloških podatkov, vrst poplav ter predvidenih vplivov podnebnih sprememb in trendov uporabe zemljišč; |
(e) presojo verjetnosti poplav v prihodnosti na podlagi hidroloških podatkov, vključno s podatki, ki izhajajo iz telemetričnega spremljanja v realnem času v vsakem porečju in na osnovi vrst poplav ter predvidenih vplivov podnebnih sprememb in trendov uporabe zemljišč; |
Obrazložitev | |
Oblikovanje hidrometeorološke telemetrične mreže (merjenje dežnih padavin, temperature, vlažnosti, rečnega pretoka itd.) lahko močno olajša oceno tveganja poplav v celotnem porečju in zagotavlja sistem zgodnjega opozarjanja ter zelo pomembno zbirko podatkov. | |
Predlog spremembe 15 Člen 4, odstavek 2, točka (f a) (novo) | |
|
|
(fa) ocenitev učinkovitosti obstoječih zgrajenih infrastruktur za zaščito pred poplavami, ob upoštevanju njihove dejanske zmogljivosti za preprečitev škode ter njihove gospodarske in okoljske učinkovitosti; |
Predlog spremembe 16 Člen 4, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Države članice lahko iz predhodne ocene tveganja poplav izvzamejo tista povodja, porečja ali obalna območja, ki se lahko na podlagi izkušenj, ki jih je zbrala država članica, takoj uvrstijo v kategorijo povodij, porečij ali delov obale z velikim tveganjem poplav in za katere je treba pripraviti karte poplavnih območij in načrte obvladovanja. |
Predlog spremembe 17 Člen 5, odstavek 1, točka (a) | |
|
(a) povodja, porečja ali deli obale, za katere se ugotovi, da jih ne ogroža nobeno možno večje tveganje poplav ali obstaja razumna verjetnost, da se to ne pojavi, ali so morebitne posledice za zdravje ljudi, okolje ali ekonomsko dejavnost sprejemljivo majhne; |
(a) povodja, porečja ali deli obale, za katere se ugotovi, da jih ne ogroža nobeno možno večje tveganje poplav ali so morebitne posledice za zdravje ljudi, okolje ali ekonomsko dejavnost sprejemljivo majhne; |
Predlog spremembe 18 Člen 5, odstavek 2 | |
|
2. Umeščanje mednarodnih povodij ali porečij ali delov obale, ki so del mednarodnega vodnega območja, v kategoriji iz odstavka 1 usklajujejo zadevne države članice. |
2. Umeščanje mednarodnih povodij ali porečij ali delov obale, ki so del mednarodnega vodnega območja, v kategoriji iz odstavka 1 usklajujejo zadevne države članice. Države članice za namen tega člena zagotovijo prenos ustreznih podatkov v povodjih, ki segajo v več držav. |
Obrazložitev | |
Cilj tega predloga spremembe je olajšanje usklajevanja, predvidenega v odstavku 2. | |
Predlog spremembe 19 Člen 7, odstavek 1 | |
|
1. Države članice na ravni vodnega območja pripravijo karte poplav in okvirne karte škode zaradi poplav, v nadaljnjem besedilu „karte poplavnih območij“, za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5(1)(b). |
1. Države članice na ravni vodnega območja pripravijo karte poplav in okvirne karte škode zaradi poplav, v nadaljnjem besedilu „karte poplavnih območij“, za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5(1)(b). V ta namen se lahko uporabljajo obstoječe karte, ki jih pripravljajo države članice in ki izpolnjujejo zahteve te direktive. |
Obrazložitev | |
Zaradi (stroškovne) učinkovitosti se morajo uporabljati obstoječe karte, ki izpolnjujejo zahteve te direktive. | |
Predlog spremembe 20 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 1, točka c) in pododstavek 2 | |
|
(c) majhna verjetnost poplav (izredni dogodki). |
(c) majhna verjetnost poplav (izredni dogodki) za pomembne skupnosti in pomembna razvita območja.
|
|
Za vsak predviden potek iz prvega pododstavka so prikazani naslednji elementi: |
Za vsak predviden potek iz prvega pododstavka so prikazani naslednji elementi: |
|
(a) predvidene globine vode; |
(a) predvidene globine vode za pomembne skupnosti in pomembna razvita območja;
|
|
b) hitrost toka, kjer je potrebno; |
(a) hitrost toka za pomembne skupnosti in pomembna razvita območja;
|
|
(c) območja, kjer sta možni erozija bregov in odlaganje naplavin. |
(c) območja, kjer sta možni erozija bregov in odlaganje naplavin. |
Obrazložitev | |
Predlagani osnutek Komisije nalaga obveznost za določitev predvidene globine vode in hitrosti toka v vseh delih rečnega toka. To je mogoče le, če obstaja digitalni topografski model ali dvodimenzionalni matematični model. Vendar so ti ukrepi na nekaterih področjih odveč, na primer na tistih področjih, ki veljajo za naravne poplave. Seveda bo tam, kjer takšnih pripomočkov zdaj še ni, to stalo veliko denarja, čeprav to ni nujno za vse dele reke. | |
Predlog spremembe 21 Člen 7, odstavek 2, točka (c a) (novo) | |
|
|
(ca) območja poplavnih površin kot naravnih sredstev za zadrževanje in območij, ki lahko služijo kot varnostni pas za varstvo pred poplavami – nemudoma ali v prihodnosti. |
Predlog spremembe 22 Člen 7, odstavek 3, pododstavek 1 a (novo) | |
|
|
Karte poplavnih območij lahko območja razdelijo v manjša območja glede na uporabo zemljišča in občutljivost za možno škodo. |
Obrazložitev | |
Razdelitev območij na manjša območja glede na uporabo zemljišča (gozdno, kmetijsko, mestno, industrijsko itd.) in občutljivost za možno škodo ter vnos teh območij na karte poplavnih območij je zelo koristno pri odločanju glede postopkov za obvladovanje tveganja poplav. Glej predlog spremembe 4. | |
Predlog spremembe 23 Člen 9, odstavek 1 | |
|
1. Države članice pripravijo in izvajajo načrte za obvladovanje tveganja poplav na ravni vodnega območja za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi odstavka 1 točke (b) člena 5 v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena. |
1. Države članice pripravijo in izvajajo načrte za obvladovanje tveganja poplav na ravni vodnega območja za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5 (1)(b) v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena ter z Direktivo 79/409/EGS in Direktivo 92/43/EGS. |
Predlog spremembe 24 Člen 9, odstavek 2 | |
|
2. Države članice določijo ustrezne ravni varstva, ki so posebej določene za vsako povodje, porečje ali del obale, s poudarkom na zmanjševanju verjetnosti poplav in možnih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost ter ob upoštevanju zadevnih vidikov: upravljanje voda, upravljanje tal, prostorsko načrtovanje, uporaba zemljišč in ohranjanje narave. |
2. Države članice določijo ustrezne ravni obvladovanja tveganja poplav, ki so posebej določene za vsako povodje, porečje ali del obale, s poudarkom na zmanjševanju verjetnosti poplav in možnih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost ter ob upoštevanju zadevnih vidikov: upravljanje voda, upravljanje tal, prostorsko načrtovanje, uporaba zemljišč, občutljivost zadevnih območij za možno škodo in ohranjanje narave. |
Obrazložitev | |
Izraz „varstvo“ je preozek, medtem ko „obvladovanje tveganja poplav“ vključuje preprečevanje, varstvo in pripravljenost za primer poplav, kot je določeno v členu 9(3). | |
Predlog spremembe 25 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 1 | |
|
3. Načrti za obvladovanje tveganja poplav vključujejo ukrepe, katerih cilj je doseči ravni varstva, določene v skladu z odstavkom 2. |
3. Načrti za obvladovanje tveganja poplav vključujejo ukrepe, katerih cilj je doseči cilje obvladovanja tveganja poplav, določene v skladu z odstavkom 2. |
Obrazložitev | |
Ta direktiva mora razlikovati med nalogami Komisije (zagotavljanje okvira za sodelovanje in določanje ciljev) ter državami članicami (izpolnjevanje ciljev z uvedbo dejanskih ukrepov, ki ustrezajo njihovemu nacionalnemu položaju). | |
Predlog spremembe 26 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 2 a (novo) | |
|
|
Izvajanje načrtov za upravljanje tveganja poplav se preskusi s urjenji, namenjenimi ocenjevanju ravni usposabljanja in pripravljenosti udeleženih enot, s prilagajanjem načrta obvladovanja, če je potrebno. |
Obrazložitev | |
Da se zagotovi učinkovitost načrtov obvladovanja poplav, je treba izvesti urjenja za preskus ravni usposabljanja in pripravljenosti udeleženih enot, da se lahko izvedejo vsa potrebna izboljšanja teh načrtov. | |
Predlog spremembe 27 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 2 b (novo) | |
|
|
Načrti za obvladovanje tveganja poplav posvečajo posebno pozornost obvladovanju tveganja in povezanim industrijskim območjem, ker so gospodarske škode v teh območjih verjetno največje. |
Obrazložitev | |
V načrtih za obvladovanje tveganja poplav je treba dati prednost mestnim in pridruženim industrijskim območjem, ker so škode v teh območjih ponavadi večje in lahko vplivajo na več posameznikov kot na ruralnih območjih. | |
Predlog spremembe 28 Člen 9, odstavek 3 a (novo) | |
|
|
3a. Da bi sestavili in učinkovito izvedli načrte, se sprejmejo ukrepi, da se zagotovi neprekinjena zveza in sodelovanje med civilno obrambo in regionalnimi organi za vode. |
Obrazložitev | |
Sodelovanje med civilno obrambo in regionalnimi organi za vode je nujno za zagotovitev dostopnosti vseh informacij, potrebnih za pripravo načrtov dobrega obvladovanja in njihovega izvajanja. | |
Predlog spremembe 29 Člen 12, odstavek 1 | |
|
1. Države članice zagotovijo za vodna območja, ki so v celoti na njihovem ozemlju, izdelavo enega načrta za obvladovanje tveganja poplav. |
1. Države članice zagotovijo za vodna območja, ki so v celoti na njihovem ozemlju, izdelavo enega načrta za obvladovanje tveganja poplav, pri čemer sodelujejo vsi zadevni organi in se upošteva regionalno načrtovanje za obvladovanje tveganja poplav. |
Predlog spremembe 30 Člen 12, odstavek 2 | |
|
2. Države članice v primeru mednarodnih vodnih območij, ki so v celoti na območju Skupnosti, zagotovijo usklajevanje, katerega cilj je izdelava enega mednarodnega načrta za obvladovanje tveganja poplav. |
2. Države članice v primeru mednarodnih vodnih območij, ki so v celoti na območju Skupnosti, zagotovijo usklajevanje, na primer z razvijanjem omrežij za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, katerega cilj je izdelava enega mednarodnega načrta za obvladovanje tveganja poplav. države pristopnice in države kandidatke se močno spodbuja k dejavnemu sodelovanju pri teh usklajevalnih ukrepih. |
|
Kjer se tak načrt ne izdela, države članice izdelajo načrt za obvladovanje tveganja, ki zajema vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na njihovem ozemlju. |
Kjer je oblikovanje takega načrta odloženo, države članice izdelajo načrt za obvladovanje tveganja, ki zajema vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na njihovem ozemlju. |
Obrazložitev | |
Razvijanje omrežij za izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic z deljeno odgovornostjo za mednarodno porečje reke je eden od najbolj temeljnih korakov za usklajevanje obvladovanja tveganja poplav in za odnose, ki temeljijo na večjem vzajemnem zaupanju. | |
Za dosego popolne uskladitve je treba pripraviti načrte po posvetovanju z državami prosilkami, da se lahko čim prej uskladijo s politikami EU in obstoječim pravnim redom. Drugi del odstavka je spremenjen, ker izvirno besedilo dopušča možnost ukrepov iz prvega dela, ki se ne izvaja, s čimer postanejo predpisi neučinkoviti. | |
Predlog spremembe 31 Člen 12, odstavek 3 | |
|
3. V primeru mednarodnega vodnega območja, ki se širi prek meja Skupnosti in kjer ni izdelan noben mednarodni načrt za obvladovanje tveganja poplav, ki vključuje katero koli zadevno tretjo državo, države članice izdelajo načrte za obvladovanje tveganja poplav, ki zajemajo vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na ozemlju zadevnih držav članic. |
3. V primeru mednarodnega vodnega območja, ki se širi prek meja Skupnosti in kjer ni izdelan noben mednarodni načrt za obvladovanje tveganja poplav, ki vključuje katero koli zadevno tretjo državo, države članice izdelajo načrte za obvladovanje tveganja poplav, ki zajemajo vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na ozemlju zadevnih držav članic, in vzpostavijo omrežja za izmenjavo informacij med pristojnimi organi zadevnih držav članic. |
Obrazložitev | |
Razvijanje omrežij za izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic z deljeno odgovornostjo za mednarodno porečje reke je eden od najbolj temeljnih korakov za usklajevanje obvladovanja tveganja poplav in za odnose, ki temeljijo na večjem vzajemnem zaupanju. | |
Predlog spremembe 32 Člen 13, odstavek 1 | |
|
1. Razvoj prvih kart poplavnih območij in njihovi nadaljnji pregledi iz člena 8 te direktive se bodo izvedli s tesnim usklajevanjem in, če je to potrebno, bodo vključeni v preglede iz člena 5(2) Direktive 2000/60/ES. |
1. Razvoj prvih kart poplavnih območij in njihovi nadaljnji pregledi iz člena 8 te direktive se bodo izvedli, da se uporabijo ustrezne informacije v skladu z Direktivo 200/60/ES in, če je to potrebno, se lahko vključijo v preglede iz člena 5(2) Direktive 2000/60/ES. |
Predlog spremembe 33 Člen 14, odstavek 2 | |
|
2. Države članice zagotovijo dejavno sodelovanje vseh zainteresiranih strani pri izdelavi, pregledovanju in posodabljanju načrtov za obvladovanje tveganja poplav iz poglavja IV. |
2. Države članice zagotovijo dejavno sodelovanje vseh zainteresiranih strani, zlasti lokalnih in regionalnih organov, pri izdelavi, pregledovanju in posodabljanju načrtov za obvladovanje tveganja poplav iz poglavja IV. |
|
|
Na zahtevo se omogoči dostop do osnovnih dokumentov in informacij, potrebnih za izdelavo kart poplavnih območij in načrtov za obvladovanje tveganja poplav. |
Obrazložitev | |
Lokalni in regionalni organi v EU se vedno bolj zavedajo vprašanja poplav, ter opozarjajo na nenadomestljivo vlogo poddržavnih udeležencev pri preprečevanju naravnih nesreč, ukrepanju ob njih in odpravljanju posledic, ki jih imajo poplave za posameznike. Zato je izjemno pomembna njihova dejavna in posebna udeležba pri postopku obvladovanja in ocene tveganja poplav. | |
Predlog spremembe 34 Člen 15, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Države članice prebivalcem območij iz člena 7(2) redno zagotovijo informacije in usposabljanje, da bi jim omogočili sprejetje ustreznih previdnostnih ukrepov pred poplavami in ukrepov po poplavah. |
Predlog spremembe 35 Priloga, del A, točka 3 | |
|
3. opis ustrezne ravni varstva, določene v skladu s členom 9(2); |
3. opis ustrezne ravni preprečevanja tveganja in varstva, določene v skladu s členom 9(2); |
Predlog spremembe 36 Priloga, del A, točka 4 | |
|
4. opis ukrepov, ki so potrebni za doseganje ustreznih ravni varstva, vključno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 9, in ukrepi v zvezi s poplavami, sprejetimi na podlagi drugih zakonov Skupnosti; |
4. opis standardnih in nestandardnih ukrepov, ki so potrebni za doseganje ustreznih ravni varstva, vključno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 9, in ukrepi v zvezi s poplavami, sprejetimi na podlagi drugih zakonov Skupnosti; |
Obrazložitev | |
V skladu s poročili Evropske agencije za okolje lahko načrti za obvladovanje tveganja poplav vključujejo standardne mehanizme varstva proti poplavam (zaščitne protipoplavne ovire, pogozdovanje, požarne izhodne poti, umetni preusmeritveni kanali, odtoki, nasipi, itd) in nestandardne postopke (upravljanje naprav, spremenjena raba zemljišč, infrastrukturni in strukturni varnostni predpisi, sistemi zgodnjega obveščanja itd). | |
Predlog spremembe 37 Priloga, del A, točka 4 a (novo) | |
|
|
4a. opredelitev prednostnih ukrepov, ki spodbujajo preprečitev škode v skladu s cilji "neposlabšanja" in/ali "dobrega ekološkega in kemijskega stanja" iz Direktive 2000/60/ES, kot so: |
|
|
– varstvo močvirja in poplavnih ravnic, |
|
|
– obnovitev propadajočih mokrišč in poplavnih površin (med njimi rečni meandri), predvsem tistih, ki ponovno povezujejo reke z njihovimi poplavnimi površinami, |
|
|
– odstranitev zastarelih infrastruktur za obrambo pred poplavami iz rek, |
|
|
– preprečevanje nadaljnjih gradenj (infrastruktur, stanovanjskih objektov itd.) na poplavnih površinah, |
|
|
– spodbujanje gradbenih ukrepov za nadgradnjo že obstoječih stavb (kot je temeljenje s piloti) |
|
|
– podpiranje trajnostnih praks uporabe zemljišč v povodjih, kot je obnova gozdov z namenom izboljšanja naravnega zadrževanja vode in obnavljanja podzemne vode, |
|
|
– predhodna odobritev ali registracija za stalne gradbene dejavnosti na poplavnih ravnicah, kot sta izgradnja in industrijski razvoj; |
Predlog spremembe 38 Priloga, Del A, točka 4 b (novo) | |
|
|
4b. opis sodelovanja vseh pristojnih organov; |
Predlog spremembe 39 Priloga, del B, točka 1 | |
|
1. vse spremembe ali posodobitve od objave prejšnje različice načrta za obvladovanje tveganja poplav, vključno s povzetkom pregledov iz poglavij II, III in IV; |
1. vse spremembe ali posodobitve od objave prejšnje različice načrta za obvladovanje tveganja poplav, vključno s spremembami po urjenjih za preskus ravni pripravljenosti vključenih enot in s povzetkom pregledov iz poglavij II, III in IV; |
Obrazložitev | |
Načrte za tveganje poplav je treba spremeniti, če se zdijo potrebni po preskusih, ki vključujejo urjenja za preskus ravni pripravljenosti udeleženih enot. | |
Predlog spremembe 40 Priloga, del B, točka 2 | |
|
2. ocena napredka pri doseganju določene ravni varstva; |
2. ocena napredka pri doseganju določene ravni preprečevanja tveganj in varstva; |
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju poplav | |||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0015 – C6-0020/2006 – 2006/0005(COD) | |||||
|
Pristojni odbor |
ENVI | |||||
|
Mnenje pripravil |
REGI | |||||
|
Okrepljeno sodelovanje - datum razglasitve na zasedanju |
| |||||
|
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Jillian Evans | |||||
|
Predhoden(-na) pripravljavec(-ka) mnenja |
| |||||
|
Obravnava v odboru |
6.3.2006 |
|
|
|
| |
|
Datum sprejetja |
20.4.2006 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
37 1 1 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alfonso Andria, Elspeth Attwooll, Jana Bobošíková, Graham Booth, Bairbre de Brún, Gerardo Galeote Quecedo, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ambroise Guellec, Marian Harkin, Konstantinos Hatzidakis, Jim Higgins, Alain Hutchinson, Mieczysław Edmund Janowski, Tunne Kelam, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Sérgio Marques, Miroslav Mikolášik, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Elisabeth Schroedter, Alyn Smith, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre, Salvatore Tatarella, Oldřich Vlasák | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Inés Ayala Sender, Bastiaan Belder, Thijs Berman, Simon Busuttil, Brigitte Douay, Jillian Evans, Louis Grech, Marcin Libicki, László Surján | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2) |
Sharon Bowles | |||||
|
Pripombe (podatki so na voljo samo v enem jeziku) |
... | |||||
- [1] Direktiva 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000.
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o o ocenjevanju in obvladovanju poplav | |||||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0015 – C6-0020/2006 – 2006/0005(COD) | |||||||||
|
Datum predložitve EP |
18.1.2006 | |||||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI 1.2.2006 | |||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
AGRI |
REGI |
|
|
| |||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
AGRI |
|
|
|
| |||||
|
Poročevalec/-ka |
Richard Seeber |
| ||||||||
|
Discussed in committee |
21.2.2006 |
21.3.2006 |
4.5.2006 |
|
| |||||
|
Date adopted |
4.5.2006 | |||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+ – 0 |
37 3 6 | ||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Adamos Adamou, Liam Aylward, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frederika Brepoels, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jillian Evans, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Jules Maaten, Linda McAvan, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Frédérique Ries, Guido Sacconi, Karin Scheele, Carl Schlyter, Richard Seeber, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman | |||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Sergio Berlato, Milan Gaľa, Erna Hennicot-Schoepges, Ria Oomen-Ruijten, Glenis Willmott | |||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Elisabeth Jeggle in Lapo Pistelli | |||||||||
|
Datum predložitve |
15.5.2006 | |||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... | |||||||||