VMESNO POROČILO o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA
15.6.2006 - (2006/2027(INI))
Začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA
Poročevalec: Giovanni Claudio Fava
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA
Evropski parlament,
– ob upoštevanju resolucije z dne 15. decembra 2005 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA[1],
– ob upoštevanju sklepa z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi začasnega odbora za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA[2],
– ob upoštevanju člena 175 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju vmesnega poročila začasnega odbora za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA (A6‑0213/2006),
A. ker je glavni cilj začasnega odbora, da ugotovi, če Evropska unija (EU) in države članice v zvezi z izraženimi domnevami spoštujejo temeljna načela iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zagotavljajo še zlasti varstvo temeljnih pravic, kot so med drugim določene v konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je Svet Evrope sprejel 4. novembra 1950 (v nadaljevanju "EKČP"),
B. ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah[3], ki so jo razglasili Parlament, Svet in Komisija na srečanju Evropskega sveta v Nici 7. decembra 2000 in ki je povzeta v II. delu Pogodbe o Ustavi za Evropo, na evropski celini predstavlja enega od referenčnih besedil ne samo za Sodišče Evropske skupnosti, temveč tudi za ustavna in druga sodišča v državah članicah,
C. ker je boj proti terorizmu nemogoče zmagati z žrtvovanjem načel, ki jih terorizem želi uničiti, predvsem načelo zaščite temeljnih pravic ne sme nikoli biti ogroženo; ker se je proti terorizmu treba boriti s pravnimi sredstvi in ga je treba premagati z upoštevanjem mednarodne in nacionalne zakonodaje ter z odgovornim odnosom vlad in tudi javnega mnenja,
D. ker je načelo nedotakljivosti človekovega dostojanstva vsebovano v uvodni klavzuli Listine o temeljnih pravicah in ker je neločljivo povezano z vsemi ostalimi temeljnimi pravicami, zlasti pravico do življenja (člen 2), prepovedjo mučenja in nečloveških ali ponižujočih kazni ali ravnanja (člen 4), pravico do varstva v primeru odstranitve, izgona ali izročitve (člen 19), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja (člen 47), in ker se ne more omejevati niti v času miru niti v času vojne, četudi bi to narekovale varnostne zahteve,
E. ker so države članice Evropske unije po mednarodnih pogodbah o standardih človekovih pravic, kot so tisti iz Splošne deklaracije Združenih narodov (ZN) o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter sorodnih instrumentov, in zlasti EKČP, vsem osebam pod njihovo jurisdikcijo obvezane zagotoviti uživanje temeljnih pravic, zagotovljenih na mednarodni ravni, vključno s prepovedjo transferja v kraje, kjer obstaja nevarnost mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,
F. ker evropska in mednarodna zakonodaja o človekovih pravicah prepovedujeta prisilna izginotja, vključno s tajnimi pridržanji – kjer je posameznik pridržan v osamitvi, brez razkrivanja informacij o njegovi usodi njemu, družini ali javnosti, zunaj dometa vsakega pravnega postopka,
G. ker lahko države članice v zvezi z izraženimi domnevami nosijo odgovornost ne samo po določbah EKČP, temveč tudi kot podpisnice:
– konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1984,
– mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 16. decembra 1966,
– konvencije iz Chicaga z dne 7. decembra 1944 o mednarodnem civilnem letalstvu in zlasti členov 3, 4 in 6,
H. ker je za boj proti terorizmu potrebno najtesnejše možno sodelovanje med evropskimi, ameriško in vsemi drugimi svetovnimi vladami, ki so zavezane k istemu cilju,
I. ker je potrebno čim tesnejše posvetovanje in sodelovanje med začasnim odborom in Svetom Evrope, visokim komisariatom Združenih narodov za človekove pravice ter organi držav članic, zlasti nacionalnimi parlamenti,
J. ker je pri tem posvetovanju in sodelovanju treba upoštevati dejavnosti in preiskave, ki so bile že izvršene, še posebej:
– končna poročila švedskega varuha človekovih pravic[4], ustavnega odbora švedskega parlamenta[5] in poročila Odbora Združenih narodov proti mučenju[6], ki ga še čakamo, in ki med drugim zadevajo nezakonito ugrabitev in izročitev Muhammeda Al Zerija in Ahmeda Agiza v Egipt,
– informacijske memorandume senatorja Dicka Martyja, predsednika in poročevalca Odbora za pravne zadeve in človekove pravice v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, z dne 22. novembra 2005 in 22. januarja 2006 o „domnevnih tajnih pridržanjih v državah članicah Sveta Evrope“,
– sodne preiskave v teku v različnih državah članicah, zlasti zaključke, oblikovane v Italiji v okviru preiskave namestnika tožilca v Milanu[7] o nelegalni ugrabitvi in izročitvi Egiptu egiptovskega državljana Abuja Omarja in preiskave pisarne javnega tožilca v Münchnu, o domnevni ugrabitvi in pridržanju nemškega državljana Khaleda El-Masrija, ki je v teku v Nemčiji,
– parlamentarne preiskave, ki so v teku ali že zaključene v različnih državah članicah in državah pristopnicah,
– izjave organov oblasti v več državah članicah, zlasti v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Španiji in Irski, o pristajanju civilnih letal, ki jih je uporabljala Centralna obveščevalna agencija (CIA), na njihovem ozemlju,
K. ker je treba posebno pozornost nameniti tudi vmesnemu poročilu, ki ga je pripravil generalni sekretar Sveta Evrope[8] v okviru preiskave, vodene v skladu s členom 52 EKČP, in njegovim izjavam na tiskovni konferenci 12. aprila 2006 v zvezi s podrobnimi odgovori, ki so jih podale države članice Sveta Evrope[9] in med njimi tudi države članice Evropske unije; ker generalni sekretar izjavlja, da je jasno, da so se poleti za izročitev ujetnikov izvajali, in da "praktično nobena od naših držav članic ne premore zakonodajnih in upravnih ukrepov, ki bi ljudi učinkovito varovale pred kršitvami človekovih pravic, ki jih storijo prijateljske tuje varnostne službe, delujoče na njihovem ozemlju," in da je prejel odgovor, ki uradno potrjuje, da so bile osebe izročene tujim agentom s pomočjo postopkov, ki ne spoštujejo standardov in ukrepov varovanja, ki jih zahtevajo EKČP in drugi pravni instrumenti Sveta Evrope[10],
I. ker je prva faza delovanja začasnega odbora omogočila zbrati dokumentacijo s podatki, ki izvirajo zlasti:
– z zaslišanj 13. in 23. februarja, 6., 13., 21. in 23. marca, 20. in 25. aprila ter 2. maja 2006 z odvetniki, novinarji, predstavniki nevladnih organizacij, domnevnimi žrtvami izrednih izročitev, predstavniki javnih organov držav članic in predstavniki evropskih institucij,
– iz pisnih prispevkov povabljenih govornikov ter uradnih in drugih dokumentov, do katerih je imel začasni odbor do zdaj dostop,
– iz izjav predstavnikov vlade Združenih držav Amerike (ZDA) o priznani praksi izročanja ujetnikov,
M. ker je v odsotnosti kakršnih koli sodnih preiskovalnih oblasti in glede na domnevno dejavnost obveščevalnih služb, ki jo nacionalni organi skrivajo, začasni odbor kljub temu uspel izkazati, da so se na evropskem ozemlju izvajale nezakonite prakse in prizadele evropske državljane ter prebivalce, in je zato evropskim vladam naložil breme dokazovanja, ali pravzaprav izpolnjujejo svoje obveznosti glede človekovih pravic iz člena 6 PEU in ESČP,
N. ker dosedanje delovanje začasnega odbora potrjuje utemeljenost sklepa Parlamenta z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi odbora, hkrati pa kaže na potrebo, da se opravijo še druga preverjanja in da se zberejo dodatne informacije, in ker mu mora biti zato omogočeno, da nadaljuje s svojim delom in tako v celoti izpolni poslanstvo, ki mu je bilo zaupano,
O. ker sklep z dne 18. januarja 2006 v 3. odstavku določa, da mora začasni odbor predložiti Parlamentu vmesno poročilo s podrobnimi predlogi o nadaljnjem poteku svojega delovanja,
P. ker v tej resoluciji „evropske države“ pomenijo države članice in pristopnice, kandidatke ter pridružene države, kot je opredeljeno v mandatu začasnega odbora , sprejetega 18. januarja 2006,
Q. ker ta resolucija zajema tri različne vrste ureditev, ki jih imajo Združene države Amerike:
– izredne izročitve, kjer so posamezniki izročeni drugi vladi za zaslišanje;
– tajno pridržanje, kjer so posamezniki prepeljani na lokacije, ki so pod nadzorom Združenih držav Amerike; in
– pooblaščeno pridržanje, kjer so posamezniki prepeljani v zapor tretje države za pridržanje po ukazu Združenih držav Amerike; ker ni nobenih evidenc v evropskih državah o pridržanju posameznika na zahtevo Združenih držav Amerike, je velika možnost, da so posamezniki na poti do takšnih pridržanj potovali prek evropskih držav,
V zvezi z informacijami, ki jih je do zdaj pridobil začasni odbor
1. podpira zaključke generalnega sekretarja Sveta Evrope v zvezi s preiskavo, vodeno v skladu s členom 52 EKČP;
2. v tej zvezi vzame na znanje mnenje št. 363/2005, ki ga je predložila Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija)[11] parlamentarni skupščini Sveta Evrope, in zlasti naslednje točke:
– država članica Sveta Evrope, ki aktivno ali pasivno sodeluje pri izdajanju zahtev za tajna pridržanja in njihovem izvrševanju, nosi odgovornost v skladu z EKČP,
– država članica Sveta Evrope nosi odgovornost tudi v primeru, če njeni agentje (policija, varnostne sile itd.), delujejo "ultra vires" in sicer tako, da sodelujejo s tujimi organi ali ne preprečijo aretacij ali tajnih pridržanj, o katerih vlada ni bila obveščena;
3. obžaluje, da so pravila, ki urejajo delovanje tajnih služb, v več državah članicah Unije neprimerna, kar pomeni, da je treba zagotoviti učinkovitejši nadzor, zlasti kar zadeva delovanje tujih tajnih služb na njihovem ozemlju, in meni, da je treba pravila sodelovanja vpeljati na ravni EU;
4. obžaluje, da je Nato odboru do sedaj onemogočil začasni dostop do celotnega besedila Sklepa Sveta Nata z dne 4. oktobra 2001 o izvajanju člena 5 washingtonske pogodbe; nujno poziva Nato, da za pojasnitev zadeve odobri dostop do celotnega besedila sklepa;
5. razume pomen tesnega sodelovanja med obveščevalnimi službami držav članic in njihovih zaveznikov, vendar poudarja, da takega sodelovanja ne bi smeli zamenjati za odpoved suverenosti nad evropskim ozemljem in zračnim prostorom;
V zvezi nezakonitimi prijetji, odstranitvami, aretacijami, ugrabitvami, izrednimi izročitvami in tajnimi pridržanji, ki jih izvaja CIA, druge ameriške agencije ali varnostne službe tretjih držav
6. izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je glede na informacije, ki so že bile razkrite v državah članicah in v Svetu Evrope, ter glede na delo začasnega odbora po 11. septembru 2001 in v okviru temeljnih ukrepov za boj proti terorizmu večkrat prišlo do hudih in nedopustnih kršitev temeljnih človekovih pravic, zlasti tistih, ki so opredeljene v EKČP, konvenciji Združenih narodov proti mučenju in Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah ter Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah;
7. na podlagi dokazov, predstavljenih začasnemu odboru, meni, da so bile CIA ali druge ameriške tajne službe neposredno odgovorne za nezakonita prijetja, odstranitve, ugrabitve in pridržanja oseb, osumljenih terorizma, na ozemlju držav članic ter držav pristopnic in kandidatk, kakor tudi za izredne izročitve med drugim evropskih državljanov in prebivalcev; ponovno poudarja, da ti ukrepi ne ustrezajo znanim mednarodnim pravnim pojmovanjem ter so v nasprotju s temeljnimi načeli prava človekovih pravic;
8. obžaluje, da začasnemu odboru niso na voljo sporazumi o soglasju med ZDA in evropskimi državami;
9. obsoja izredne izročitve, katerih namen je, da se proti osumljencem ne sproži sodnega postopka, temveč da se jih prepelje v tretje države, zato da se jih zaslišuje, vključno z uporabo mučenja, in pridrži v objektih, ki jih nadzorujejo Združene države ali lokalni organi; meni, da so nesprejemljive prakse nekaterih vlad, s katerimi omejijo svoje odgovornosti tako, da zahtevajo diplomatsko zagotovilo od držav, glede katerih so tehtni razlogi za sum, da izvajajo mučenje, to stališče pa je izrazil tudi Manfred Nowak, posebni poročevalec o vprašanjih mučenja; poleg tega meni, da je izredna izročitev državam, kjer je mučenje običajno, kršitev načela neizročanja iz člena 3 konvencije ZN proti mučenju;
10. meni, da so diplomatska zagotovila, če zahtevajo izjemo od pravila, tiho priznanje obstoja uporabe mučenja v tretjih državah, in so zato v nasprotju z odgovornostmi EU iz „Smernic politike EU proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v tretjih državah“, ki jih je Svet sprejel 9. aprila 2001;
11. je zaskrbljen zaradi pričanja pred začasnim odborom kanadskega državljana Maherja Ararja, ki so mu ameriški organi odvzeli prostost in ki ga je CIA prek evropskega letališča prepeljali v Sirijo, kjer so ga pridržali in mučili dvanajst mesecev;
12. je hudo zaskrbljen, da vse ugotovitve začasnega odbora do zdaj nakazujejo, da so "navidezne družbe" CIE uporabljala evropski zračni prostor in letališča, da so se izognila pravnim obveznostim za državna letala iz konvencije iz Chicaga, in tako omogočila, da so bile osebe, osumljene terorizma, nezakonito prepeljane pod nadzor CIE, ameriške vojske ali druge države (med drugimi v Egipt, Jordanijo, Sirijo in Afganistan), ki se med zaslišanji poslužujejo mučenja, kot to priznava tudi sama vlada Združenih držav Amerike[12];
13. pozdravlja odziv kongresa ZDA, ki je izvedel predlog spremembe Johna McCaina, namenjen zagotavljanju boljše zaščite domnevnih teroristov pred nezakonitim ravnanjem s strani državnih organov;
V zvezi z možnostjo, da so države članice in države pristopnice ter države kandidatke s svojimi dejanji ali opustitvami vpletene v aretacije, nezakonita prijetja, odstranitve, ugrabitve, izgone, izredne izročitve in tajna pridržanja ali so za njih sokrive
14. meni, na podlagi pričevanj in do zdaj zbrane dokumentacije, da je nemogoče, da nekatere evropske vlade niso vedele za dejavnosti, povezane z izvajanjem izrednih izročitev na njihovem ozemlju; zlasti meni, da je nemogoče, da varnostne ali obveščevalne službe ne bi vedele za več sto preletov zračnega prostora več držav članic, in da za podobno število premikov v evropska letališča in iz njih ne bi obveščevalne in varnostne službe ter višji uradniki v teh službah vedeli in ne bi bili vsaj zaslišani glede povezave med temi leti in izrednimi izročitvami; ugotavlja, da to domnevo podpira dejstvo, da so visoki uradniki administracije ZDA vedno trdili, da delujejo brez poseganja v nacionalno suverenost evropskih držav;
15. meni, da je, glede na rezultate sodnih preiskav, pričevanj in preučene dokumentacije, prav tako nemogoče, da bi lahko bila ugrabitev egiptovskega državljana Abuja Omarja (ki so ga kasneje prepeljali v Aviano in od tod v Ramstein) 17. februarja 2003 v Milanu, ki so jo izvedli agentje CIE, organizirana in izvedena, ne da bi bile vladne oblasti ali italijanske varnostne službe o tem predhodno obveščene;
16. obsoja ugrabitev nemškega državljana Khaleda el Masrija s strani CIE, ki je bil pridržan v Afganistanu od januarja do maja 2004 in podvržen ponižujočemu in nečloveškemu ravnanju; nadalje ugotavlja, da še vedno obstaja sum, da je bil že pred tem datumom Khaled el Masri od 31. decembra do 23. januarja 2004 nezakonito pridržan v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in je bil 23.–24. januarja od tam premeščen v Afganistan; meni, da so ukrepi, za katere Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija trdi, da jih je sprejela za preiskovanje te zadeve, nezadostni;
17. pozdravlja parlamentarno preiskavo nemškega zveznega parlamenta in pričakuje končne rezultate preiskovalnega odbora;
18. poudarja potrebo po bolj demokratičnem in sodnem pregledu protiterorističnih ukrepov EU; meni, da mora delovna skupina Sveta za boj proti terorizmu na svojih zasedanjih sistematično obravnavati področje varstva človekovih pravic in objaviti letno poročilo o tej zadevi;
19. poziva prihodnjo Agencijo za temeljne pravice, da nameni posebno pozornost primerom, ki vključujejo izročitev domnevnih terorističnih osumljencev iz držav članic tretjim državam;
20. obžaluje, da je Švedska 18. decembra 2001 na letališču Bromma opustila nadzor nad organi pregona pri izvajanju vladne odločitve za izgon dveh egiptovskih državljanov, Mohameda Al Zarija in Ahmeda Agize, in agentom ZDA dovolila izvajanje dejavnosti organov oblasti na švedskem ozemlju, kar po mnenju glavnega švedskega parlamentarnega varuha človekovih pravic, ni v skladu s švedsko zakonodajo;
21. obžaluje, da je odločitev Švedske o izgonu egiptovskih državljanov Mohameda Al Zarija in Ahmeda Agize decembra 2001 temeljila zgolj na diplomatskih zagotovilih egiptovske vlade, ki niso zagotavljala učinkovitih ukrepov varovanja proti mučenju;
22. zahteva, da se nadaljujejo preiskave, ki bodo pojasnile vlogo vojakov ZDA, ki so kot del SFOR pod vodstvom NATO sodelovali pri ugrabitvi in prevozu šestih bosanskih državljanov in/ali državljanov alžirskega rodu v Guantanamo, kljub odločitvi vrhovnega sodišča Bosne in Hercegovine o izpustitvi osumljencev, kot je pričal posebni poročevalec ZN o mučenju Manfred Nowak ki je bil takrat član zbornice za človekove pravice za Bosno in Hercegovino; poziva, da se nadalje razišče, ali je pri tem sodelovala tudi vlada Bosne in Hercegovine; poudarja potrebo po večji količini podatkov o možni vključitvi Nata in mednarodnih policijskih sil Združenih narodov (IPTF) v to zadevo;
23. poziva k nadaljevanju z raziskavami, ki bodo pojasnile domnevni obstoj tajnih prostorov za pridržanje na Kosovu in možno vpletenost sil KFOR v nezakonita pridržanja terorističnih osumljencev;
24. predlaga, da se povabi generalnega sekretarja zveze Nato na zaslišanje začasnega odbora, da med drugim razjasni možno vpletenost sil SFOR in KFOR v nezakonite aretacije, izročitve in pridržanja terorističnih osumljencev;
25. opozarja države članice, da imajo države iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice materialne in procesne pozitivne obveznosti ter morajo sprejeti zakonodajne ukrepe za preprečevanje kršitev človekovih pravic na svojem ozemlju in tudi preiskati domnevne kršitve ter kaznovati odgovorne za te kršitve; ugotavlja tudi, da so lahko ob kršitvah EKČP države odgovorne za ravnanje v nasprotju s pozitivnimi obveznostmi; zato poudarja, da imajo države članice obveznost izvajanja preiskav za preverjanje, ali so same ali tretje države, z nujnim neposrednim ali posrednim sodelovanjem, uporabljale njihovo ozemlje in zračni prostor pri kršenju človekovih pravic, in da morajo sprejeti tudi zakonodajne ukrepe, potrebne za preprečevanje ponovitve takšnih kršitev;
V zvezi z uporabo mučenja
26. poudarja, da je prepoved mučenja ali krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, kot je določena v členu 1 konvencije Združenih narodov proti mučenju, popolna in brez izjem, najsi gre za vojno stanje ali stanje vojne nevarnosti, stanje notranje politične nestabilnosti ali katero koli drugo izredno stanje; opozarja, da so zadržanja na skrivnih lokacijah, ugrabitve ali izredne izročitve prav tako kršitve temeljnih pravic v skladu z mednarodnim pravom, zlasti člena 3 in 5 EKČP, predvsem ker so ta dejanja enaka mučenju ali nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju;
27. ponovno opozarja, da podatkov in priznanj, pridobljene z mučenjem ali s krutim, nečloveškim in ponižujočim ravnanjem, ni mogoče v nobenem primeru šteti za tehten dokaz, kot to določa konvencija ZN proti mučenju, in se jih tudi ne bi smelo uporabiti na kakršen koli drugi način; ponavlja vsesplošno skepso glede zanesljivosti priznanj, pridobljenih z mučenjem, in glede njihovega prispevka k preprečevanju terorizma in boju proti njem, o čemer je med drugimi pričal nekdanji britanski veleposlanik v Uzbekistanu, Craig Murray, na zaslišanju pred začasnim odborom;
28. nujno poziva države članice, države pristopnice in države kandidatke, naj strogo spoštujejo člen 3 konvencije ZN proti mučenju, zlasti načelo nevračanja, po katerem „nobena država pogodbenica ne sme osebe izgnati, vrniti ali izročiti drugi državi, kjer obstaja velika verjetnost, da bo podvržena mučenju“; poleg tega poziva Združene države Amerike, da ponovno preučijo svojo razlago načela nevračanja, kot je opisano v členu 3;
29. poziva države članice, da v celoti zavrnejo zanašanje na diplomatska zagotovila proti mučenju, kot priporoča Manfred Nowak, posebni poročevalec ZN o mučenju;
30. poziva Svet, da sprejme skupno stališče proti uporabi diplomatskih zagotovil iz tretjih držav s strani držav članic, kjer je velika verjetnost, da so posamezniki v nevarnosti, da bodo podvrženi mučenju ali trpinčenju;
V zvezi z uporabo evropskega zračnega prostora in evropskih letališč s strani CIE
31. meni, da je bila zaradi večjega števila letov letal, ki jih ima CIA v lasti ali jih je najela, konvencija iz Chicaga večkrat kršena, saj ni bila spoštovana obveznost, da se za to pridobi dovoljenje, predvideno v členu 3 te konvencije v zvezi z državnimi leti;
32. obsoja dejstvo, da nobena država članica, država pristopnica ali država kandidatka ni sprejela postopkov, s katerimi bi preverili, ali se civilna letala ne uporabljajo za namene, ki niso v skladu z mednarodno priznanimi standardi o človekovih pravicah;
33. meni, da je evropska zakonodaja o enotnem evropskem zračnem prostoru, uporabi, nadzoru in upravljanju nacionalnih zračnih prostorov in letališč držav članic in evropskih letalskih prevoznikov popolnoma neprimerna; poudarja, da je treba določiti nove nacionalne, evropske in mednarodne standarde; poziva Komisijo, da nemudoma izboljša zakonodajo tako, da predlaga direktivo za uskladitev nacionalnih zakonov v zvezi s spremljanjem netržnega civilnega letalstva;
34. poziva Komisijo, da za države članice izdela priporočila v zvezi z izboljšanjem standardov spremljanja dejavnosti zasebnih čarterskih letal, ki uporabljajo ameriška letališča in zračni prostor;
35. meni, da je treba prikazati dejansko vsebino sporazuma iz Aten z dne 22. januarja 2003, ki obravnava „večjo uporabo evropskih tranzitnih zmogljivosti za podporo vračanju zločincev/zavrnjenih tujcev“;
36. meni, da je treba ugotoviti, kako so ameriške tajne službe uporabljaje zračni prostor, civilna in vojaška letališča ter baze zveze NATO in ameriške baze;
37. meni, da je treba ugotoviti, ali obstajajo dokazi, ki potrjujejo, da v nekaterih evropskih državah delujejo tajni zapori, kot je navedeno v več preiskavah novinarjev in uglednih nevladnih organizacij;
V zvezi z uradnimi obiski delegacij, ki jih je do zdaj izpeljal začasni odbor
38. meni, da sta uradni delegaciji Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Združenih držav Amerike zagotovili bistvene informacije za delo začasnega odbora in omogočili neposredno ugotavljanje različice dogodkov političnih organov in stališče civilne družbe;
39. obsoja dejstvo, da je bil nemški državljan Khalid El-Masri leta 2004 več kot štiri mesece nezakonito pridržan v Afganistanu; obsoja nepripravljenost organov Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da potrdijo, da je bil El-Masri, preden so ga agenti CIE izročili Afganistanu, verjetno pridržan v Skopju;
40. obžaluje zelo restriktivno razlago ameriške vlade konvencije proti mučenju in predvsem prepovedi kakršnega koli izročanja, kar lahko povzroči, da so izročene osebe podvržene mučenju ali ponižujočemu, krutemu in nečloveškemu ravnanju;
V zvezi s prihodnjim delom začasnega odbora
41. ugotavlja, da mora začasni odbor nadaljevati svoje delo in da je treba še temeljiteje preučiti zadevne dogodke ter tako preveriti, če je ena ali več držav članic kršilo člen 6 Pogodbe o Evropski Uniji; poudarja tudi, da bi bilo primerno preiskave razširiti na dogodke in države, ki niso bili izrecno omenjeni v tej resoluciji;
42. zato je sprejel odločitev, da bo začasni odbor nadaljeval delo do konca predpisanega dvanajstmesečnega roka brez poseganja v določbe člena 175 svojega poslovnika o možnem podaljšanju roka;
43. meni, da je treba čim prej začeti s pripravljalnimi zakonodajnimi postopki na ravni EU in Sveta Evrope in tako zagotoviti primerno pravno varstvo osebam pod jurisdikcijo držav članic ter učinkovit parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi službami tako na nacionalni kot na evropski ravni; zato je bistveno uvesti Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in ji omogočiti delovanje;
44. obžaluje jasne nastajajoče razlike med pristopom ameriških in evropskih pravnih modelov v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti začasnega odbora; poudarja potrebo po jasni prepovedi izrednih izročitev v mednarodnem pravu ter skupnem stališču evropskih institucij, ki morajo načeti to vprašanje z vpletenimi tretjimi državami;
45. meni, da mora začasni odbor na koncu svojega dela predlagati načela, ki jih je treba sprejeti, še posebej:
– v okviru potrebe po ureditvi notranjega spremljanja EU za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami s strani držav članic, glede novih pravil o izmenjavi podatkov med obveščevalnimi agencijami;
– v okviru sporazumov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z bojem proti terorizmu;
– v okviru sporazumov s tretjimi državami v zvezi z evropsko sosedsko politiko, kjer mora biti spoštovanje človekovih pravic najpomembnejše osnovno načelo;
46. poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, ki bodo omogočili začasnemu odboru, glede na zelo specifično naravo njegovih pristojnosti, da bo v celoti izpolnil poslanstvo, ki mu je bilo zaupano, pri čemer bo, dokler ne konča dela, ustrezno upošteval vsa odstopanja od pravil poslovnika Parlamenta, še posebej glede:
– števila strokovnjakov, povabljenih na zaslišanja začasnega odbora in upravičenih do povračila stroškov,
– števila dovoljenih potovanj in članov v okviru uradnih delegacij začasnega odbora,
– priprave dobesednih zapisov zaslišanj, ki jih vodi začasni odbor, v vseh uradnih jezikih EU;
47. pozdravlja ukrepe Sveta Evrope in zlasti poročevalca njegovega odbora za pravne zadeve in človekove pravice ter sodelovanje Sveta Evrope z začasnim odborom;
48. poziva Svet in njegove člane ter še posebej njegovega predsednika, da popolnoma in brezpogojno pomagajo začasnemu odboru pri njegovem delu v skladu z načelom lojalnega sodelovanja, kot je določeno v pogodbah in sklepih Sodišča Evropskih skupnosti;
49. poziva države članice, da zavzamejo bolj odločno stališče glede zaprtja centra za pridržanje v Guantanamu in prevzamejo dejavnejšo vlogo pri iskanju rešitev za zapornike, proti katerim ne bodo sproženi pravni postopki in ki se ne morejo vrniti v državo izvora ali bivanja, ker so izgubili državljanstvo ali bili podvrženi mučenju ali drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju;
50. zahteva od držav članic, da evropskim državljanom in vsem osebam, ki stalno prebivajo v EU in so zdaj priprti v Guantanamu, zagotovijo vso potrebno podporo in pomoč, zlasti pravno;
51. spodbuja Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, da si prizadeva za izpolnjevanje obveznosti[13] vseh držav članic Sveta Evrope v zvezi z obveščanjem Odbora za preprečevanje mučenja o vseh prostorih za pridržanje na njihovem ozemlju in mu do teh omogoči dostop;
52. spodbuja Komisijo, da še naprej pomaga začasnemu odboru v vseh njegovih dejavnostih;
53. opozarja, da je bistvenega pomena popolno sodelovanje s parlamenti držav članic, pristopnimi državami, državami kandidatkami in pridruženimi državami, zlasti s tistimi, ki so že dejavne na tem področju;
54. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, pristopnih držav, držav kandidatk in pridruženih držav kakor tudi Svetu Evrope, vladi in obema domovoma ameriškega kongresa.
- [1] Besedila, sprejeta tega dne, P6_TA(2005)0529.
- [2] Besedila, sprejeta tega dne, P6_TA(2006)0012.
- [3] UL C 364, 18.12.2000, str.1
- [4] Parlamentarni varuh človekovih pravic, "Pregled izvrševanja vladne odločitve za izgon dveh egiptovskih državljanov s strani varnostne policije", referenca št. 2169-2004 (22. maj 2005)
- [5] Švedski parlament, "Ravnanje švedske vlade v zadevah v zvezi z izgonom v Egipt", poročilo preiskave 2005/06.KU2, http://www.riksdagen.se/templates/R_PageExtended____7639.aspx
- [6] Sklep Odbora proti mučenju, sporočilo št. 233/2003, Ahmed Hussein Kamil Agiza/Švedska (20. maj 2005), http://www.unhchr.ch/tbs/doc.nsf/MasterFrameView/3ef42bcd48fe9d9bc1257020005533ca?Opendocument
- [7] Milansko sodišče, Oddelek preiskovalnega sodnika, referenci št. 10838/05 R.G.N.R in št. 1966/05 R.G.GIP.
- [8] Poročilo generalnega sekretarja, izdelano v skladu s členom 52 evropske konvencije o človekovih pravicah, o vprašanju tajnega pridržanja in prevoza ujetnikov, osumljenih terorističnih dejanj, zlasti s strani agencij iz drugih držav ali na njihovo pobudo,
https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?Ref=SG/Inf%282006%295&Sector=secPrivateOffice&Language=lanEnglish&Ver=original&BackColorInternet=9999CC&BackColorIntranet=FFBB55&BackColorLogged=FFAC75. - [9] http://www.coe.int/T/E/Com/Files/Events/2006-cia/annexes.asp.
- [10] Opombe za tiskovno konferenco generalnega sekretarja Sveta Evrope Terryja Davisa, v sredo, 12. aprila 2006;
http://www.coe.int/T/E/Com/Files/PA-Sessions/April-2006/20060412_Speaking-notes_sg.asp - [11] http://www.venice.coe.int/docs/2006/CDL-AD%282006%29009-e.asp#_Toc130704767
- [12] Glej poročila ameriškega zunanjega ministrstva o človekovih pravicah v državah (2003).
- [13] Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja: CPT/Inf/C (2002) 1 [EN] (Del 1) – Strasbourg, 26.XI.1987, čl. 8.
OBRAZLOŽITEV
Cilj vmesnega poročila, predstavljenega v tem dokumentu, je zagotoviti začetno in začasno presojo dela, ki ga je do zdaj opravil naš odbor. Hkrati moramo zahtevati, ker naša naloga to upravičuje, da se odobri nadaljevanje našega dela do njegove naravne prekinitve čez 12 mesecev, kar je po mnenju poročevalca nujno potrebno.
Na začetku dejavnosti, kjer smo si veliko pomagali z odličnim delom, ki sta ga opravila Dick Marty iz Sveta Evrope in Terry Davis, generalni sekretar Sveta Evrope, smo se osredotočili predvsem na izkušnje nekaterih domnevnih žrtev izrednih izročitev (Abu Omar, Khaled Al Masri, Maher Arar, Mohamed El Zary, Ahmed Al Giza in „šesterica Alžircev“, pet jih je bosanskih državljanov, ki so bili aretirani v Bosni in prepeljani v Guantanamo). Na naših zaslišanjih smo slišali njihova pričevanja (ali pri tistih, ki so še vedno pridržani, pričevanja njihovih odvetnikov), ki so bila pogosto okrepljena z ugotovitvami poizvedb, ki potekajo v mnogih državah. Po rekonstrukciji dogodkov in okvira, v katerem so se zgodili, smo ugotovili, da so bili instrumenti za varstvo in zagotavljanje človekovih pravic po 11. septembru izrazito omejeni. Ta omejitev tudi nasprotuje nekaterim osnovnim načelom mednarodnega prava, nenazadnje konvenciji Združenih narodov proti mučenju, kršenim ne le v zvezi s popolno prepovedjo mučenja, ampak tudi v zvezi z izrecno prepovedjo izročitve zapornikov v države, v katerih obstaja tveganje, da jih bodo mučili ali poniževali ali z njimi nečloveško ravnali.
Veliko našega dela je bilo osredotočenega na zbiranje informacij in dokumentov, odzivov in drugih podatkov o praksi izredne izročitve (zunajsodni sistem, uporabljen za namene vojne proti terorizmu), uporabo mučenja in domnevo, da je CIA uporabljala tajne zapore v evropskih državah. Veljavne in natančne informacije so v vseh primerih zagotovile nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, in zlasti predstavniki Amnesty International in Human Right Watch (s katerimi smo se sestali v Bruslju in Washingtonu). Njihovo sodelovanje – ob drugih pomembnih srečanjih (npr. z Armandom Spatarom, namestnikom javnega tožilca v Milanu; Craigom Murrayjem, nekdanjim britanskim veleposlanikom; Michelle Picard, predsednico zbornice za človekove pravice v Bosni in Hercegovini; in Manfredom Novakom, posebnim poročevalcem Združenih narodov o mučenju) nam je omogočilo določiti zakonitost vprašanj, na katerih je temeljila naša naloga in ki jih moramo preiskovati še naprej.
Zlasti v zvezi z „izrednimi izročitvami“ so mnogi viri, s katerimi smo se posvetovali (včasih zaupno), potrdili, da se je ta praksa po vsej verjetnosti uporabljala za boj proti terorizmu in da se lahko domneva, da je to potekalo ob tihem ali izrecnem sodelovanju nekaterih evropskih vlad. Pri nadaljevanju našega dela moramo podrobneje preiskati, kot je določeno v našem mandatu, vlogo in možne odgovornosti držav članic, pridruženih držav in držav kandidatk.
Odbor je izpeljal dve misiji: v Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (NJRM) in v Združene države Amerike.
Misija v Skopje je bila namenjena obrazložitvi primera Al Masrija, nemškega državljana, ki so ga 31. decembra 2003 ustavili na meji s Srbijo in ga domnevno pridržali 23 dni v Skopju, preden so ga nazadnje prepeljali v Afganistan, kjer je bil v zaporu skoraj pet mesecev, preden so ga izpustili in vrnili v Nemčijo. Glede na to, da je treba zadevo Al Masri natančneje obravnavati (med drugim predlagamo pripravo zaslišanj nemškega zunanjega ministra, vodje nemške nacionalne varnostne službe in javnega tožilca v Münchnu, ki preiskuje ta primer), nam je obisk v Skopju omogočil, da smo od organov oblasti NJRM dobili uradno različico o času nahajanja Al Masrija v glavnem mestu te države – za katero poročevalec meni, da je bila dana z veliko zadržanostjo.
Misija v Washington – ki se je izplačala zaradi števila in kakovosti srečanj – je odboru med drugim omogočila, da se je seznanil s stališči zunanjega ministrstva in nekaterih članov kongresa o zadevah, ki jih obravnava. Dobili smo vtis – zlasti po razgovoru z Johnom Bellingerjem, glavnim pravnim svetovalcem zunanjega ministrstva – da je Busheva administracija javno trdila, da ima „svobodo dejanj“ v svojem boju proti Al Kaidi, tudi v zvezi s sprejetim mednarodnim pravom in nekaterimi mednarodnimi konvencijami. Poročevalec se ne strinja s tem odnosom glede na glavno dolžnost, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva, vrednot, ki morajo biti zagotovljene v času miru in vojne ter zato tudi v okviru boja proti terorizmu.
Te vtise so potrdila srečanja z demokratskimi člani kongresa, kot je Ed Markey (avtor zakona o prepovedi izročitve), in republikanskimi člani, kot je Arlen Specter (predsednik senatnega ožjega odbora za obveščevalne službe), ki so vsi izrazili veliko zaskrbljenost zaradi posledic politike busheve administracije na področju človekovih pravic.
Posebna pozornost je bila upravičeno namenjena vprašanju evropskih letov z letali, ki jih upravljajo družbe, ki so neposredno ali posredno povezane z agencijo CIA. Z navzkrižno primerjavo podatkov, ki jih je pridobil Eurocontrol, s podatki Zvezne uprave za letalstvo in drugimi viri, ki so mu bili na voljo (nevladne organizacije, novinarji, žrtve), je naš odbor lahko sestavil seznam več kot tisoč postankov v Evropi med koncem leta 2001 in koncem leta 2005, za katere se lahko domneva, da jih je vodila CIA. Vsekakor je mogoče, da so se nekateri od teh letov uporabili za izročitev zapornikov.
Ena od možnih začetnih presoj je, da se zdi, da so si po mnenju poročevalca mnoge države članice konvencijo iz Chicaga nedvomno razlagale preveč svobodno.
Impliciten in bistven cilj vsake stopnje dela odbora – sedanje in prihodnje – ostaja preprečevanje možnosti, da se ponovno pojavijo hude kršitve temeljnih pravic, ugotovljene po 11. septembru, v okviru boja proti mednarodnemu terorizmu.
Poročevalec je v zvezi s tem pripravil štiri delovne dokumente:
§ kronološki seznam glavnih dogodkov v zadnjih 18-ih mesecih, od prvih razkritij izrednih izročitev s strani novinarjev do sedanjih[1],
§ kratko rekonstrukcijo primerov domnevnih izrednih izročitev, ki jih preučuje odbor[2],
§ pregled letov, ki jih je vodila CIA v Evropi, v zvezi z 32 letali, ki so bila v lasti ali jih je nedvomno uporabljala – ali neposredno ali prek „navideznih družb“ – obveščevalna služba ZDA (izčrpna dokumentacija o vseh letalih, ki jih je uporabljala CIA, se bo še pripravila)[3],
§ zapis izjav, ki jih je odboru dal Craig Murray, nekdanji britanski veleposlanik v Uzbekistanu, (ki so mu priloženi dokumenti, v katerih Murray obsoja uporabo mučenja, ki ga je sam videl v Uzbekistanu)[4].
Annex 1: TDIP Committee events
DATE |
TIME |
INSTITUTION-PLACE |
|
SUBJECT | |
15 December 2005 - Thursday |
|
EP |
Plenary sitting 1: |
Resolution on presumed use of European countries by the CIA for the Transportation and Illegal Detention of Prisoners -TDIP-(P6_TA-PROV(2005)0529 | |
PLENARY - Jan. (from 16 to 19) |
18 January 2006 - Wednesday |
12h00 - 13h00 |
EP - STR |
Plenary sitting 2: |
Decision setting up a temporary committee on TDIP (P6_TA-PROV(2006)0012 |
24 January 2006 - Tuesday |
08h30 |
Council of Europe - Strasbourg |
Parliamentary Assembly 1: |
Meeting of the Committee on Legal Affairs and Human Rights (Point 1 of the Agenda: Alleged secret detentions in Council of Europe member states) and debate in plenary of the Parliamentary Assembly. Follow-up by the TDIP secretariat | |
26 January 2006 - Thursday |
09h00-10h00 |
EP - BXL |
TDIP Committee 1: |
Constituent meeting (election of chairman, Carlos COELHO and vice-chairmen, Baroness Sarah LUDFORD, Giorgos DIMITRAKOPOULOS, Cem OZDEMIR ) | |
01 February 2006 - Wednesday |
18h45 - 20h00 |
EP - BXL |
Steering group 1: |
Provisional calendar of meetings and planning of the provisional report up to June 2006; Opening and transparency of proceedings; List of personalities/institutions to be invited; Committee delegations; Background information, specific studies, expertise
| |
08 February 2006 - Wednesday |
18h45 - 20h00 |
EP - BXL |
Steering group 2: |
Agreement on a working programme to be adopted by the Committee on 13 February 2006 | |
PLENARY - Feb (from 13 to 16) |
13 February 2006 - Monday |
19h00 - 21h00 |
EP - STR |
TDIP Committee 2: |
Franco FRATTINI, Vice-President of the European Commission; Adoption of the calendar of meetings and of the TDIP working programme until 30 June 2006; presentation by Giovanni Claudio FAVA, rapporteur |
14 February 2006 - Tuesday |
14h30 - 15h00 |
EP-STR |
Press conference 1: |
Carlos COELHO, chairman and Giovanni Claudio FAVA, rapporteur: Start of the committee proceedings | |
23 February 2006 - Thursday |
9h00 - 12h00 |
EP - BXL |
TDIP Committee 3: |
Joanne MARINER, Human Rights Watch; Anne FITZGERALD, Amnesty International; Tony BUNYAN, Statewatch | |
15h00 - 18h30 |
Armando SPATARO, Prosecutor (Milan); Dick MARTY, Council of Europe | ||||
6 March 2006 - Monday |
15 h00 - 17h30 |
EP - BXL |
TDIP Committee 4: |
Generale Nicolò POLLARI, Italian Intelligence and Security Services (in camera); Anne-Marie LIZIN, President of the Senate of Belgium; Jean Claude DELEPIERE, Chairman of the Permanent Committee R | |
17h30 - 18h30 |
Steering group 3: |
Treatment of confidential information; Organisation of TDIP Committee work | |||
PLENARY - March (from 13 to 16) |
13 March 2006 - Monday |
11h45 - 13h00 |
Council of Europe - Paris |
Parliamentary Assembly 2: |
Meeting of the Committee on Legal Affairs and Human Rights (Point 7 of the Agenda: Alleged secret detentions in Council of Europe member states) with the participation of Giovanni Claudio FAVA, rapporteur |
21h00 - 22h30 |
EP - STR |
TDIP Committee 5: |
Khaled EL MASRI (German citizen), alleged victim and his lawyer, Manfred GNJIDIC | ||
21 March 2006 - Tuesday |
15h00 - 18h00 |
EP - BXL |
TDIP Committee 6: |
Stephen GREY, journalist (free lancer); Guido OLIMPIO and Paolo BIONDANI, journalists from Il corriere della sera (IT) | |
18h00 - 19h00 |
Steering group 4: |
Delegations to FYROM and USA; Programme of future Committee meetings; Organisation of TDIP Committee meetings | |||
23 March 2006 - Thursday |
15h00 - 18h00 |
EP - BXL |
TDIP Committee 7: |
Maher ARAR (Canadian citizen) alleged victim and his lawyers, Lorne WALDMAN and Marlys EDWARDH; Kjell JÖNSSON, lawyer of Mohammed EL-ZARY (Egyptian citizen) alleged victim | |
DATE |
TIME |
INSTITUTION-PLACE |
|
SUBJECT | |||||
PLENARY - April (from 3 to 6) |
3 April 2006 - Monday |
21h00 - 22h15 |
EP - STR |
TDIP Committee 8: |
Preparation of the draft interim report (2006/2027 (INI)) | ||||
22h15 - 22h35 |
Steering group 5: |
Delegations to FYROM and USA; Treatment of confidential information ('Eurocontrol') | |||||||
11 April 2006 - Tuesday |
from 8h30 |
Council of Europe - STR |
Parliamentary Assembly 3: |
Meeting of the Committee on Legal Affairs and Human Rights (Point 4 of the Agenda: Alleged secret detentions in Council of Europe member states) Follow-up by the TDIP secretariat | |||||
20 April 2006 - Thursday |
9h30 - 12h30 |
EP - BXL |
TDIP Committee 9: |
Craig MURRAY, former UK ambassador to Uzbekistan; Gijs DE VRIES, EU's Counter-Terrorism Coordinator | |||||
15h00 - 18h30 |
Matías VALLES, journalist from "Diario de Mallorca"; Edward HORGAN, former UN peacekeeper and Retired Commandant of the Irish Army | ||||||||
25 April 2006 - Tuesday |
15h00 - 18h30 |
EP - BXL |
TDIP Committee 10: |
Examination of the draft interim report; Stephen H. OLESKEY, Counsel for Six Cititzens of Bosnia and Herzegovina Imprisoned at Guantanamo Bay; Srdjan DIZDAREVIC, President of the Helsinki Committee for Human Rights in Bosnia and Herzegovina; Michele PICARD, former President of the Human Rights Chamber of Bosnia Herzegovina | |||||
26 April 2006 - Wednesday |
11h00 - 12h00 |
EP - BXL |
Press conference 2: |
Carlos COELHO, chairman and Giovanni Claudio FAVA, rapporteur: Presentation of the draft interim report (2006/2027 (INI)) | |||||
27 April 2006 - Thursday |
15h00 - 18h30 |
EP - BXL |
|
TDIP Committee: (cancelled because of the delegation to Skopje) | |||||
27 April 2006 - Thursday (afternoon) / 29 April 2006 - Saturday (morning) |
*** |
Skopje - FYROM |
Delegation TDIP 1: Skopje (FYROM) (Sylvia-Yvonne KAUFMANN [acting chair], Giovanni Claudio FAVA, Wolfgang KREISSL-DÖRFLER, Raül ROMEVA I RUEDA, Ryszard CZARNECKI) |
Bancko CRVENKOVSKI, President of the Republic; Radmila SEKERINSKA, Deputy Prime Minister; Slobodan CASULE, Member of the Parliament; Siljan AVRAMOVSKI, Deputy Director of the Security and counter-Intelligence Directorate; Ljubomi MIHAILOVSKI, Minister of Interior; Ljupco JORDANOVSKI, President of the Assembly; Karolina RISTOVA-ASTERUD, President of the Parliament's EU Affairs Committee; Tenta ARIFI, President of the Parliament's Foreign Affairs Committee; Ganka SAMOILOVSKA CVETANOVA, Member of Parliament; Mirjana NAJCEVSKA, President of the Macedonian Helsinki Committee; Esad RAHIC, President of the Parliamentary Committee for Defence and Security; Stojan ANDOV, President of the Human Rights Parliamentary Committee; Zvonimir JANKULOVSKI, Security expert | |||||
28 April 2006 - Friday |
19h30 - 20h00 |
Skopje - FYROM |
Press conference 3: |
Sylvia-Yvonne KAUFMANN, acting chairwoman and Giovanni Claudio FAVA, rapporteur: Outcome of the delegation to FYROM | |||||
02 May 2006 - Tuesday |
14h30 |
EP - BXL |
|
Informal meeting between Javier SOLANA and the Steering group | |||||
15h00 - 18h30 |
EP - BXL |
TDIP Committee 11: |
Javier SOLANA, EU High Representative for the CFSP; Alvaro GIL-ROBLES, Council of Europe's former Human Rights Commissioner | ||||||
04 May 2006 - Thursday |
9h30 - 12h30 |
EP - BXL |
TDIP Committee 12: |
Exchange of views on the draft interim report (2006/2027 (INI)); Manfred NOWAK, United Nations Special Rapporteur on Torture | |||||
15h00 - 18h30 |
Mats MELIN, Swedish Chief Parliamentary Ombudsman | ||||||||
12h30 - 13h15 |
EP - BXL |
Press conference 4: |
Sylvia-Yvonne KAUFMANN, acting chairwoman and Giovanni Claudio FAVA, rapporteur: Outcome of the delegation to FYROM | ||||||
08 May 2006 - Monday (evening) / 12 May 2006 - Friday (morning) |
*** |
Washington (USA) |
Delegation TDIP 2: Washington (USA) (Carlos COELHO, Baroness Sarah LUDFORD, Cem ÖZDEMIR, Giovanni Claudio FAVA, Jas GAWRONSKI, Jose-Ingnacio SALAFRANCA SÁNCHEZ-NEYRA, Wolfgang KREISSL-DÖRFLER, Giulietto CHIESA, Jean LAMBERT, Giusto CATANIA, Konrad SZYMANSKI, Miroslaw PIOTROWSKI, Roger HELMER) |
John BRUTON, Head of the European Commission Delegation; Scott HORTON, Chair of the committee on International Law; Margaret L. SATTERTHWAITE, Assistant Professor of Clinical Law and Faculty Director; Barbara OLSHANSKY, Director and Counsel (Guantanamo Global Justice Initiative); Elisa MASSIMINO, Director of the Washington, D.C. Office (Human Rights First); Angela COLAIUTA, Center for Victims of Torture, John BRADSHAW, Open Society Policy Center, Smita BARUAH, Physicians for Human Rights, Jumana MUSA, Advocacy Director for Domestic Human Rights and International Justice; Jonathan SIFTON, Counterterrorism Researcher, Jennifer DASKAL, US Advocacy Director; Representative Robert WEXLER (D-Florida); Dan FRIED, Assistant Secretary of State, John BELLINGER, Department of State's Legal Adviser; Steven M. WATT, Staff Attorney Ann BEESON, Associate Legal Director, Chris ANDERS, Legislative Counsel; Senator Arlen SPECTER (R) Pennsylvania; Senator Richard DURBIN (D) Illinois; Congressman Ed MARKEY (D) Massachusetts; James WOOLSEY (Former CIA Director 1993-1995); Austrian Ambassador Eva NOWOTNY | |||||
11 May 2006 - Thursday |
17h30 - 18h15 |
Commission Delegation Washington (USA) |
Press conference 5: |
Carlos COELHO, chairman and Giovanni Claudio FAVA, rapporteur: Outcome of the delegation to USA | |||||
PLENARY - May (from 15 to 18) |
15 May 2006 - Monday |
21h00 - 22h30 |
EP - STR |
TDIP Committee 13: |
Exchange of views on the Research Note on the international law concerning the prohibition of torture presented by a representative of the Legal Service of the EP; Report on the TDIP committee delegation to USA (Washington, 8 to 12 May 2006) | ||||
16 May 2006 - Tuesday |
12h00 |
|
Deadline for submission of the amendments to the draft interim report (Committee's Secretariat) | ||||||
17 May 2006 - Wednesday |
11h00 - 11h30 |
Press conference 6: |
Carlos COELHO, chairman and Giovanni Claudio FAVA, rapporteur: Outcome of the delegation to USA | ||||||
30 May 2006 - Tuesday |
15h00 - 18h30 |
EP - BXL |
TDIP Committee 14: |
Exchange of views on the study of the EU Network of Independent Expertise; Exchange of views on the amendments to the draft interim report (2006/2027 (INI)); | |||||
01 June 2006 - Thursday |
|
EP - BXL |
|
TDIP Committee: (cancelled by a committee decision) | |||||
07 June 2006 - Wednesday |
from 09h00 |
Council of Europe - Paris |
Parliamentary Assembly 4: |
Meeting of the Committee on Legal Affairs and Human Rights (Point 3 of the Agenda: Alleged secret detentions in Council of Europe member states: Consideration of a draft report and vote on a draft resolution and a draft recommendation) | |||||
PLENARY - June (from 12 to 15) |
12 June 2006 - Monday |
19h00 - 20h30 |
EP - STR |
TDIP Committee 15 |
Vote of the draft interim resolution in the Committee (2006/2027 (INI)) | ||||
13 June 2006 - Tuesday |
15h00-15h30 |
Press conference 7: |
Carlos COELHO, chairman and Giovanni Claudio FAVA, rapporteur: Outcome of the vote on the interim resolution in the Committee | ||||||
21 June 2006 - Wednesday |
18h45 - 20h15 |
EP - BXL |
Steering group 6: |
Informal exchange of views on eventual programme of work for the second semester of the year | |||||
27 June 2006 - Tuesday |
from 10h00 |
Council of Europe - Paris |
Parliamentary Assembly 5: |
Plenary of the Parliamentary Assembly, 3rd part of 2006 Ordinary Session (Point 2 of the Agenda: Alleged secret detentions in Council of Europe member states; Statement by Franco FRATTINI, Vice-President of the European Commission; Statement by Giovanni Claudio FAVA, rapporteur; vote on Legal Affairs and Human Rights Committee's report) | |||||
PLENARY - July (from 3 to 6) |
03 July 2006 - Monday |
21h00 - 22h30 |
EP - STR |
TDIP Committee 16: |
Exchange of views with Dick MARTY, Council of Europe | ||||
05/06 July 2006 |
to be confirmed |
Plenary sitting 3: |
Debate(5 July) and vote(6 July) of the interim resolution (2006/2027 (INI)) | ||||||
Press conference 8: |
Carlos COELHO, chairman and Giovanni Claudio FAVA, rapporteur: Outcome of the vote on the interim resolution in Plenary(6 July) | ||||||||
13.6.2006
MANJŠINSKO MNENJE
v skladu s členom 48(3) poslovnika
Jas Gawronski
Večina odbora je v tem poročilu izglasovala točke, o katerih se ni temeljito razpravljalo, in ki vsebujejo trditve in posploševanja, ki niso podprta z dokazi. Večina je zavrnila vse naše predloge sprememb, ki so vključevale besedo "domnevni" v vse navedbe, ki vsebujejo trditve, za katere ni dokazov.
Poleg tega poročilo prezira pomembne podatke, ki jih je odbor dobil, kot denimo izjava Jonathana Siftona, raziskovalec za boj proti terorizmu na organizaciji Human Rights Watch, da "sumimo, vendar nimamo dokazov".
Manjšina odbora je prepričana, da:
- delo odbora ni prineslo odkritja o kakšnem novem pomembnem dejstvu in ne upravičuje razburljivih zaključkov, da je bilo vliko primerov "izrednih izročitev",
- postopek "izročitev" ni bil del sistematične in premišljene kršitve evropskega in mednarodnega prava ter prava človekovih pravic, z izrecnim namenom mučenja v EU ali tretjih državah,
- Solana in de Vries imata prav, ko trdita, da do sedaj ni tehtnih dokazov za domnevne kršitve evropskega in mednarodnega prava s strani držav članic EU,
- zaradi zgornjih razlogov bi bilo treba delo odbora nadaljevati le, če bo dosežen napredek pri ugotavljanju dejstev onkraj razumnega dvoma.
POSTOPEK
Naslov |
Domnevna uporaba evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA | ||||||||||
Št. postopka |
|||||||||||
Pristojni odbor |
TDIP | ||||||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
|
|
|
|
| ||||||
Poročevalec/-ka |
Giovanni Claudio Fava |
| |||||||||
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
| |||||||||
Obravnava v odboru |
4.5.2006 |
30.5.2006 |
12.6.2006 |
|
| ||||||
Datum sprejetja |
12.6.2006 | ||||||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 14 7 | |||||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Monika Beňová, Frieda Brepoels, Kathalijne Maria Buitenweg, Giusto Catania, Philip Claeys, Carlos Coelho, Simon Coveney, Giorgos Dimitrakopoulos, Camiel Eurlings, Giovanni Claudio Fava, Patrick Gaubert, Jas Gawronski, Toomas Hendrik Ilves, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Stavros Lambrinidis, Sarah Ludford, Cecilia Malmström, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Miroslav Mikolášik, Claude Moraes, Cem Özdemir, Józef Pinior, Mirosław Mariusz Piotrowski, Hubert Pirker, Bogusław Rogalski, Martine Roure, Eoin Ryan, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Inger Segelström, Hannes Swoboda, Konrad Szymański, Charles Tannock, Jan Marinus Wiersma, Anders Wijkman | ||||||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Elmar Brok, Roger Helmer, Erna Hennicot-Schoepges, Jeanine Hennis-Plasschaert, Sajjad Karim, Henrik Lax, Josef Zieleniec | ||||||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| ||||||||||
Datum predložitve |
15.6.2006 | ||||||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
| ||||||||||