POROČILO o Akcijskem načrtu 2006–2008 za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike

26.6.2006 - (2006/2053(INI))

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Philippe Morillon

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o akcijskem načrtu 2006–2008 za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike

(2006/2053(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Akcijski načrt 2006–2008 za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike (KOM(2005)0647),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Možnosti poenostavitve in izboljšanja zakonodajnega okolja skupne ribiške politike (KOM(2004)0820) in delovnega dokumenta Komisije z naslovom Analiza možnosti poenostavitve in izboljšanja zakonodajnega okolja skupne ribiške politike in njenega izvajanja (SEC(2004)1596),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja (KOM(2005)0535),

–    ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 15. aprila 2005 o sporočilu Komisije z naslovom Možnosti poenostavitve in izboljšanja zakonodajnega okolja skupne ribiške politike (8077/2005),

–    ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma 'boljša priprava zakonodaje' z dne 16. decembra 2003, sklenjenega med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo[1],

–    ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6–0228/2006),

A.  ker sta izboljšanje in poenostavitev zakonodajnega okolja prednostna ukrepa Evropske unije za večjo učinkovitost in preglednost v korist državljanov in v okviru okrepitve konkurenčnosti, rasti in trajnostnega razvoja, s čimer se prispeva k lizbonskim ciljem,

B.   B  ker strokovnjaki in nacionalne javne uprave obžalujejo razpršenost in sočasen obstoj ukrepov, pomanjkanje jasnosti in dostopnosti obstoječih besedil ter težave, ki jih zaradi številnih, včasih odvečnih obveznosti, povzroča upravno breme,

C. ker se morajo ribiči in druge zadevne strani intenzivno vključevati v poenostavljanje pravil, ki urejajo skupno ribiško politiko,

D   ker se je treba z ribiškim sektorjem posvetovati v časovnih okvirih, ki mu omogočajo resnično in predhodno udeležbo v procesu odločanja,

E.   ker je učinkovitost skupne ribiške politike tesno povezana z uvedbo usklajenega sistema inšpekcije in nadzora, ki velja za vse strokovnjake,

1.   močno pozdravlja sektorski akcijski načrt za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike;

2.   se v celoti strinja s cilji, ki jih je določila Komisija, zlasti z izboljšanjem jasnosti obstoječih besedil, njihovo poenostavitvijo ter boljšo dostopnostjo, zmanjšanjem upravnih bremen in stroškov javne uprave za ribištvo ter odpisom stroškov in omejitev za ribiče;

3.   pozdravlja metodologijo, ki jo predlaga Komisija, zlasti opredelitev triletnega akcijskega načrta za obdobje 2006–2008;

4.   podpira Komisijo, ki ocenjuje, da se morajo prizadevanja za poenostavitev osredotočiti na politiko ohranitve in nadzora ribolovnih dejavnosti;

5.   ocenjuje, da je nujno resnično okrepiti predzakonodajno posvetovanje vseh strani, ki jih zadevajo predvideni ukrepi, ter da se mora to posvetovanje kolikor je mogoče izvajati v zgodnji fazi, da se zainteresiranim omogoči učinkovito sodelovanje pri pripravi pred vložitvijo zakonodajnih predlogov;

6.  ocenjuje, da je treba pred vsakim zakonodajnim predlogom izvesti analizo vpliva; analiza vpliva mora temeljiti na natančnih, objektivnih in celovitih informacijah ter se mora ob ustreznem času objaviti;

7.   meni, da je treba predvideti dovolj časa med datumom sprejetja in datumom začetka veljave za vso zakonodajo, s čimer se omogoči, da jo lahko sprejmejo vse zadevne strani;

8.   ocenjuje, da morajo biti besedila predpisov bolj natančna in zadevnim stranem razumljiva;

9.  meni, da je treba oceno učinkovitosti in izvajanja sprejetih ukrepov oblikovati sistematično na podlagi objektivnih in jasno opredeljenih kazalcev;

10. vztraja, da morajo med postopkom poenostavitve in pri presoji učinkovitosti in izvajanja obstoječih in novih ukrepov svetovalni organi (še posebej regionalni posvetovalni sveti in Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo) igrati ključno vlogo; meni, da bi več posvetovanja s temi organi nedvomno privedlo do tega, da bi delujoči v ribiškem sektorju laže sprejeli in bolj upoštevali ribiško zakonodajo;

11. ocenjuje, da je treba pregledati pravno strukturo določb o tehničnih ukrepih, ukrepih upravljanja ribolovnih naporov, nadzornih ukrepih in omejitvah ulova, zlasti zato, da se pojasnijo besedila, izboljšata njihova razumljivost in usklajenost, odpravijo zastarele določbe ter utrdijo tiste, ki se nanašajo na posamezna področja skupne ribiške politike;

12. podpira glavna področja ukrepov za poenostavitev, našteta v akcijskem načrtu za ureditev celotnih dovoljenih ulovov (TAC)/kvot in ribolovnega napora, zlasti ločeno obravnavo različnih zdajšnjih sestavnih delov, usmerjanje odločitev na enotne skupine ter razvoj večletnih pristopov;

13. pozdravlja namen Komisije, da preoblikuje obstoječo zakonodajo s postopnim združevanjem tehničnih ukrepov za posamezne ribolove, pri čemer bo pojasnila veljavne določbe in si prizadevala za večjo povezanost in usklajenost celotne zakonodaje;

14. izjavlja, da nasprotuje možnosti, ki jo omenja Komisija, da bi Svetu predložili 'kratko' uredbo s tehničnimi ukrepi, tej pa bi sledile podrobne uredbe Komisije, kajti tako pomembni vidiki, kot je celota tehničnih ukrepov, ki se nanašajo na floto Skupnosti, ne morejo biti izvzeti iz obravnave in sprejetja s strani Evropskega parlamenta in Sveta;

15. ocenjuje, da je treba možnost, da bi bilo državam članicam dovoljeno sprejeti tehnične ukrepe lokalne narave, preučiti s prav posebno pozornostjo; meni, da je v izogib vsakršnemu negativnemu učinku, ki bi ga takšna rešitev lahko imela na okolje, potrebno izvesti občasno oceno njihove uporabe;

16. opaža, da člen 9 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[2] že dovoljuje državam članicam, da sprejmejo nediskriminatorne ukrepe za ohranjanje ribolovnih virov in upravljanje z njimi ter za kar najbolj učinkovito zmanjšanje posledic ribolova na ohranjanje morskih ekosistemov v območju 12 morskih milj od njihovih temeljnih črt; poziva Komisijo, naj bo pri širitvi tega načela zelo previdna, kajti odobritev sprejemanja tehničnih ukrepov lokalne narave bi lahko v zadevnih državah članicah privedla do diskriminatornih situacij;

17. odobrava razvoj ciljnih pristopov za posamezne regije ali ribolove, ki temeljijo na znanstvenih merilih za varovanje virov in poglobljenih analizah socialno-ekonomskega vpliva, ter ocenjuje, da morajo biti vse zadevne strani intenzivno vključene v z razvoj teh pristopov;

18. meni, da je potrebno načrte za obnovo ribolovnih staležev in upravljanje z njimi, ki jih kot del skupne ribiške politike predlaga Komisija, prilagoditi trenutnim razmeram na tem področju v različnih državah članicah;

19. odobrava dodatno pomoč za informatiko, informacijske tehnologije in avtomatizacijo, da se omogoči lažji dostop do zakonodaje Skupnosti ter olajšata in racionalizirata zbiranje ter prenos podatkov za nacionalne uprave in strokovnjake;

20. meni, da se informacije o zakonodaji ne smejo posredovati samo preko institucionalnih kanalov, ampak morajo pritekati tudi neposredno do zadevnih strani preko združenj, regionalnih posvetovalnih svetov, interneta in z oblikovanjem kodeksa ravnanja;

21. ocenjuje, da je treba dodatno pomoč za nove tehnologije na krovu ribiških plovil uvajati postopoma, ob predvidevanju odstopanj za manjša plovila in določitvi dovolj dolgih prehodnih obdobij, da se sektor lahko ustrezno prilagodi;

22. ocenjuje, da je potrebno za razvoj teh novih tehnologij, kakor tudi za zahtevano posebno usposabljanje, dodeliti pomoč Skupnosti;   

23. meni, da je nujno utrditi in prenoviti določbe v zvezi z vsemi vidiki, povezanimi s kontrolo in nadzorom ribolovnih dejavnosti;

24. poziva Komisijo, da pregleda določbe Skupnosti v zvezi z minimalnimi velikostmi, zaradi njihove uskladitve;

25. ponovno poudarja nujnost oblikovanja sistema, usklajenega z inšpekcijo in nadzorom, ki velja za vse strokovnjake ter je v skladu s skupno ureditvijo razlag in postopkov uveljavitve sankcij, da se okrepi zaupanje ribičev v osnovno načelo enake obravnave; meni, da mora agencija Skupnosti za nadzor ribištva pomagati pri doseganju tega cilja;

26. z odobravanjem sprejema splošno načelo za racionalizacijo obveznosti poročanja, ki velja za države članice in sektor, vendar poudarja ključno vlogo nekaterih poročil Komisije, zlasti v zvezi z nadzorom izvajanja skupne ribiške politike;

27. meni, da je treba pojasniti, izboljšati in informatizirati upravljanje z dovoljenji za ribolov zunaj voda Skupnosti ter s podatki o ulovu in naporu, povezanimi s temi dejavnostmi, ter pozdravlja pobude, ki jih je Komisija v tem smislu že sprejela;

28. se strinja s Komisijo, da so zapleteni in dolgi postopki, ki jih uporablja Evropska unija za prenos določb, ki so jih sprejele regionalne ribiške organizacije, v zakonodajo Skupnosti, nezaželeni, vendar meni, da zapletenost prenosa v veliki meri izhaja iz preobsežnih birokratskih postopkov znotraj same Komisije in zato kategorično zavrača vsak postopek poenostavitve, ki bi bil v škodo pooblastil Evropskega parlamenta na področju poseganja v zakonodajne postopke;

29. razen tega poziva Komisijo, da dokonča 'vzorčni sporazum' za dve glavni kategoriji partnerskih sporazumov na področju ribištva (mešani ribolov in lov na tune), na katerem temeljijo pravice in obveznosti dveh strani (Skupnosti in tretjih držav);

30. meni, da sta preoblikovanje in poenostavitev pogajalskega postopka in postopka upoštevanja partnerskega sporazuma na področju ribištva prednostni nalogi, in pozdravlja nedavna prizadevanja Komisije za to;

31. poudarja pripravljenost za dejavno pomoč pri prizadevanjih za izvajanje postopka poenostavitve in poziva k medinstitucionalnemu dialogu, ki bo omogočil boljšo pripravo zakonodaje v okviru skupne ribiške politike;

32. naroča predsedniku, da to resolucijo predloži Svetu in Komisiji.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ta akcijski načrt je vključen v splošni okvir postopka za izboljšanje zakonodajnega okolja Evropske Unije in več pobud, ki jih je Komisija na tem področju sprejela v zadnjih letih.

Poenostavitev skupne ribiške politike je seveda del reforme, sprejete leta 2002, in glede tega je potekalo ali zdaj poteka veliko prizadevanj[3].

Komisija je decembra 2004 izdala sporočilo, ki zadeva zlasti možnosti poenostavitve in izboljšanja zakonodajnega okolja skupne ribiške politike (KOM(2004)820 končno). K temu sporočilu je priložen delovni dokument Komisije, ki vsebuje natančno analizo možnosti poenostavitve in izboljšanja zakonodajnega okolja skupne ribiške politike in njenega izvajanja (SEC(2004)1596).

Razen tega je Svet 26. aprila 2005 sprejel sklepe, v katerih je odobril splošna določila, ki jih predlaga Komisija, in izrazil strinjanje s tremi cilji za poenostavitev skupne ribiške politike (8077/05):

– izboljšanje jasnosti obstoječih besedil, njihova poenostavitev in boljša dostopnost;

– zmanjšanje upravnega bremena in upravnih stroškov javnih uprav;

– zmanjšanje upravnega bremena in omejitev za strokovnjake.

Doseganje ciljev bo omogočilo poenostavitev skupne ribiške politike in povečanje njene učinkovitosti.

II – Akcijski načrt 2006–2008

V tem sporočilu Komisija določa ukrepe za poenostavitev, ki jih namerava izvesti v ribiškem sektorju med letoma 2006 in 2008. Predlaga posebno metodologijo in navaja določbe, ki jih je treba najprej poenostaviti in izboljšati, ter navaja ukrepe za poenostavitev, ki jih je treba izvesti za vsak posamezni primer.

Komisija navaja tri kategorije zakonodajnih aktov, ki jih je treba poenostaviti:

-    zakonodajni akti, katerih pregled se je že začel in za katere so bila nekatera načela poenostavitve izvedena;

-    novi zakonodajni akti, ki jih je treba pripraviti v prihodnjih letih in za katere se bodo cilji, določeni na področju poenostavitve, načrtno upoštevali;

-    nekateri veljavni zakonodajni akti, katerih poenostavitev je prednostnega pomena, in sicer tisti, za katere Komisija meni, da je treba čim prej usmeriti prizadevanja k njihovi poenostavitvi.

Akcijski načrt Komisije se osredotoča predvsem na zadnjo kategorijo zakonodajnih aktov.

Komisija ocenjuje, da je treba v obdobju 2006–2008 prednostno obravnavati nekatere zakonodajne določbe v zvezi z ukrepi upravljanja in nadzora ribolovnih dejavnosti.

Komisiji se zato za vsak primer posebej zdi bistveno, da se ob spoštovanju načela sorazmernosti:

– spremeni pravni red skupnosti na podlagi metodologije, omenjene v sporočilu z dne 25. oktobra 2005 (KOM(2005)535),

– spodbuja razumljivost zakonodajnih dokumentov in dostop do informacij z razvojem instrumentov, prilagojenih potrebam ribičev in zadevnih uprav,

– zmanjšajo bremena, stroški ter omejitve za ribiče in zadevne uprave.

V zvezi s politiko ohranjanja ribolovnih virov Komisija predlaga, da se prednostno poenostavijo zakonodajni instrumenti, ki zadevajo:

– upravljanje in ohranjanje nekaterih staležev rib in skupin staležev rib, kot je to primerno za uporabo v vodah Skupnosti, in, ko gre za plovila Skupnosti, v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova – Celotni dovoljeni ulovi/kvote, ribolovni napor (Povzetek 1),

– ukrepe za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (Povzetek 2),

– zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike (Povzetek 3).

V zvezi z nadzorom Komisija meni, da bi morala poenostavitev nadzornih ukrepov zadevati štiri posebna področja, da bi:

– prilagodili vse pravne določbe o nadzoru ribolovnih dejavnosti (Povzetek 4),

– v največji možni meri informatizirali in razvili prilagojene sisteme za izboljšanje uporabe ukrepov upravljanja in ohranjanja ribolovnih virov (Povzetek 5),

– zmanjšali obveznosti poročanja za ribiče in zadevne uprave (Povzetek 6),

– izboljšali upravljanje dovoljenj za ribolov zunaj voda Skupnosti (Povzetek 7).

III – Pripombe poročevalca

Poročevalec pozdravlja to pobudo Komisije.

V celoti se strinja z določenimi cilji in z odobravanjem sprejema metodologijo, ki jo predlaga Komisija, zlasti opredelitev triletnega akcijskega načrta za obdobje 2006–2008, ki določa prednostna področja (politika ohranjanja virov in nadzor ribolovnih dejavnosti) ter splošna določila za ukrepe, ki jih je treba izvajati.

Poročevalec pozdravlja dogovarjanje Komisije z interesnimi skupinami, da bi tako zagotovila njihovo vključitev v predlagane pobude.

Poročevalec meni, da so najbolj primerni vidiki vseh ciljev za poenostavitev naslednji: okrepitev predhodnega zgodnjega posvetovanja; prispevek posvetovalnih struktur sektorja, zlasti regionalnih svetovalnih svetov in Svetovalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo; pogostejša uporaba analiz vplivov; sistematična uporaba ocene učinkovitosti in izvajanja sprejetih ukrepov na podlagi objektivnih in jasno opredeljenih kazalcev; pregled pravne strukture obstoječih določil, da se pojasnijo besedila, izboljšata njihova razumljivost in usklajenost, odpravijo zastarele določbe, na novo oblikuje in utrdi normativna ureditev zvezi z vsakim področjem skupne ribiške politike. Poročevalec meni, da je nujno podaljšati obdobje med datumom sprejetja odločbe in datumom začetka veljavnosti, kar bi omogočilo, da se v sektorju sprejmejo vse nove pobude.

Dodatna pomoč za informatiko, informacijske tehnologije in avtomatizacijo je dobrodošla, če te tehnike omogočajo lažji dostop do zakonodaje Skupnosti ter olajšajo in racionalizirajo zbiranje ter prenos podatkov za nacionalne uprave in strokovnjake.

Vseeno je treba te tehnike vpeljevati postopoma in pri tem upoštevati vidike, povezane s tehničnimi težavami in vključenimi stroški, ter predvideti posebne določbe za manjša plovila. Na tem področju je treba dodeliti pomoč Skupnosti.

Poročevalec meni, da je treba racionalizirati obveznosti držav članic in sektorja v zvezi s prijavljanjem in poročanjem, če so odvečne in nepotrebne, kar pa ne sme povzročiti slabšega upravljanja in nadzora. Nekatera poročila Komisije Svetu in Parlamentu (npr: poročila o hudih kršitvah, CFP Compliance Scoreboard) so zelo koristna, vendar bi jih bilo mogoče združiti ali racionalizirati.

Razen prednostnih področij, ki jih je določila Komisija, poročevalec poudarja tudi, da je treba spremljati napredek pri poenostavitvi partnerskih sporazumov na področju ribištva (dokončanje vzorčnega sporazuma, izboljšanje pogajalskega postopka in spremljanja).

Razen tega poročevalec ocenjuje, da je treba praktično uporabo nekaterih namer, napovedanih v akcijskem načrtu, skrbno preučiti za vsak primer posebej. Gre zlasti za možnost, da se državam članicam dovoli sprejemanje nekaterih ukrepov za lokalno uporabo, če se lahko s tem dovoljenjem obvladuje diskriminacijski položaj med različnimi državami članicami.

Poročevalec prav tako previdno sprejema namen, da se splošne usmeritve ločijo od izrazito tehničnih vidikov, ker so slednji predmet podrobnejših uredb Komisije, ki jih je 'lažje posodobiti'. Če se po eni strani s tem upoštevajo načela za boljšo pripravo zakonodaje, pa po drugi strani ti ukrepi ne morejo ogroziti omejitev in ciljev, ki jih je določil zakonodajalec Skupnosti.

Končno poročevalec ocenjuje, da se metode in ukrepi za poenostavitev v nobenem primeru ne smejo nadomestiti ali ne smejo ogroziti postopka odločanja in institucionalnega ravnovesja Skupnosti ter še zlasti ne vloge in politične odgovornosti Evropskega parlamenta.

Poročevalec se zaveda, da je postopek poenostavitve skupne ribiške politike del širšega okvira. Zaradi tega ponovno opozarja na predhodne resolucije Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanji, povezanimi z izboljšanjem kakovosti zakonodaje Skupnosti[4], sprejete medinstitucionalne sporazume[5], pomembnost sedanjih medinstitucionalnih posvetovanj, zlasti zaradi oblikovanja metode in postopka Skupnosti za izvajanje analiz vpliva in reforme sedanjega sistema za delegiranje normativne funkcije (sistem komitologije) ter notranjega razmišljanja o izboljšanju in pospešitvi parlamentarnih postopkov za preučevanje predlogov o poenostavitvi veljavnega prava.

Boljša priprava zakonodaje je skupna odgovornost, ki zadeva institucije Skupnosti in posvetovalne strukture, države članice in zadevne strani.

Poročevalec se strinja, da poenostavitev skupne ribiške politike ni sama po sebi cilj, in da mora postopek pripeljati do rezultatov, ki bodo prilagojeni potrebam udeleženih strani, zlasti ribičev in uprav, vključenih v upravljanje in nadzor skupne ribiške politike.

POSTOPEK

Naslov	Akcijski načrt 2006–2008 za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike
Št. postopka	2006/2053(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	PECH16.3.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Philippe Morillon31.1.2006
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	18.4.2006	2.5.2006
Datum sprejetja	21.6.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:			23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	James Hugh Allister, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Iles Braghetto, Luis Manuel Capoulas Santos, David Casa, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Alfred Gomolka, Pedro Guerreiro, Ian Hudghton, Heinz Kindermann, Rosa Miguélez Ramos, Philippe Morillon, Seán Ó Neachtain, Bernard Poignant, Dirk Sterckx, Struan Stevenson, Margie Sudre
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Duarte Freitas, James Nicholson
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Danutė Budreikaitė
Datum predložitve	26.6.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
• [2]  UL L 358, 31. 12. 2002, str. 59.
• [3]  Navaja se na primer predlog Uredbe o ustanovitvi novega Evropskega sklada za ribištvo, ki nadomešča ali spreminja določbe štirih obstoječih uredb, in predlog Uredbe o finančnih ukrepih Skupnosti v zvezi z izvajanjem skupne ribiške politike, ki bo kmalu nadomeščena z več pravnimi odločbami z namenom, da se oblikuje bolj usklajen pravni okvir.
• [4]  Zlasti resolucije: z dne 26.10.2000 o poročilu Komisije „Boljša priprava zakonodaje 1998: skupna odgovornost“ in „Boljša priprava zakonodaje 1999“; z dne 29.11.2001 o Beli knjigi Komisije „Evropska uprava“; z dne 8.4.2003 o poročilu Komisije „Boljša priprava zakonodaje 2000“ in „Boljša priprava zakonodaje 2001“ z dne 26.2.2004 o poročilu Komisije „Boljša priprava zakonodaje 2002“; z dne 9.3.2004 o sporočilu Komisije o poenostavitvi in izboljšanju zakonodaje; z dne 20.4.2004 o oceni vpliva zakonodaje Skupnosti in postopkov posvetovanja.
• [5]  Zlasti medinstitucionalni sporazum „Boljša priprava zakonodaje“, z dne 12.12 2003, sklenjen med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo (UL C 321, 31.12.2003, str. 1) in mednarodni sporazumi med tremi institucijami z dne 20.12.1994 o „pospešeni metodi dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil“ (UL C 102, 4.4.1996, str. 2), z dne 22.12.1998 o „Skupnih smernicah za redakcijsko kakovost zakonodaje Skupnosti“ (UL, C 73 z dne 17.3.1999, str. 1) in z dne 28.11.2001 „Za bolj strukturiran pristop k tehniki prenove zakonodajnih aktov“ (UL C 77, 28.3.2002, str. 1).