POROČILO o tematski strategiji za urbano okolje
29.6.2006 - (2006/2061(INI))
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Gyula Hegyi
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o tematski strategiji za urbano okolje
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. oktobra 2005 o urbani razsežnosti v okviru širitve[1] in z dne 18. januarja 2006 o okoljskih vidikih trajnostnega razvoja[2],
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o tematski strategiji za urbano okolje (KOM(2005)0718),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Na poti k tematski strategiji za urbano okolje" (KOM(2004)0060),
– ob upoštevanju Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti,
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za promet in turizem (A6‑0233/2006),
A. ker okrog 80 % evropskega prebivalstva živi v mestih, njihove potrebe in interesi pa so v skladih, projektih, pobudah in strategijah Evropske unije zelo slabo zastopani,
B. ker je cilj tematske strategije za urbano okolje prispevati k splošni okoljski učinkovitosti evropskih mest z zmanjšanjem birokracije in povečanjem učinkovitosti izvajanja okoljske politike ter spodbujanjem dolgoročnega okoljskega planiranja na lokalni ravni,
C. ker je treba, glede na to, da je delež javnega prevoza v novih državah članicah kljub upadanju še vedno večji kot v starih državah članicah, razmisliti o ukrepih, s katerimi bo možno zaustaviti nadaljnje upadanje uporabe javnih prevozov,
D. ker je šesti okoljski akcijski program Skupnosti spodbujal zlasti potrebo po spoprijemu z naraščajočo količino prometa in po doseganju dejanske ločitve naraščanja prometa in rasti BDP,
E. ker bi bilo treba odvisnost Evropske unije od energije obravnavati tudi na ravni mest, pri čemer je poraba energije največja v prometnem sektorju, in ker se o politiki v drugih sektorjih, kot so stanovanja in izbira virov energije za ogrevanje, v glavnem odloča na lokalni ravni,
1. pozdravlja sporočilo Komisije o tematski strategiji za urbano okolje; vendar meni, da ni dovolj doseči cilje, zastavljene v šestem okoljskem akcijskem programu;
2. še posebej podpira dejstvo, da sporočilo prepoznava tudi pomembno vlogo mest kot gonilne sile;
3. se strinja z analizo Komisije, ki pravi, da so okoljski problemi v mestih še posebej zapleteni, saj so njihovi vzroki med seboj povezani, in se pridružuje opozorilu Komisije, da lahko lokalne pobude za rešitev enega problema vodijo k novim problemom drugje;
4. obžaluje, da Komisija v nasprotju z nameni šestega okoljskega akcijskega programa ni predlagala nobenih pravno zavezujočih ukrepov in rokov za obravnavo katerega koli izmed ciljev, zastavljenih v šestem okoljskem akcijskem programu;
5. poleg tega obžaluje, da tematska strategija za urbano okolje v evropski politiki ne poskuša najti ravnotežja med urbanimi območji in podeželjem ali med mesti v središču države in tistimi v odročnih regijah;
6. poziva Komisijo, naj izda smernice za uporabo prihajajoče direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo ter zagotovi ustrezno izvrševanje tega pravnega akta;
7. poudarja, da bi moralo pravo Skupnosti – kot je bilo predlagano v prejšnjem sporočilu Komisije (KOM(2004)0060) – za vsako strnjeno naselje z več kot 100.000 prebivalci zahtevati načrt trajnostnega urbanega upravljanja in načrt trajnostnega mestnega prometa; takšen pravni akt bi moral vsebovati jasne roke in zavezujoče cilje na lokalni in evropski ravni, saj se prostovoljni ukrepi v preteklosti niso izkazali za učinkovite;
8. zahteva, da pisne smernice Komisije vključujejo osnovne skupne kazalce v skladu z obveznostmi in cilji iz obstoječe zadevne okoljske politike EU (npr. direktive o zraku, hrupu, vodi in odpadkih, energetski učinkovitosti in podnebni politiki);
9. meni, da bi moral načrt trajnostnega urbanega upravljanja med drugim upoštevati naslednje dokumente:
- načrt ravnanja z odpadki (Direktiva 75/442/EGS, kot je bila spremenjena),
- karte hrupa in akcijske načrte, če so na voljo (Direktiva 2002/49/ES),
- načrt ali program lokalne onesnaženosti zraka, če je na voljo (Direktiva 96/62/ES),
- lokalne okoljske načrte in programe v skladu z Direktivo 2001/42/ES;
10. meni, da bi moral načrt trajnostnega urbanega upravljanja obsegati:
a) zbrane podatke in ustrezne informacije, ki zadevajo:
- območja, omenjena v odstavku 6 te resolucije,
- odnose med poseljenimi območji in podeželskim prostorom ter okoljem,
- napovedi o rasti prebivalstva in povpraševanje po novih razvojnih območjih,
- komunikacijske tokove, mobilnost, vključevanje v mestno okolje in dostopnost storitev,
- lokalne emisije toplogrednih plinov,
- urbano strukturo in delež zelenih površin ter nekontrolirano širjenje mestnih površin,
- lokalno uporabo biocidov,
- zdravstvene težave, povezane z okoljem,
- možnosti za okolje brez ovir za invalide, starejše ljudi in druge,
- oceno kulturne dediščine, grajeno okolje in naravno okolje, kot tudi ekološko zanimive kraje in tveganja, ki so jim ti kraji izpostavljeni,
- oceno zahtev v zvezi s pitno vodo v urbaniziranih območjih in ureditve, potrebne za čiščenje in obnovo;
b) cilje, ki zadevajo:
- izboljšanje položaja na območjih iz točke (a),
- vključitev trajnosti v vsa področja urbane politike,
- uskladitev z načrti trajnostnega mestnega prometa;
(c) praktične ukrepe in dejavnosti, ki jih je treba izvajati za dosego ciljev, navedenih v točki (b);
11. poudarja, da bi morale biti nevladne organizacije, podjetja in druge zainteresirane strani vključene v pripravo načrtov trajnostnega urbanega upravljanja, in ti bi morali biti dostopni javnosti; nadalje meni, da sta pomembna tudi redno ocenjevanje napredka in razširjanje rezultatov takšnega ocenjevanja;
12. spodbuja Komisijo, naj v okviru posvetovanja v letu 2009 izvede vmesni pregled izvajanja tehničnih smernic in podpre delo Komisije v zvezi z oblikovanjem tematskega spletnega portala za lokalne oblasti;
13. poziva Komisijo, naj predlaga cilj za zelene površine na prebivalca za nov urbani razvoj in meni, da bi bilo treba ta cilj vključiti v načrte trajnostnega urbanega upravljanja, s čimer bi preprečili kakršno koli krčenje zelenih površin na urbanih območjih, katera ne bi dosegala tega cilja;
Trajnostno urbano upravljanje
14. poziva države članice, naj dajo v svojih nacionalnih strateških referenčnih okvirih in operativnih programih prednost projektom, ki uvajajo trajnostno upravljanje mest in načrtov prevoza, pa tudi projektom, ki omejujejo gradnjo na zelenih površinah in spodbujajo gradnjo na industrijskih območjih, ter da naj spodbujajo sajenje mestnih dreves in določitev večjega števila zelenih površin;
15. poziva države članice, naj lokalne oblasti spodbujajo k uporabi programa okoljskega upravljanja in presoje;
16. poziva mestne oblasti, da se v javnih naročilih sistematično sklicujejo na trajnostna merila in da v ta namen v načrte trajnostnega urbanega upravljanja vgradijo obveznosti;
17. podpira spodbujanje kompostiranja namesto sežiganja odvečne vegetacije v izogib lokalnemu onesnaževanju;
18. meni, da je pomembno pridobiti tudi večje sodelovanje državljanov pri sprejemanju lokalnih odločitev, in to s političnimi in tehničnimi sredstvi;
19. meni, da je treba več pozornosti nameniti preprečevanju in odstranjevanju umazanije, odpadkov, grafitov, živalskih iztrebkov in prekomernega hrupa iz stanovanjskih in avtomobilskih glasbenih naprav;
Trajnostni mestni promet
20. podpira zamisel o načrtih trajnostnega mestnega prometa (SUTP) kot instrumentu za izboljšanje urbanega okolja, poudarja pa, da je treba ta instrument uporabljati prožno, da bi lahko v zadostni meri upoštevali specifične potrebe vsake države članice in njihovih urbanih območij ter tudi regij, za katere veljajo posebne omejitve;
21. poudarja, da bi načrti trajnostnega mestnega prometa morali vsebovati konkretne in merljive cilje, ki jih je mogoče predstaviti in spremljati v pregledu stanja, kar bi povečalo širjenje najboljših praks med državami članicami; poudarja, da bi morali biti načrti trajnostnega mestnega prometa dovolj prožni, da bi lahko zaobjeli nadaljnji razvoj;
22. meni, da je uporaba okolju prijaznih načinov prevoza in tehnologij ključni dejavnik za doseganje čistejšega urbanega okolja; v zvezi s tem navaja zlasti uporabo biogoriv, hibridnih avtomobilskih tehnologij, koles ter tovornjakov in avtobusov, ki so v skladu s standardom EU za do okolja bolj prijazna vozila (EEV)[3]; v skladu s tem namerava z zanimanjem in pozorno preučiti predlog Komisije o uvedbi čistih vozil javnega prevoza in predlaga, da se lokalnim agencijam za energetsko učinkovitost določi mestni promet kot posebno delovno področje;
23. podpira razvoj javnega prevoza, ki uporablja trajnostne energetske vire, in poziva, naj se med individualnim in skupnim javnim prevozom v mestnih območjih vzpostavi večje ravnovesje;
24. poudarja potrebo po spodbujanju večje uporabe javnega in skupnega prevoza na urbanih območjih; meni tudi, da morajo biti storitve mestnega prometa usklajene z zahtevami prostorskega načrtovanja (stara mestna jedra, predmestja, povezave z letališči, postaje, industrijske cone, nakupovalni centri itd.) in s potrebami, ki jih narekujejo obče in demografske spremembe (starejši ljudje, ljudje s posebnimi potrebami itd.);
25. za obdobje 2002-2012 predlaga 5-odstotni premik potniških kilometrov od osebnih prevozov/avtomobilov k trajnostnim oblikam prometa, kot sta javni prevoz in kolesarjenje;
26. poudarja, da je dostop do mobilnosti za vse (tudi za tiste, ki nimajo dostopa do osebnega avtomobila) socialni dejavnik, ki ga je treba upoštevati;
27. ker je dostopnost ključnega pomena za trajnostni razvoj in zahteva celosten pristop urbane politike, poziva institucije EU, naj pospešijo izmenjave dobre prakse med lokalnimi in nacionalnimi organi ter poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje obstoječe evropske zakonodaje, da bi s tem spodbujala dostopnost za ljudi s posebnimi potrebami, še posebej pa izvajanje pravil, ki urejajo posebne postopke javnih naročil Skupnosti, ki morajo biti izrecno oblikovani na način, primeren za vse uporabnike;
28. meni, da bi morali načrti trajnostnega mestnega prevoza vključevati sredstva, s katerimi lokalne oblasti nameravajo:
- spodbujati nemotorizirane oblike prometa, kot sta kolesarjenje in hoja z izgradnjo obsežne mreže kolesarskih stez in z zagotovitvijo varnih poti in križišč za pešce,
- spodbujati javni prevoz in razvoj infrastrukture javnega prevoza ter razširjati informacije o že obstoječih dobrih primerih, kot je uvedba celovitih sistemov določanja cen in vozovnic ter razvoj sistemov P+R,
- načeti problem naraščajoče uporabe osebnih avtomobilov z omejevanjem parkiranja in pristojbinami za prometne zamaške;
29. opozarja države članice na odgovornost, da pri načrtovanju mest upoštevajo najbolj ranljive uporabnike prevoza, na primer z znižanjem omejitev hitrosti ali vzpostavitvijo območij brez avtomobilov v mestnih središčih ali stanovanjskih naseljih, s ciljem 50-odstotnega zmanjšanja smrti na cestah do leta 2010, kot je to navedeno v Beli knjigi o evropski prometni politiki;
30. predlaga izdelavo mestnih logističnih načrtov za zmanjšanje in izboljšanje prevoza blaga v mestih, vključno z usklajevanjem distribucije blaga v mestih na lokalni ravni;
31. opozarja, da je onesnaženost zraka pomemben vir zdravstvenih težav v EU; zato poudarja, da bi morala mesta z veliko onesnaženostjo zraka razmisliti o uvedbi pristojbin za prometne zamaške in uvesti območja z malo emisijami;
32. podpira boj proti emisijam pri samem izvoru ter izvajanje inovativnih ukrepov s ciljem, da se rešijo okoljski problemi v mestih; poudarja, da so študije pokazale, da dobro tekoč promet ustvari za do 38 % manj emisij delcev, kadar je v gibanju, kot kadar zastane, in da so zato potrebni inovativni ukrepi, ki bodo pripomogli k prometni pretočnosti;
33. poziva k nujnemu boljšemu usklajevanju med lokalnimi oblastmi, da bi zagotovili določeno raven skladnosti; slabo usklajevanje med lokalnimi oblastmi vodi k višjim stroškom dostav, gostejšemu prometu in večjemu onesnaženju;
Trajnostno urbanistično načrtovanje
34. ugotavlja, da je Komisija ustrezno prepoznala probleme in trenutne razmere na tem področju, vendar ni predlagala nobenih ukrepov za njihovo odpravo;
35. poudarja velik pomen, ki ga ima pri preprečevanju kriminala načrtovanje in oblikovanje naselij in blokov ter tudi javnih površin, kot so parkirišča in poti do železniških postaj;
36. poudarja tudi družbeno razsežnost trajnostnega urbanističnega načrtovanja in priporoča splošno izboljšanje kakovosti življenja v mestnih središčih s pomočjo celostnega ( še zlasti družbenega, kulturnega in okoljskega) pristopa;
37. poziva k poskusu, da se pri novih posegih in širitvi mestnih območij spoštujejo topografija in naravne strukture krajine, da bi se na ta način lahko ohranila videz in identiteta posameznega območja;
38. meni, da mora urbanistično načrtovanje vključevati določbo o večjem številu zelenih površin in da mora pri širitvi in nadaljnjem razvoju vseeno ostati dovolj naravnega okolja, da bo javnost lahko ohranjala stik z naravo;
39. kot previdnostni ukrep za zaščito zgodovinsko pomembnih območij, naravnih območij, rek, jezer in mokrišč predlaga, da se okoli takšnih naravnih okolij vzpostavijo zaščitne cone, znotraj katerih mora biti, da bi lahko kljubovali razvojnim pritiskom, malo možnosti za gradnjo;
40. poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo raziskovanje odnosa med različnimi modeli ureditve mest in vedenjem družbe, kot tudi pogoje, ki prispevajo k njeni harmoniji in zdravju;
41. poudarja, da so nekatere zgodovinske četrti – dragoceni deli naše skupne dediščine – v mestih že desetletja zapuščene; priporoča oblikovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih podpornih programov, da bi spodbudili ustrezno sanacijo teh območij, vključno z arhitekturo, odprtimi prostori in trgi, kot tudi obrežji rek, mostovi in drugimi javnimi zgradbami;
42. meni, da bi bilo treba za obravnavo problema sprememb podnebja v mestih, kot je pomanjkanje naravnega prezračevanja, zaradi katerega prihaja do obdobij z zelo visokimi temperaturami in močne onesnaženosti zraka, v urbanistično načrtovanje vključiti raziskave podnebja v mestih, da bi se izognili učinku vetrovnika, ki ga povzročajo visoke zgradbe; poudarja, da izguba zelenih površin zmanjšuje naravno prezračevanje;
43. poziva države članice, naj spodbujajo projekte, ki jih sofinancira EU in so povezani s razvojem in modernizacijo daljinskih ogrevalnih sistemov in podpirajo povečanje izgradnje in uporabe daljinskih ogrevalnih sistemov; v zvezi s tem poudarja, da je v primeru energetske krize lažje zamenjati vir energije, če je na voljo daljinski ogrevalni sistem;
44. poudarja, da bi bilo treba razviti nove metode upravljanja voda v mestih, da bi lahko med vročimi in suhimi poletji v mestih za dalj časa shranjevali deževnico, preprečevali poplave in se izognili pozidavi in drugim dejavnostim na območjih, kjer prihaja do poplav;
45. predlaga uvedbo smernic Skupnosti za spodbujanje in izvajanje trajnostnega upravljanja z vodnimi viri v mestih, s ciljem prilagoditve učinkom podnebnih sprememb, vključno z zahtevami po učinkoviti porabi vode v novih zgradbah, shranjevanjem vode v deževnih obdobjih za sušna in vroča obdobja, vzdrževanjem vodnih teles v vročih obdobjih kot sistemov hlajenja in trajnostnim mestnim odvajanjem vode, da bi s tem zmanjšali odtekanje površinskih voda in tveganje poplav ter povečali prepustnost prsti in shranjevanje vode;
46. meni, da je treba biti pri izvajanju tematske strategije pozoren ne le na količino, temveč tudi na kakovost vode; zato poziva Komisijo, da podpre razširjanje dobrih praks na tem področju, ko gre za prizadevanja za priključitev na omrežja, ki so že bila vzpostavljena med izvajanjem direktive o vodah;
47. poudarja pomen obnove starih vodnih napeljav in kanalizacije v mestih;
Trajnostna gradnja v mestih
48. obžaluje, da predlagana strategija kljub temu, da je bila trajnostna gradnja v mestih v sporočilu, imenovanem "Na poti k tematski strategiji za urbano okolje", določena za eno izmed štirih osrednjih področij, ne vsebuje nobenih posebnih ukrepov za to področje;
49. poudarja pomen povečevanja okoljske učinkovitosti energetsko učinkovito zasnovanih zgradb (izolacija, uporaba obnovljivih virov energije, zelene strehe, pasivno/aktivno zasnovani sončni sistemi, nizkoenergetske hiše itd.); podpira uporabo obnovljivih in, če je mogoče, lokalno razpoložljivih virov energije v mestnem okolju, kot tudi načrtovanje hiš, ki omogoča učinkovito rabo vode (ohranjanje in ponovna uporaba deževnice, racionalno izplakovanje stranišč, pralni in pomivalni stroji z učinkovito rabo vode); nadalje priporoča, da se izvedejo primerjalne analize in da se na ravni EU izmenjajo najboljše prakse za izboljšanje energetske učinkovitosti; priporoča uvedbo obnovljivih energij in splošni napredek na področju trajnostne mestne gradnje;
Financiranje, raziskave in izmenjava najboljših praks
50. poudarja, da je treba podpreti uvajanje tovrstnih pobud z ustreznim financiranjem EU, zlasti iz posebnih programov in skladov, kot je na primer CIVITAS[4] podpira stališče Komisije o možnostih za pridobitev finančne pomoči za namene okoljskih prednostnih nalog na urbanih območjih v predlagani uredbi Life+, Kohezijskem skladu, strukturnih skladih in okvirnem raziskovalnem programu, in posledično nasprotuje vsakršnemu znižanju njim namenjenih proračunskih sredstev; vendar poudarja potrebo po iskanju virov dodatnega posebnega financiranja, da bi se lahko soočili z novimi izzivi, ki izhajajo iz strategije za urbano okolje;
51. podpira priporočilo Komisije, da je treba k upravljanju urbanega okolja pristopiti celostno in meni, da bi tak pristop, če bi se uporabljal na lokalni ravni s podporo držav članic, moral biti eno od meril za dodeljevanje sredstev in posojil iz strukturnih skladov Evropske investicijske banke;
52. poziva Evropsko investicijsko banko, naj izboljša instrumente posojil, da bi učinkovito podprla trajnostni mestni razvoj, in v obstoječih programih nameni prednost tistim mestnim projektom, ki izvajajo načrte trajnostnega urbanega upravljanja, še posebej na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih energij in infrastrukture trajnostnega mestnega prevoza; nadalje poziva Evropsko investicijsko banko, naj zagotovi, da njene naložbe ne bodo v nasprotju s cilji trajnostnega upravljanja mest;
53. izrecno opozarja na pomen raziskovalne dejavnosti v zvezi z urbanih upravljanjem, vključno z vprašanji v zvezi z dobavo elektrike in plina, ogrevanjem in klimatskimi napravami ter ravnanjem z odpadki, in poziva Komisijo, naj v 7. okvirni program za raziskave ponovno vključi specifične določbe o tem vprašanju;
54. meni, da je izjemno pomembna podpora mreži nacionalnih kontaktnih točk o urbanističnih vprašanjih, kot je evropska mreža urbanističnega znanja (European Urban Knowledge Network), in pozdravlja nadaljevanje pomoči programu URBACT v okviru predlagane kohezijske politike za obdobje 2007-2013;
55. poziva, da se mestne oblasti spodbuja k izmenjavi najboljše prakse v izvajanju strategije in načrtov trajnostnega urbanega upravljanja na ravni EU; poleg tega predlaga, v izogib napakam v urbanem razvoju v prihodnosti, da bi spodbujali tudi pošteno in odkrito izmenjavo slabih izkušenj s kampanjami, namenjenimi tako javnim uslužbencem kot izvoljenim predstavnikom, in ki jih lahko vodijo združenja mest;
56. poziva Komisijo, naj se poglobi v pomen, ki ga ima odnos med mestom in okolico za trajnostni urbani razvoj, ki prispeva k splošni koheziji EU in tozadevno poziva Komisijo in države članice, naj vzpodbujajo trajnostni urbani razvoj;
Sprejemanje boljše zakonodaje
57. poziva Komisijo in Svet, da skleneta medinstitucionalni sporazum s Parlamentom, v katerem tri institucije izrazijo predanost izvajanju celotne obstoječe zakonodaje Skupnosti, kot je omenjena v tej resoluciji; je prepričan, da bi takšen sporazum prispeval k povečanju odgovornosti in tako k „sprejemanju boljše zakonodaje“;
0
0 0
58. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji , Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P6_TA-PROV(2005)0387.
- [2] Sprejeta besedila, P6_TA-PROV(2006)0020.
- [3] Direktiva 2005/55/ES o emisijah plinastih in trdnih onesnaževal
- [4] CIVITAS: CIty–VITAlity–Sustainability (Mesto–vitalnost–trajnostnost), CIVITAS I (2002–2006) in CIVITAS II (2005–2009) imata skupen proračun več kot 300 milijonov EUR.
OBRAZLOŽITEV
Okrog 80 % evropskega prebivalstva živi v urbanih območjih, njihove potrebe in interesi pa so v skladih, projektih, pobudah in strategijah Unije zelo slabo zastopani. Ti prebivalci mest glede na raven financiranja s strani EU veljajo za drugorazredne državljane Evropske unije. Zapostavljanje urbanih in predmestnih problemov vodi do nemirov in kriz v nekaterih državah članicah, vključno z nekaterimi, ki so močne zagovornice visokih subvencij za kmetijstvo, namesto da bi podpirale politiko financiranja, ki bi bila bolj uravnotežena med podeželjem in urbanimi območji.
Sporočilo Komisije z naslovom "Na poti k tematski strategiji za urbano okolje" je bilo precej bolj ambiciozno kot končni predlog Komisije. Cilj predloga je na ravni EU prispevati k razvoju močnega okvira, ki bo sprožil lokalne pobude, ki bodo temeljile na najboljših praksah, izbira rešitev in ciljev pa bo prepuščena lokalnim oblikovalcem politik. Ključni element tega okvira je, da bi morale prestolnice in mestna strnjena naselja z več kot 100.000 prebivalci (tj. 500 največjih mest v EU25) sprejeti načrt upravljanje urbanega okolja. Ta bi moral vključevati cilje za dosego trajnostnega urbanega okolja in v ta namen izvajati ustrezen sistem upravljanja z okoljem. Vaš poročevalec iskreno verjame, da bo ta cilj v službi interesov mest in da ne omejuje njihove pravice do izbire ustreznih ukrepov znotraj okvira.
Postopek demokratičnega odločanja v mestih je možno izboljšati s političnimi in tehničnimi sredstvi. Na politični ravni bi bilo treba kombinirati posvetovalno (neposredno) in predstavniško demokracijo. O lokalnih vprašanjih je potrebnih več referendumov na ravni mest, okrožij ali majhnih lokalnih enot, odvisno od narave vprašanj. Lokalne oblasti lahko mnenje svojih državljanov dobijo prek referendumov, elektronskih javnomnenjskih raziskav ali ad hoc posvetovanj na lokalni ravni. Spletne storitve lahko zagotovijo ustrezne in posodobljene informacije o problemih skupnosti, kot so kazalci okolja, podatki o kakovosti zraka v realnem času itd. Vendar pri tem ne bi smeli pozabiti na tiste, ki nimajo dostopa do interneta in medijev. Zanje bi bilo treba uporabiti bolj tradicionalne metode obveščanja.
Ključna točka pri spoprijemu s spremembo lokalne politike je izobraževanje uslužbencev lokalnih oblasti in oblikovalcev politik, kar bi poglobilo njihovo ozaveščenost o trajnosti. Smotrna je tudi uskladitev učbenikov na evropski ravni z navajanjem študij najboljših praks in uvedba vseevropskega učnega načrta. Predlog Komisije ima v tem oziru dobro postavljene cilje, vendar mu manjkajo konkretni ukrepi in roki. Ker okoljska politika zajema vse vrste področij ukrepov, bi bilo treba s pomočjo sistemov trajnostnega urbanega upravljanja postopoma uskladiti različna področja ukrepov, pri čemer bi za vključitev okoljskih vprašanj v vsa področja ukrepov od samega začetka sodelovali vsi oblikovalci politik. Za dosego tega cilja je potrebno vseevropsko usklajevanje in financiranje.
Promet:
Omejitev hitrosti v centrih mest in drugih stanovanjskih območjih (ali v celotnem mestu) zmanjšuje število prometnih nesreč (zlasti hujših) in pomeni manj emisij onesnaževalcev zraka in manj hrupa. Primerna omejitev hitrosti bi morala biti med 30 km/h in 50km/h, v skladu z lokalnimi okoliščinami in navadami. Strog nadzor hitrosti rešuje človeška življenja in okolje, medtem ko zapostavljanje nadzora hitrosti povzroča tragične smrti.
V centrih mest je potrebno omejiti število (ne pa graditi novih) parkirnih mest. Nova parkirna mesta bi bilo treba zgraditi pri postajah podzemne železnice in predmestnega ali nacionalnega železniškega omrežja zunaj mesta.
Nemotoriziranemu prometu bi bilo treba dati prednost pred vsako drugo obliko prometa, prav tako javnemu prevozu pred osebnimi avtomobili oziroma manjšim osebnim avtomobilom in tistim, ki povzročajo manj onesnaževanja, pred drugimi vozili. To je osnovno pravilo trajnostne prometne politike. Nemotoriziran promet (hoja in kolesarjenje) potrebuje široko mrežo kolesarskih stez. Pešce bi bilo treba spodbujati k uporabi varnih poti in križišč. Na križiščih, kjer promet poteka v dveh nivojih, bi morala biti vozila in ne pešci tisti, za katere je promet speljan pod ali nad nivojem ceste. Parkiranje na pločnikih bi bilo treba strogo prepovedati in ustrezno kaznovati.
Poleg dragih sistemov podzemne železnice so na voljo še druge možnosti sodobnega javnega prevoza. Tramvaj doživlja preporod po celi Evropi. Odvisno od lokalnih okoliščin je možno del prog zgraditi pod nivojem cest ("pre-metro"), v zunanjih delih mesta pa lahko proge potekajo po zaprtih trasah kot t.i. "hitri tramvaji". Uporaben sestavni del mrež javnega prevoza predstavlja tudi nadzemska predmestna električna železnica. Kljub vsemu pa si je skoraj nemogoče zamisliti sodobno mesto brez prave podzemne železnice.
Nočni javni prevoz ima pomembno vlogo v sodobnem urbanem življenju. Mladim, ki živijo v predmestjih, omogoča udeležbo v mestnem življenju in zmanjšuje število t.i. "disko nesreč" na cestah.
Pristojbine za prometne zamaške z elektronskim sistemom plačevanja predstavljajo trenutno uspešno rešitev, ki se že uporablja v Londonu in Stockholmu, in tudi edino prihodnjo rešitev za druga evropska mesta. V nekaterih mestih (npr. Budimpešti) lahko istemu cilju služi tudi veliko cenejši in enostavnejši sistem mostnin, saj večina avtomobilov vsaj dvakrat dnevno prečka most.
Cena javnega prevoza med ostalimi oblikami prometa je v EU 10 še vedno višja v primerjavi s starimi državami članicami. To ceno je treba ohraniti, obenem pa izboljšati sistem javnega prevoza s skupnim prizadevanjem na ravni EU ter nacionalni in lokalni ravni.
Vsako mesto bi moralo izdelati načrt za zmanjšanje potreb po prometu z osebnimi vozili z jasnimi in morda celo zavezujočimi cilji. Zato pa seveda potrebuje učinkovit in čist javni prevoz. Financiranje razvoja javnega prevoza s strani EU in zmanjševanje prometa z osebnimi vozili sta lahko povezana, seveda v okviru realnega časovnega načrta.
Celovit sistem določanja cen in vozovnic je potreben ne le za celoten mestni sistem javnega prevoza, ampak mora zajemati tudi sistem predmestne železnice in ustrezni del nacionalnih železnic.
Vročinski valovi:
Vročinski valovi v vročih poletnih dneh in nočeh mnogo mest spremenijo v pravi pekel. Zaradi svetovnih sprememb podnebja lahko v prihodnje računamo na še bolj vroča poletja. Vročinski valovi poletje za poletjem ubijejo na deset tisoče evropskih državljanov, katerih smrt je boleča in poniževalna. Nujni ukrepi proti vročinskim valovom so ključnega pomena za vsa evropska mesta, razen morda nekaterih nordijskih skupnosti. Osnovni ukrepi proti vročinskim valovom so preprosti: več vode, več zelenih površin, zmanjšanje emisij iz avtomobilov in, v nekaterih primerih, klimatske naprave. Vendar pa so zelene strehe in pročelja, sveža voda in naravni sistemi hlajenja veliko boljši od klimatskih naprav, ki slabo vplivajo na zdravje posameznikov in svetovno podnebje. Prihajajo "dolga, vroča poletja", ki igrajo pomembno vlogo v urbani politiki.
Urbanistično načrtovanje bi se moralo vročinskim otokom izogniti z vgradnjo vetrovnikov in ustreznim prezračevanjem mest.
Zelena mesta:
Mestna središča morajo postati privlačna za bivanje, za to pa potrebujejo več zelenih površin. Že nekaj deset kvadratnih metrov zelenih otokov lahko izboljša ozračje v mestnem središču, seveda skupaj z večjimi parki in vrtovi v bližini. Izven središč predstavljajo pomembne dele mesta, kjer ljudje lažje živijo, tudi večji parki, mestni gozdovi, jezera in druge zelene površine. Na urbanih območjih živi tudi veliko živalskih vrst in v današnjem času se v naših mestih biotska raznovrstnost lahko celo poveča. Živali se do določene mere prilagodijo mestnim razmeram. Za večino mestnih otrok predstavljajo "celotno živalstvo". Zabavno-poučni plakati, živahne predstavitve "mesta živali", "učne ure biologije" na prostem pod vodstvom učiteljev in strokovnjakov za skrb za živali lahko vodijo k bolj okoljsko osveščenim generacijam.
Dejavnosti na prostem so pomemben del urbanega življenja. Za južnoevropski način življenja predstavljajo tradicionalne vrednote in postajajo čedalje bolj priljubljene v zahodni in srednji Evropi. Zaprti parki in vrtovi lahko prispevajo k čistejšemu zraku, vendar ne služijo dejanskim potrebam mestnega prebivalstva. Kakovost mestnega življenja je od pomladi do jeseni v veliki meri odvisna od ponudbe prireditev na prostem. Ljudje, ki se udeležujejo koncertov na prostem, lahko dejansko razumejo nevarnost, ki jo povzročata onesnaževanje zraka in hrup avtomobilov. Javne uprizoritve na prostem in druge javne predstave omogočajo brezplačno zabavo za mladino, upokojence in turiste. Poletne mestne plaže ali obrežja (npr. zadnja leta v Parizu, Bruslju in Budimpešti) so prav tako uporabni projekti, ki zabavajo na sto tisoče prebivalcev mest. Mesta v poletnem času ne bi smela biti kot zapori, temveč prijetni in barviti kraji za ljudi, ki ne morejo zapustiti mesta in oditi na dolge počitnice.
Obnovitev rečnih obrežij, starih pristanov in dokov ponuja nove površine za urbano življenje, ponovno odprtje vodnih površin pa prav tako poživlja okolje.
Varčna poraba in ravnanje z vodo, vključno s skladiščenjem in ponovno uporabo deževnice ter razumno izplakovanje sanitarij so prav tako ključni dejavniki trajnostne prihodnosti.
Širjenje mest in vprašanja predmestij:
Tako v starih kot novih državah članicah na desetine milijonov ljudi živi v množično zgrajenih montažnih stanovanjskih blokih. Ta se v mnogih mestih na Zahodu spremenijo v geta, tako v etničnem kot socialnem pomenu te besede. Za rehabilitacijo teh predmestij so potrebni kompleksni socialni, kulturni in okoljski programi. Potrebne so dobre šole in poklicno izobraževanje, službe s pogodbami za nedoločen čas, razumevanje različnih kultur (lokalnih in kultur države izvora), dober javni prevoz do centra in krajev zaposlitve (šol). V Srednji Evropi se večina teh stanovanjskih blokov še ni spremenila v geta, saj večina ljudi, ki živijo v njih, še vedno pripada nižjemu srednjemu sloju. V njihovem primeru pa je zaskrbljujoče fizično stanje, v katerem se nahajajo te zgradbe. V državah EU10 predstavlja popravilo in rehabilitacija stanovanjskih blokov ključni korak na poti k ohranitvi socialnega miru in izboljšanju življenja v mestih.
V živahnih mestih središče ni le kraj za nakupovanje in urejanje upravnih zadev. Središče mesta je brez stanovalcev mrtvo in brez živahnega središča tudi mesto kot celota kljub raznovrstnosti posameznih okolišev deluje prazno. Stare hiše bi bilo treba obnoviti in spremeniti v primerna stanovanja, med drugim tudi za mlade pare z majhnimi otroki. Treba je spoštovati tradicionalno strukturo in arhitektonsko vrednost središča. Kljub temu pa zgodovinski spomeniki in navidezni spomeniki ne bi smeli ohromiti zdravega razvoja mestnih središč. Med ohranitvijo arhitekturne dediščine in obnovo mestnega središča je treba najti srednjo pot. Ne sme priti do radikalnih sprememb, vendar dejansko obstaja potreba po novih stavbah, ki so včasih lahko skrite za starimi pročelji. Poleg novih stanovanj so potrebne tudi šole, vrtci, knjižnice, mali javni vrtovi in druge javne ustanove.
Vaš poročevalec razume tudi demografske izzive naše družbe, vendar ima to poročilo svoje naravne omejitve. Velika večina naših državljanov živi v urbanih območjih in naša trajnostna demografska prihodnost je odvisna tudi od življenjskih in okoljskih pogojev v naših mestih.
MNENJE Odbora za promet in turizem (24.4.2006)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o tematski strategiji za urbano okolje
(2006/2061(INI))
Pripravljavec mnenja: Seán Ó Neachtain
POBUDE
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 11. januarja 2006 o tematski strategiji za urbano okolje (KOM(2005)0718),
1. podpira zamisel o načrtih trajnostnega mestnega prometa (SUTP) kot instrumentu za izboljšanje urbanega okolja, poudarja pa, da je treba ta instrument uporabljati prožno, da bi lahko v zadostni meri upoštevali specifične potrebe vsake države članice in njihovih urbanih območij ter tudi regij, za katere veljajo posebne omejitve;
2. poudarja, da bi načrti trajnostnega mestnega prometa morali vsebovati konkretne in merljive cilje, ki jih je mogoče predstaviti in spremljati v pregledu stanja, kar bi povečalo širjenje najboljših praks med državami članicami; poudarja, da bi morali biti načrti trajnostnega mestnega prometa dovolj prožni, da bi lahko zaobjeli nadaljnji razvoj;
3. meni, da je uporaba okolju prijaznih načinov prevoza in tehnologij ključni dejavnik za doseganje čistejšega urbanega okolja; v zvezi s tem navaja zlasti uporabo biogoriv, hibridnih avtomobilskih tehnologij, koles ter tovornjakov in avtobusov, ki so v skladu s standardom EU za do okolja bolj prijazna vozila (EEV)[1]; v skladu s tem namerava z zanimanjem in pozorno preučiti predlog Komisije o uvedbi čistih vozil javnega prevoza in predlaga, da se lokalnim agencijam za energetsko učinkovitost določi mestni promet kot posebno delovno področje;
4. ker je dostopnost ključnega pomena za trajnostni razvoj in zahteva celosten pristop urbane politike, poziva institucije EU, naj spodbudijo izmenjave dobre prakse med lokalnimi in nacionalnimi organi ter poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje obstoječe evropske zakonodaje, da bi s tem povečala dostopnost za ljudi s posebnimi potrebami, še posebej pa izvajanje pravil, ki urejajo posebne postopke javnih naročil Skupnosti, ki morajo biti izrecno oblikovani na način, primeren za vse uporabnike;
5. podpira razvoj javnega prevoza, ki uporablja trajnostne energetske vire, in poziva, naj se med zasebnim in javnim prevozom na urbanih območjih vzpostavi večje ravnovesje;
6. poudarja, da je treba podpreti uvajanje tovrstnih pobud z ustreznim financiranjem EU, zlasti iz posebnih programov in skladov, kot je na primer CIVITAS[2]; podpira stališče Komisije o možnostih za pridobitev finančne pomoči za namene okoljskih prednostnih nalog na urbanih območjih v predlagani uredbi Life+, Kohezijskem skladu, strukturnih skladih in okvirnem raziskovalnem programu, in posledično nasprotuje vsakršnemu znižanju njim namenjenih proračunskih sredstev; vendar poudarja potrebo po iskanju virov dodatnega posebnega financiranja, da bi se lahko soočili z novimi izzivi, ki izhajajo iz strategije za urbano okolje;
7. z zanimanjem ugotavlja, da so poskusi, recimo v Londonu in Stockholmu, prispevali k mobilnosti, kakovosti življenja, varovanju okolja in uravnovešeni uporabi različnih načinov prevoza;
8. poudarja potrebo po spodbujanju večje uporabe javnega in skupnega prevoza na urbanih območjih; meni tudi, da morajo biti storitve mestnega prometa usklajene z zahtevami prostorskega načrtovanja (stara mestna jedra, predmestja, povezave z letališči, postaje, industrijske cone, nakupovalni centri itd.) in s potrebami, ki jih narekujejo obče in demografske spremembe (starejši ljudje, ljudje s posebnimi potrebami itd.).
POSTOPEK
|
Naslov |
Tematska strategija za urbano okolje |
||||||
|
Št. postopka |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
||||||
|
Mnenje pripravil |
TRAN |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec mnenja |
Seán Ó Neachtain |
||||||
|
Prejšnji/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
21.3.2006 |
18.4.2006 |
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
19.4.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
41 0 0 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Inés Ayala Sender, Etelka Barsi-Pataky, Paolo Costa, Michael Cramer, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Armando Dionisi, Saïd El Khadraoui, Emanuel Jardim Fernandes, Roland Gewalt, Luis de Grandes Pascual, Mathieu Grosch, Ewa Hedkvist Petersen, Stanisław Jałowiecki, Georg Jarzembowski, Dieter Lebrecht Koch, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Robert Navarro, Janusz Onyszkiewicz, Willi Piecyk, Luís Queiró, Reinhard Rack, Luca Romagnoli, Gilles Savary, Ulrich Stockmann, Gary Titley, Marta Vincenzi, Corien Wortmann-Kool, Roberts Zīle |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Den Dover, Nathalie Griesbeck, Elisabeth Jeggle, Anne E. Jensen, Kathy Sinnott, Dominique Vlasto, Jan Marinus Wiersma |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||
MNENJE Odbora za regionalni razvoj (1.6.2006)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o tematski strategiji za urbano okolje
(2006/2061(INI))
Pripravljavka mnenja: Gisela Kallenbach
POBUDE
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. podpira priporočilo Komisije, da je treba k upravljanju urbanega okolja pristopiti celostno in meni, da bi tak pristop, če bi se uporabljal na lokalni ravni s podporo držav članic, moral biti eno od meril za dodeljevanje sredstev in posojil iz strukturnih skladov Evropske investicijske banke;
2. meni, da mora načrt trajnostnega mestnega prometa vključevati spodbujanje javnega prevoza, s podporo evropskih sredstev za projekte infrastrukture javnega prometa, kot je razširitev sistemov "parkiraj in se pelji", uvajanje okolju prijaznih načinov prevoza in izgradnja kolesarskih stez;
3. poziva Komisijo, naj obveznosti poročanja lokalnih organov, ki veljajo za sedanje okoljske standarde EU, poenostavi z uvedbo enotnega modela te obveznosti in tako prispeva k zmanjšanju birokracije;
4. meni, da je na podlagi zdajšnjih obveznosti in ciljev v veljavni okoljski zakonodaji EU nujno pripraviti seznam kazalcev v tehničnih smernicah; poleg tega morajo celostni pristopi vsebovati izmerljive cilje;
5. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje rabe zemljišč in predvsem za omejitev rabe nezazidanih površin in povečanje razvoja industrijskih območij v svojih programih urbanega razvoja ter za zaščito zelenih površin, kot so mestni parki in naravni rezervati;
6. pozdravlja namen Komisije, da podpre izmenjavo najboljših praks v EU in predlaga, da bi spodbujali tudi pošteno in odkrito izmenjavo slabih izkušenj, kar bi preprečevalo napake v urbanem razvoju v prihodnosti s kampanjami, ki so namenjene tako javnim uslužbencem kot izvoljenim predstavnikom, in ki jih lahko vodijo združenja mest; podpira delo Komisije v zvezi z vzpostavitvijo tematskega internetnega portala za lokalne organe; .
7. izrecno opozarja na pomen raziskovalne dejavnosti v zvezi z urbanih upravljanjem, vključno z vprašanji v zvezi z dobavo elektrike in plina, ogrevanjem in klimatskimi napravami ter ravnanjem z odpadki, in poziva Komisijo, naj v 7. okvirni program za raziskave ponovno vključi specifične določbe o tem vprašanju;
8. meni, da je izjemno pomembna podpora mreži nacionalnih kontaktnih točk o urbanističnih vprašanjih, kot je evropska mreža urbanističnega znanja (European Urban Knowledge Network), in pozdravlja nadaljevanje pomoči programu URBACT v okviru predlagane kohezijske politike za obdobje 2007-2013;
9. poziva Komisijo, naj se poglobi v pomen, ki ga ima odnos med mestom in okolico za trajnostni urbani razvoj, ki prispeva k splošni koheziji EU in tozadevno poziva Komisijo in države članice, naj vzpodbujajo trajnostni urbani razvoj;
10. poziva Komisijo, naj upošteva vlogo državljanov, ki jih zadeva izvajanje konceptov trajnostnega urbanega razvoja;
11. spodbuja Komisijo, naj v okviru posvetovanja v letu 2009 izvede vmesni pregled izvajanja tehničnih smernic.
OBRAZLOŽITEV
Približno 80 odstotkov evropskih državljanov živi na urbanih območjih, kar neizogibno povzroča resne vplive na okolje. S predložitvijo tematske strategije za urbano okolje želi Komisija izboljšati okoljske pogoje v evropskih mestih. Strategija je ena sedmih strategij, predvidenih v 6. okoljskem akcijskem programu in namenjenih združitvi številnih posameznih obstoječih načrtov v enovit pristop.
Mesta so gonilo rasti in zaposlovanja.[1] V tej vlogi tudi tekmujejo med seboj v privabljanju vlagateljev in gradnji privlačnih nepremičnin. Neomejena raba zemljišč v EU v obsegu pribl. 120 ha/dan je v nasprotju s trajnostnim razvojem. Površine za izravnalne in nadomestne ukrepe v skladu z okoljevarstvenimi določbami postajajo vse redkejše. Zato bi morali sredstva strukturnega sklada uporabljati predvsem za rabo aktivnih ali neizkoriščenih površin. Ta pomembni okoljski vidik je treba upoštevati zlasti pri izdelavi nacionalnih okvirnih načrtov in izvedbenih programov. Celostni pristop k upravljanju okolja na lokalni ravni, ki bi vključeval načrt za trajnostni mestni promet, bi moral imeti pri dodeljevanju sredstev iz strukturnega sklada prednost.
Da bi lahko izmerila uspešnost tematske strategije, je izjemno pomembno, da Komisija vključi v tehnične smernice seznam primernih osnovnih kazalnikov. Kazalniki in sistemi vrednotenja, ki veljajo za vso EU, so potrebni za primerjavo težav in uspehov. V pomoč pa so tudi pri opredelitvi splošne smeri, ki jo je treba ubrati pri prihodnjih izdatkih, načrtovanju in razvoju. S široko udeležbo javnosti pri načrtovanju in ocenjevanju se ustvari možnost za osveščanje o ciljih in vsebini evropske politike.
Pri tem je vredno obžalovanja, da Komisija ne posveča dovolj pozornosti vlogi, ki jo imajo socialni partnerji pri uspešnem izvajanju celostnega pristopa k upravljanju okolja na lokalni ravni. Politični cilji obetajo največje uspehe, kadar se izdelajo in izvajajo skupaj s prizadetimi državljani, saj to omogoča močnejšo poistovetenje z zastavljenimi cilji in ukrepi.
Komisija se v strategiji tudi ne posveča pomenu medsebojnega vplivanja mest in njihove okolice. Narava tega odnosa pa je simbiotična: dobra povezanost okolice z javnimi prevoznimi sredstvi zmanjšuje osebni promet v mestu; urejanje zelenih površin v mestih lahko zajezi beg prebivalcev v okolico; bližnja rekreacijska območja v okolici mest izboljšujejo kakovost življenja vse regije; mestna in primestna področja potrebujejo raznoliko strukturo s trgovinami, stanovanji in zaposlovalnimi možnostmi, ki zmanjšujejo tokove dnevnih migrantov.
V splošnem je vredno obžalovanja, da končni dokument Komisije ne vsebuje več številnih koristnih priporočil iz prvega sporočila.[2] Hvalevredno pa je, da se cilji strategije ne bodo uresničevali z novimi pravnimi predpisi. V lokalnih upravah ni pomanjkanja ciljev, ampak se obstoječe obveznosti pomanjkljivo izvajajo. Zato naj bi strategija prispevala k zmanjševanju birokracije, s tem ko bi dolžnosti poročanja lokalnih organov strnila v enovito, poenostavljeno dolžnost poročanja.
Hvalevredno je spodbujanje izmenjave izkušenj s povezovanjem v omrežja. Da ne bi velikemu številu podatkovnih baz najboljših praks, ki že obstajajo, dodajali še novih, je treba dati prednost praktičnemu sodelovanju. Poleg tega lahko izmenjava slabih izkušenj pripomore k izogibanju napakam.
Pri tem igra posebno vlogo vzpostavitev omrežij za urbano okolje, ki naj bi jih podpirali v okviru nove kohezijske politike. Oceno izkušenj s programom URBACT, pilotno mrežo nacionalnih središč, bi lahko uporabili kot temelj „Evropskega okvirnega programa za izmenjavo izkušenj na področju urbanega razvoja“.
Urbani razvoj in okoljska politika na urbanih območij sta tesno povezani s socialnimi, ekonomskimi, prostorskimi in demografskimi izzivi, za katere je treba najti inovativne rešitve. Zato je nujna ponovna vključitev raziskav na tem področju v 7. okvirni program za raziskave[3].
Vmesni pregled, ki je predviden za leto 2009, je primeren za strokovno oceno tako izboljšanja okoljskih pogojev na urbanih območjih kot tudi učinkovitosti dodeljenih finančnih virov in omogoča sprejemanje ustreznih sklepov.
POSTOPEK
|
Naslov |
Tematska strategija za urbano okolje |
||||||
|
Št. postopka |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
||||||
|
Mnenje pripravil |
REGI |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Gisela Kallenbach |
||||||
|
Prejšnji/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
25.4.2006 |
|
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
30.5.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 1 1 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Jean Marie Beaupuy, Jana Bobošíková, Graham Booth, Hanna Foltyn-Kubicka, Gerardo Galeote Quecedo, Eugenijus Gentvilas, Zita Gurmai, Marian Harkin, Konstantinos Hatzidakis, Alain Hutchinson, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Březina, Den Dover, Mojca Drčar Murko, Emanuel Jardim Fernandes, Nikolaos Vakalis |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
- [1] Delovni dokument Komisije: Kohezijska politika in mesta, 23.11.2005.
- [2] KOM(2004)0060.
- [3] KOM(2005)0119.
POSTOPEK
|
Naslov |
Tematska strategija za urbano okolje |
|||||||||||
|
Št. postopka |
||||||||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
REGI |
|
|
|
|
|||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Gisela Kallenbach |
|
||||||||||
|
Prejšnji/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||
|
Obravnava v odboru |
25.4.2006 |
|
|
|
|
|||||||
|
Datum sprejetja |
30.5.2006 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 1 1 |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Jean Marie Beaupuy, Jana Bobošíková, Graham Booth, Hanna Foltyn-Kubicka, Gerardo Galeote Quecedo, Eugenijus Gentvilas, Zita Gurmai, Marian Harkin, Konstantinos Hatzidakis, Alain Hutchinson, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Březina, Den Dover, Mojca Drčar Murko, Emanuel Jardim Fernandes, Nikolaos Vakalis |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
|||||||||||
|
Datum predložitve |
|
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
|||||||||||