Postopek : 2006/2136(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0243/2006

Predložena besedila :

A6-0243/2006

Razprave :

PV 24/10/2006 - 21
CRE 24/10/2006 - 21

Glasovanja :

PV 25/10/2006 - 6.12
CRE 25/10/2006 - 6.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0450

POROČILO     
PDF 152kWORD 103k
13.7.2006
PE 374.131v02-00 A6-0243/2006

o letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004)

(2006/2136(INI))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalka: Cristiana Muscardini

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004)

(2006/2136(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004) (KOM(2005)0594),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 22. oktobra 2002 o devetnajstem letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških in protisubvencijskih dejavnostih Skupnosti – podatki o spremljanju protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih primerov tretjih držav(1),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 14. decembra 1990 o protidampinški politiki Evropske skupnosti(2) in resolucije z dne 25. oktobra 2001 o odprtosti in demokraciji v mednarodni trgovini(3),

–   ob upoštevanju izjave, sprejete na četrti konferenci ministrov Svetovne trgovinske organizacije v Dohi (Qatar), ki v odstavku 28 predvideva pogajanja o reformi sporazuma o uporabi člena VI GATT iz leta 1994 ter natančno opredeljuje in izboljšuje določbe o disciplini,

–   ob upoštevanju odstavka 30 te izjave, ki poudarja potrebo po izboljšanju in razjasnitvi memoranduma dogovora o reševanju sporov ("dispute settlement understanding"),

–   ob upoštevanju izjave ministrov z dne 18. decembra 2005 o razvojnem programu iz Dohe, zlasti točk 28 in 34 ter priloge D,

–   ob upoštevanju triindvajsetega letnega poročila Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004) (KOM(2005)0360),

–   ob upoštevanju člena 45 in člena 112(2) poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0243/2006),

A. ker je Evropska unija eden od glavnih udeležencev v mednarodni trgovini, ker je še vedno gospodarska velesila in ker je bila leta 2004 prvi svetovni izvoznik blaga,

B.  ker je z razvojem mednarodne trgovine dostop do tujih trgov postal enako pomemben kot zaščita lastnega trga pred nelojalnimi trgovinskimi praksami,

C. ker se s sprostitvijo trgovine in večjim obsegom menjave razvija mednarodna konkurenca, vendar se veča tudi nevarnost, da bo izvoz določene države postal predmet trgovinskih zaščitnih ukrepov z negativnimi posledicami za mednarodno konkurenčnost podjetij Skupnosti,

D. ker si je Skupnost v nedavno revidirani lizbonski agendi postavila cilj okrepiti evropsko gospodarstvo, med drugim s povečanjem konkurenčnosti Skupnosti v svetovnem gospodarstvu,

E.  ker priznava, da je konkurenčnost Skupnosti tesno povezana z oblikovanjem svetovnega trgovinskega sistema, ki je čim bolj odprt in pravičen,

F.  ker se konkurenčnost gospodarstva Skupnosti ne more izogniti posledicam postavljanja tarifnih in netarifnih ovir, ki ne temeljijo na pravilih STO, znotraj in tudi zunaj Skupnosti,

G. priznava, da je Skupnost na splošno obravnavana kot "zmeren" izvajalec instrumentov za zaščito trgovine in ima torej interes, da njeni mednarodni partnerji razvijejo zakonodajo in prakso, ki bosta čim skladnejši s pravili STO,

1.  izraža zaskrbljenost zaradi neobičajnega povečanja števila primerov zaščite trgovine s strani "tradicionalnih" izvajalcev teh ukrepov in tudi drugih držav članic STO, ki so se nedavno začele pospešeno razvijati; meni, da so bila pravila in sodna praksa STO v veliko takšnih primerov delno ali popolnoma neupoštevane in so tako povzročile neupravičeno škodo industriji Skupnosti;

2.  poziva trgovinske partnerje Skupnosti k večjemu spoštovanju duha in črke veljavnih sporazumov in sodne prakse STO glede instrumentov za zaščito trgovine ter da se izognejo kakršnikoli obliki protekcionizma; zlasti zahteva, da se protidampinške in protisubvencijske preiskave ter zaščitni ukrepi izvajajo na pregleden in nepristranski način;

3.  pozdravlja pomoč, ki jo Komisija zagotavlja državam članicam in evropski industriji v primerih, ko tretje države ščitijo svojo trgovino; poziva Komisijo, da stalno spremlja ukrepe, ki jih sprejmejo tretje države, zaradi preverjanja njihove ustreznosti in pravilnosti;

4.  spodbuja Komisijo, da skupaj z zadevnimi državami članicami sprejme ukrepe za zaščito industrije Skupnosti, če bo ugotovljeno, da se pravila o mednarodni trgovini ne spoštujejo;

5.  meni, da bi se veliko sporov, nastalih zaradi uporabe ukrepov za zaščito trgovine, lahko rešilo prijateljsko z medsebojnim zadovoljstvom zadevnih strani; vendar je potrebno, če ni mogoče najti kompromisne rešitve v razumnem času, da Komisija ne odlaša s posredovanjem zadeve organu STO za reševanje sporov;

6.  izraža zadovoljstvo glede uspešnosti sistema STO za reševanje sporov, ki je omogočil doslednejšo uporabo večstranskih pravil mednarodne trgovine ter zagotovil večjo varnost in predvidljivost sistema;

7.  vendar poziva Komisijo, da spodbuja ukrepe za hitrejše in učinkovitejše izvajanje sklepov organa za reševanje sporov STO, prepreči neupravičeno uporabo taktik odlašanja in zagotovi bolj nedvoumno uporabo mednarodnega trgovinskega prava;

8.  poziva Komisijo, da zaradi večje učinkovitosti in zmanjšanja pristranskosti ukrepov za zaščito trgovine, ki jih izvajajo ostale članice STO, odločno nadaljuje pogajanja v okviru te organizacije in pozornost nameni predvsem:

a) uporabi strožjih predpisov za petletne revizije, da bi postalo podaljšanje trajanja protidampinških in protisubvencijskih ukrepov izjema;

b) poenostavitvi protidampinških postopkov in znižanju stroškov teh postopkov za podjetja, ki sodelujejo s preiskovalnimi organi;

c) analizi interesa javnosti in posledic zadevnih ukrepov, ki je podobna tisti, ki je v uporabi v Skupnosti;

d) večji preglednosti preiskav, da bi preprečili zlorabe in zagotovili pravico do zaščite zadevnih strani;

e) omejitvam na najnujnejše ukrepe zaradi odprave škodljivih dampinških postopkov;

f)  ustanovitvi ad hoc arbitražne skupine - sestavljene iz strokovnjakov s tega področja - ki bi bila pristojna za začetek protidampinške preiskave in bi lahko v primeru kršitve odredila, da se preiskava nemudoma zaključi; skupino bi morali oblikovati na osnovi jasnih smernic v zvezi s strokovnimi izkušnjami njenih članov na tem področju;

9.   obžaluje, da kljub ugotovljenim nepravilnostim pri izvajanju ukrepov za zaščito nobena izboljšava ni predvidena v agendi iz Dohe;

10. poziva Komisijo, da se v okviru STO zavzame za temeljit pregled pravil, ki urejajo uvedbo zaščitnih ukrepov z namenom preprečiti preširoko in neupravičeno uporabo teh ukrepov;

11. poziva Komisijo, da preuči vprašanje, ali bi bilo primerno korenito spremeniti pravila o uporabi ukrepov za zaščito trgovine (protidampinških in protisubvencijskih ukrepov) v okviru STO;

12. poziva države članice, da ohranijo "pristop Skupnosti" do teh vprašanj, ki lahko omogoči skladnejšo uporabo teh ukrepov na ravni Skupnosti in zmanjša število ukrepov, usmerjenih proti Skupnosti, in sicer z izvajanjem stalnega pritiska na politični in tehnični ravni na države članice STO, ki nameravajo izvajati ukrepe za zaščito trgovine, ob nenehnem prizadevanju za dvig ozaveščenosti o obravnavanih vprašanjih; vendar ukrepi na ravni Skupnosti ne smejo spodbujati nepoštene trgovinske prakse posameznih držav članic;

13. poudarja, da je sprejetje ukrepov na ravni Skupnosti edini način za učinkovito zaščito legitimnih interesov evropskih malih in srednje velikih izvoznih podjetij, ki se soočajo z zaščitnimi ukrepi nekaterih držav uvoznic;

14. priporoča, da se Skupnost vzdrži prednostnega obravnavanja trgovinskih partnerjev, ki ne spoštujejo pravil in sodne prakse STO, če je takšno delovanje v škodo industrije Skupnosti; odločno poziva Komisijo, da upošteva načelo vzajemnosti pri obravnavi primerov trgovinske zaščite, kjer so udeleženi zadevni trgovinski partnerji;

15. poudarja, da je za dosego soglasja državljanov glede novih pravil mednarodne trgovine potrebno, da se pravila uporabljajo v Skupnosti in tudi zunaj nje na pregleden in dosleden način v skladu z načelom zakonitosti;

16. odobrava prednostno obravnavanje najmanj razvitih držav, ki so na začetku postopka industrijskega razvoja, da bi jim omogočili zaščito nove industrije ("infant industry") pred nevarnostjo čezmerne tuje konkurence pod pogojem, da je odstopanje od splošnih načel STO začasno in bo prineslo resnične koristi najmanj razvitim državam na svetu;

17. spodbuja izvajanje programov tehničnega usposabljanja na področju protidampinških in protisubvencijskih ukrepov, namenjenih državam kandidatkam in državam v razvoju, ki bodo to zahtevale; odločno poziva Komisijo, da zagotovi pomoč in podporo državam v razvoju, ki vzpostavljajo sisteme trgovinske zaščite v skladu s pravili STO;

18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 300E z dne 11.12.2003, str. 120.

(2)

UL C 19 z dne 28.1.1991, str. 633.

(3)

UL C 112E z dne 9.5.2002, str. 326.


OBRAZLOŽITEV

Evropska skupnost je eden od glavnih udeležencev v mednarodni trgovini in še naprej ostaja gospodarska velesila. V letu 2004 so evropski izdelki predstavljali 18 % mednarodne trgovine z dobrinami. V letu 2004 je bila Skupnost največji izvoznik dobrin in drugi največji uvoznik za Združenimi državami.

Z razvojem mednarodne trgovine je dostop do tujih trgov postal enako pomemben kot zaščita lastnega trga pred nelojalnimi trgovinskimi praksami, med katerimi sta predvsem ponarejanje in uvoz izdelkov, ki ne ustrezajo standardom glede kakovosti Evropske unije. S sprostitvijo trgovine in s povečanjem izmenjave se razvija mednarodna konkurenca, vendar se veča tudi nevarnost, da bo izvoz določene države postal predmet zaščitnih ukrepov (protidamping, protisubvencije ali druge oblike zaščite).

Evropska skupnost seveda ne nasprotuje temu, da druge države članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) preiskujejo njen izvoz. Vendar meni, da je potrebno preveriti, da so preiskave opravljene v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in da njihov cilj niso protekcionistični ukrepi, ki naj evropskim izdelkom protizakonito omejijo dostop do trga.

Evropska komisija vsako leto objavi poročilo, s katerim Evropski parlament seznani z zaščitnimi trgovinskimi ukrepi tretjih držav proti Evropski skupnosti. Poročilo za leto 2004 daje Evropskemu parlamentu priložnost, da poda svoje mnenje o pobudah Evropske komisije.

Poročilo namerava s preučitvijo nekaterih značilnih primerov prikazati, na katere težave je naletela evropska industrija v teh preiskavah, katere rešitve je predlagala Evropska komisija za zaščito evropske industrije in kakšni je perspektiva prihodnjega razvoja tega relativno novega vidika trgovinske politike Skupnosti.

Celostni vpogled

V zadnjih nekaj letih je število primerov trgovinske zaščite (predvsem, vendar ne samo protidamping) bistveno naraslo. Že "tradicionalnim" uporabnikom, kot so Združene države, Kanada in Avstralija, so se pridružile še nove države na pohodu, na primer Indija, Brazilija in Južna Afrika.

Največja težava za razvite države (predvsem za Združene države, ki same izvajajo 25 % vseh ukrepov proti Skupnosti) je v preveč togem in enostranskem izvajanju predpisov, ki ne upošteva vedno predpisov in pravne prakse Svetovne trgovinske organizacije. V nekaterih državah postopek preiskovalnega organa omogoča skoraj avtomatičen začetek protidampinške preiskave, medtem ko onemogoča preklic povsem zastarelih ukrepov.

V svojem poročilu Evropska komisija navaja, da nekatere države "na pohodu" uveljavljajo kompenzacijske pravice ne zato, da bi ukrepale proti nezakonitim trgovinskim praksam, ampak zato, da zagotovijo nekaterim panogam svoje industrije "dodatno" zaščito pred izdelki iz tujine. V mnogih primerih so preiskovalni standardi nizki ali taki, da vzbujajo dvome o skladnosti s predpisi Svetovne trgovinske organizacije.

Nekateri značilni primeri

Združene države, primer "Zeroing" (omejitev na ničlo) (Ds 294)

Izraz "zeroing" označuje način izračuna stopnje dampinga, ki je ponderirano povprečje posameznih stopenj med normalno povprečno vrednostjo in vsako posamezno izvozno ceno, registrirano za obravnavane transakcije. Na ta način se izkaže višja stopnja dampinga.

Leta 2001 je STO po oblikovanju ugotovitvenega sveta proti protidampinškim ukrepom Skupnosti za bombažne rjuhe iz Indije označila "zeroing" kot nezakonito prakso. Vendar so Združene države zgornje navedbe vedno zavračale z utemeljitvijo, da je to odločitev, ki je merodajna samo za udeležene strani. Zaradi zavračanja Združenih držav je bilo ponovno potrebno mnenje STO, čemur bi se bilo mogoče izogniti, če bi Združene države sprejele odločitev STO.

Protidampinški primeri v Indiji

Indijska unija je v zadnjih letih med največjimi uporabniki sredstev trgovinske zaščite. Ob koncu leta 2004 je Indija izvajala 36 protidampinških ukrepov proti Evropski skupnosti.

Indijski primeri so pogosto "šibki", kar zadeva določanje škode in vzročne povezave med oškodovanjem nacionalne industrije in izvoznimi izdelki iz tujine.

V mnogih primerih se izvajanje protidampinških ukrepov kaže v izključitvi kakršne koli konkurence z indijskega trga, kar povzroča veliko škodo naši industriji, vendar tudi indijski, ki mora zato plačevati visoko ceno zaradi pomanjkanja konkurence in zaradi neučinkovitosti, ki je posledica prikrite zaprtosti indijskega trga.

Kmetijski primeri v Južni Ameriki in Avstraliji

Mnogi člani STO oporekajo subvencijam, ki jih zagotavlja skupna kmetijska politika (SKP) kmetovalcem v Skupnosti. Ne preseneča torej dejstvo, da so v zadnjih letih narasle preiskave tretjih držav proti evropskim kmetijskim izdelkom.

Evropska komisija ne zanika dejstva, da evropski pridelovalci lahko prejemajo pomoč v okviru skupne kmetijske politike (SKP), vendar to dejstvo ne daje pravice drugim članom STO, da izvajajo ukrepe za trgovinsko zaščito v nasprotju z veljavnimi sporazumi.

V obravnavanem primeru predstavlja podpora proizvajalcem oljk v Skupnosti le "zanemarljiv" del končne cene olivnega olja, ki zelo malo vpliva na ceno končnega izvoženega izdelka. Trditi torej, da se subvencija kmetu v celoti prenese na predelovalca, je gospodarski nesmisel in spodbuja uveljavljanje pretiranih kompenzacijskih pravic.

V mnogih primerih, navedenih v poročilu, je ugotovljena škoda več kot samo potencialna, ker se je poskušalo "zapreti" trg pred tujimi izvozi ter tako podpirati industrijo, ki ni mogla zadovoljiti vse večjega notranjega povpraševanja tako po kakovosti kot po količini.

"Ekstenzivna" uporaba zaščitnih ukrepov

Zaščitni ukrepi so obenem "močno" in preprosto sredstvo, saj za razliko od protidampinga in protisubvencijskih ukrepov zaščitni ukrepi ne zahtevajo, da preiskovalni organ dokaže "nekorektno" obnašanje ("unfair trade").

Sporazum STO o zaščitnih ukrepih vnaša mnogo višja formalna in ključna merila kot pri protidampingu in poudarja, da so le "ekstremno" in izjemno sredstvo.

Mnoge države menijo, da so zaščitni ukrepi najbolj praktičen in hiter način za zmanjšanje dostopa tujim izdelkom do njihovega trga.

Zaščitne ukrepe so uporabile tudi Združene države za zaščito svojega trga pred tujimi izdelki. Potrebno je opozoriti na to, da so imeli ameriški zaščitni ukrepi (predvsem za jeklo) jasen protekcionistični cilj, ker uporabljena zaščitna sredstva niso nameravala zmanjšati škode, ki je nastala zaradi uvoza, ampak zapreti trg in to ne glede na resnične razloge, zaradi katerih je zašla v težave ameriška industrija.

Ta dejanja so mnogokrat samovoljna, ker ne spoštujejo najosnovnejših določb sporazuma o zaščiti ter pravne prakse STO.

Združene države – protidampinška "past"

Zelo lahko se je znajti v protidampinški (ali protisubvencijski) preiskavi, vendar se je zelo težko iz nje rešiti.

Sporazumi STO določajo, da kdor zahteva začetek preiskave, mora navesti vsaj razloge za sum, ki potrjujejo obstoj dampinga in da je slednji povzročil škodo nacionalnim proizvajalcem. Preiskovalni organ mora nato presoditi, če so navedene informacije dovolj za začetek postopka. Vendar je prag za sprejemanje pritožb zelo nizek in omogoča začetek preiskav brez izpolnjevanja osnovnih zahtev, ki jih določa STO.

Ko se protidampinški postopek začne, gre samodejno svojo pot. Proizvajalec mora dokazati, da njegovega izvoza ne spodbuja damping, to pa mnogo stane tako zaradi velike izgube časa kot zaradi velikih stroškov. Potrebno bi bilo torej izogibati se takim stroškom in zahtevati, v primeru dokončne obsodbe s strani STO, da preiskovalni organ vsaj delno povrne stroške.

Dodaten negativen vidik ameriške prakse so tako imenovane "sunset reviews", ki so v Evropi poznane kot "expiry reviews". Gre za revizije protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov, ki se izvajajo vsakih pet let in ki jih predvidevajo sporazumi STO. V času teh revizij mora preiskovalni organ dokazati, da se bosta damping in škoda, dokazana med prvotno preiskavo, najverjetneje nadaljevala. Uradni naziv teh postopkov naj bi pomenil, da po petih letih ukrepi prenehajo in da se le v redkih primerih podaljša njihovo trajanje. V resnici pa se podaljša trajanje več kot 60 % ameriških ukrepov in le 20-25 % evropskih.

Obeti za prihodnost

Evropska skupnost bi morala, glede na svoje pristojnosti na področju mednarodne trgovine, obdržati in še naprej razvijati svojo trgovinsko zaščito, saj se bo samo tako mogoče izogniti pogosti zlorabi predpisov STO na tem področju.

Za razvoj pa je potrebno večje sodelovanje z državami članicami in s podjetji, ki so predmet preiskav s strani tretjih držav, ter dosledno posluževanje organa za reševanje sporov STO, če v primeru hudih kršitev mednarodnih predpisov ne bi bilo mogoče rešiti spora po diplomatski poti.

S tem v zvezi je pomembno omeniti napore Komisije v okviru agende iz Dohe. Komisija želi, da postane postopek reševanja sporov predvidljiv in pregleden. Glede "dispute settlement" (poravnave sporov) pa bi bilo bolje, če bi se odločitve STO izvajale hitreje in učinkoviteje, brez uporabe taktike zavlačevanja.

Kar zadeva protidampinški sporazum, so bile predlagane nekatere pomembne izboljšave, ki delno temeljijo na že uporabljeni praksi v preiskavah Skupnosti.

Med najpomembnejšimi predlogi so:

1) uporaba strožjih predpisov pri petletnih revizijah, po katerih bi bilo podaljšanje trajanja protidampinških ukrepov izjema,

2) poenostavitev protidampinških postopkov in znižanje stroškov za podjetja, ki sodelujejo s preiskovalnimi organi,

3) analiza interesa javnosti in posledic zadevnih ukrepov, podobna tisti, ki je v veljavi v Skupnosti (znana kot "interes Skupnosti"),

4) večja preglednost preiskav, v izogib nezakonitim praksam in za zagotavljanje pravice do zaščite zainteresiranih strani,

5) splošno izvajanje “lesser duty rule” (pravilo manjše pravice), torej omejevanje ukrepov za odpravo dampinga na najnujnejše,

6) usklajeno poimenovanje problema "zeroinga",

7) ustanovitev ad hoc arbitražne skupine ter dodelitev pristojnosti za začetek protidampinške preiskave. Skupina bo morala presoditi, ali obstajajo minimalni pogoji, kot jih predvideva sporazum STO, in bo v primeru kršitev lahko brez odlašanja zaključila preiskavo.

Preseneča pa dejstvo, da čeprav so bile ugotovljene hude nepravilnosti pri izvajanju ukrepov za zaščito, nobena izboljšava ni predvidena v agendi iz Dohe. Obžalovati je treba to dejstvo in poskušati ponovno uvrstiti to problematiko na dnevni red.

Zaključek

Ukrepi za trgovinsko zaščito so v svetovnem trgovinskem kontekstu izjema glede na pravilo o prosti trgovini med državami, ki so sprejele predpise STO.

Izvajanje usklajenih in jasnih predpisov na področju trgovinske zaščite lahko samo spodbudi odpiranje trgov. Poleg tega so ukrepi za trgovinsko zaščito, ki so očitno nezakoniti, dejansko ovira pri trgovanju, ki jo je potrebno odpraviti in tako omogočiti dobro delovanje sistema STO.

Ni torej potrebno opustiti teh sredstev, ampak jih je potrebno pravilno in zakonito uporabljati. Za to pa so potrebna jasna mednarodna merila ter možnost hitrega in učinkovitega posredovanja STO proti morebitnim zlorabam.

Zagotovo je poglavitni cilj izogibanje neprestanim kršenjem mednarodnih trgovinskih predpisov in doslednim zavračanjem odločitev arbitražnih sodišč STO. V primerih, ko bi bila dokazana kršitev mednarodnih predpisov in bi se pokazala velika nevarnost za evropsko gospodarstvo, bi bilo potrebno odločno posredovanje Skupnosti ter prenehanje njene naklonjenosti do trgovinskih partnerjev, ki ne spoštujejo predpisov STO.


POSTOPEK

Naslov

Letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004)

Št. postopka

2006/2136(INI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

INTA
15.6.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

 

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Cristiana Muscardini
25.1.2006

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

 

 

Obravnava v odboru

29.5.2006

 

 

 

 

Datum sprejetja

12.7.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Jean-Pierre Audy, Enrique Barón Crespo, Daniel Caspary, Françoise Castex, Giulietto Chiesa, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Jacky Henin, Syed Kamall, Sajjad Karim, Alain Lipietz, Helmuth Markov, Javier Moreno Sánchez, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Bogusław Rogalski, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Johan Van Hecke, Zbigniew Zaleski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrietus van den Berg, Eugenijus Maldeikis, Antolín Sánchez Presedo, Mauro Zani

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anne Ferreira

Datum predložitve

13.7.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov