POROČILO o oblikovanju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij

18.7.2006 - (2006/2002(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: Thomas Mann
Pripravljavec mnenja(*): Milan Gaľa, Odbor za kulturo in izobraževanje
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori – člen 47 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o oblikovanju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij

(2006/2002(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom „Oblikovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje“ (SEC(2005)0957),

–   ob upoštevanju predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja, ki ga je predložila Komisija (KOM(2004)0474),

–   ob upoštevanju predloga priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0548),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Posodobitev izobraževanja in usposabljanja: bistven prispevek k blaginji in socialni koheziji v Evropi – Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije o napredku 2006 v izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010” (KOM(2005)0549),

–   ob upoštevanju Odločbe št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass)[1],

–   ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij[2],

–   ob upoštevanju skupne deklaracije evropskih ministrov za izobraževanje, sprejete na srečanju v Bologni 19. junija 1999, katere cilj je oblikovanje Evropskega visokošolskega prostora do leta 2010, da se spodbujajo zaposlovanje in mobilnost evropskih državljanov ter mednarodna konkurenčnosti evropskega sistema visokošolskega izobraževanja,

–   ob upoštevanju sklepov Predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Lizboni 23. in 24. marca 2000, katerih strateški cilj je, da postane Evropska unija najbolj dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju, in zlasti ob sklicevanju na „izobraževanje in usposabljanje za življenje in delo v družbi znanja“,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Oblikovanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje“ (KOM(2001)0678),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju[3],

–   ob upoštevanju sklepov Predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Barceloni 15. in 16. marca 2002, zlasti sprejetega cilja, da do leta 2010 postane sistem izobraževanja in usposabljanja v Evropi svetovna referenca kakovosti, ter pobude za nadaljnje ukrepe za uvedbo instrumentov, ki bodo zagotavljali preglednost diplom in kvalifikacij, vključno s spodbujanjem ukrepov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podobnih bolonjskemu procesu,

–   ob upoštevanju Deklaracije evropskih ministrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter Evropske komisije s skupnega zasedanja v Københavnu 29. in 30. novembra 2002 o izboljšanem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja – „Københavnska deklaracija“ – katere cilj je boljše prostovoljno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se spodbujajo medsebojno zaupanje, preglednost ter priznavanje usposobljenosti in kvalifikacij, s čimer se ustvari podlaga za večjo mobilnost in olajša dostop do vseživljenjskega učenja,

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 19. decembra 2002 o spodbujanju izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja[4],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt Komisije za usposobljenost in mobilnost“ (KOM(2002)0072),

–   ob upoštevanju skupnega vmesnega poročila Sveta in Komisije z dne 26. februarja 2004 o izvajanju lizbonske strategije z naslovom „Izobraževanje in usposabljanje 2010: uspeh lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform“, ki je pozvalo k razvoju evropskega okvira kot bistvenega prispevka v smeri lizbonske strategije, ki bo služil kot skupna referenca ter bo omogočal in spodbujal preglednost, prenos ter priznavanje kvalifikacij in usposobljenosti,

–   ob upoštevanju Maastrichtskega sporočila z dne 14. decembra 2004 o prihodnjih prednostnih nalogah izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET), v katerem so se ministri iz 32 evropskih držav, ki so odgovorni za poklicno izobraževanje in usposabljanje, evropski socialni partnerji in Evropska komisija strinjali, da bodo dali prednost razvoju odprtega in prilagodljivega evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki bo temeljil na preglednosti in medsebojnemu zaupanju ter bo zagotavljal skupno referenco za lažje prepoznavanje in prenos kvalifikacij, ki bodo zajemala poklicno izobraževanje in usposabljanje ter splošno (srednješolsko in visokošolsko) izobraževanje,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, s skupnega zasedanja v Bruslju 26. in 28. maja 2004 o skupnih evropskih načelih za ugotavljanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom „Napredovanje in uresničevanje lizbonske strategije na področju izobraževanja in usposabljanja – poročilo za leto 2005” (SEC(2005)0419),

–   ob upoštevanju sklepov Predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 22. in 23. marca 2005, ki poudarjajo pomen sprejetja evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij v letu 2006,

–   ob upoštevanju „evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij: konferenca od posvetovanja do priporočila“, ki je potekala 27. in 28. februarja 2006 v Budimpešti,

–   ob upoštevanju končnega sporočila o sklepih razprave s konference evropskih ministrov za šolstvo z naslovom „Krepitev izobraževanja v Evropi“, ki je potekala na Dunaju 16. in 17. marca 2006 in na kateri so ministri ponovno potrdili, da lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij pomembno prispeva k preglednosti, prenosu in priznavanju kvalifikacij na evropski ravni ter deluje kot pobudnik reform za podporo vseživljenjskemu učenju v širšem evropskem prostoru izobraževanja,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 23. in 24. marca 2006, ki potrjujejo, da sta izobrazba in usposabljanje ključna dejavnika za razvoj dolgoročnega potenciala Evropske unije za konkurenčnost in za socialno in ozemeljsko kohezijo ter da je treba za večjo mobilnost in učinkovit trg dela doseči napredek tudi na področju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij,

–   ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost[5],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6‑0248/2006),

A.  ker sta enotno učno okolje in enotni evropski trg dela ključna faktorja za doseganje ciljev lizbonske strategije,

B.  ker je treba izoblikovati evropski sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, znanja in spretnosti, pri tem pa spoštovati bogato raznolikost in posebne prednosti posameznih evropskih regij,

C.  ker je treba ustanovitev evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki je med drugim oblikovan na podlagi obstoječih struktur kvalifikacij bolonjskega in københavnskega procesa, pozdraviti kot ustrezen instrument za podporo preglednosti, prenosu, priznavanju in uporabi ustreznih kvalifikacij in usposobljenosti med različnimi državami članicami na različnih ravneh ter kot sredstvo za lažji dostop do možnosti vseživljenjskega učenja za vse državljane,

D.  ker bo lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij, osnovan na pridobljenemu znanju in spretnostih, doseženi stopnji in učnih rezultatih, spodbujal sprejetje instrumentov za opredelitev potreb po znanju in spretnostih,

E.  ker moramo besedo „kvalifikacija“ razumeti kot vse nazive, poklicne kvalifikacije, spričevala in poklicne izkušnje, ki so priznani v Evropski uniji,

F.  ker bi bil razvoj evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ob upoštevanju novih izzivov v družbi znanja in demografskih sprememb, ključen, ne le v smislu podpore zaposlovanju in geografske mobilnosti delovne sile v EU, ampak tudi v smislu spodbujanja konkurenčnosti in socialne kohezije, v skladu z lizbonsko strategijo,

G.  ker je za poklicno mobilnost znotraj Skupnosti, ki se razvija v Evropski uniji (mobilnost delojemalcev in mobilnost podjetij) nujno, da se lahko spričevala, pridobljena v eni državi članici, priznajo v drugi državi članici in uporabijo na ustrezni ravni;

H.  ker stalno posodabljanje in širjenje znanja, spretnosti in osebnih in poklicnih usposobljenosti ter evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij prispeva k posodobitvi vzgojnega in izobraževalnega sistema, kar povečuje možnosti zaposlitve in mobilnosti v evropskem prostoru ter okrepi varnost delovnega mesta, pri čemer evropski okvir za priznavanje kvalifikacij prispeva k večji preglednosti pri priznavanju pridobljenih kvalifikacij in enakem obravnavanju kvalifikacij, ki jih je še treba pridobiti, in ker bo slednje zagotovilo spodbude za izboljšanje sistemov splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki lahko pripomorejo tudi k večji zaposljivosti udeležencev usposabljanja,

I.   ker pomanjkanje ustreznih mehanizmov, mrež in sodelovanja med ponudniki usposabljanja in izobraževanja ter nacionalnimi organi, nezadostnost obstoječe pravne ureditve ter pogoste omejitve proračunskih sredstev v državah članicah v te namene ovirajo učinkovito vseživljenjsko učenje, povezavo med univerzitetno izobrazbo in zaposlitvijo ter hitrejše razširjanje najnovejšega znanstvenega in tehničnega znanja pri delojemalcih,

J.   ker je področje kvalifikacij premalo pregledno in so tuje kvalifikacije premalo priznane,

K. ker je skupni cilj 32 držav, ki sodelujejo v evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij, učencem in učiteljem pokazati, kako pridobiti ustrezne kvalifikacije; in ker jim je treba pokazati, kako so referenčne ravni medsebojno urejene, v kakšnem obsegu se lahko izvajajo prenosi in na kakšni podlagi se sprejemajo odločitve v zvezi s priznavanjem kvalifikacij,

L.  ker se evropski okvir za priznavanje kvalifikacij na začetku v prvi vrsti izvaja na prostovoljni podlagi in ne vsebuje nobenih zakonskih obveznosti, a je kljub temu zaradi podpore reformam na zadevni ravni gonilna sila sprememb, vendar mora spodbujati preglednost in enakovrednost spričeval, izdanih na nacionalni in sektorski ravni,

M. ker evropski okvir za priznavanje kvalifikacij ne nadomesti nacionalnih okvirov kvalifikacij, ampak jih dopolni, in ker mora evropski okvir za priznavanje kvalifikacij zagotoviti širši okvir, ki bo olajšal sodelovanje na mednarodni ravni med državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi udeleženci,

N. ker je prepričan, da je lahko uporaba evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij uspešna le, če temelji sodelovanje pri razvrščanju nacionalnih kvalifikacij na referenčno raven evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij na medsebojnem zaupanju ter če so posebnosti in potrebe posameznih držav članic ustrezno ocenjene, kot tudi, če bo evropski okvir za priznavanje kvalifikacij zastavljen kot orodje za uporabnike in udeležence, ki jim bo koristil tako, da bo prikazoval obstoječe kvalifikacije in tiste, ki jih je treba pridobiti, hkrati pa bosta ohranjeni samoodgovornost in samostojnost pri učenju,

1.  pozdravlja pobudo Komisije za posodobitev, nenehno izboljševanje in krepitev evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja in za začetek posvetovanj glede oblikovanja skupnega okvira za evropske sisteme certificiranja;

2.  pozdravlja dejstvo, da evropski okvir za priznavanje kvalifikacij temelji na rezultatih učenja, zrcali kompleksnost vseživljenjskega učenja in spodbuja postopke reform na nacionalni in sektorski ravni;

3.  meni, da je evropski okvir za priznavanje kvalifikacij koristen instrument, ki izboljša in poveča medsebojno zaupanje v posamezne sisteme in v celoti podpira njegove cilje, tj. zagotovitev preglednosti poklicnih kvalifikacij na evropski ravni, mobilnost kvalificiranih delavcev in vseživljenjsko učenje;

4.  se strinja z uvedbo sistema, ki sestoji iz skupnih stopenj, instrumentov in načel, je prožen in istočasno organsko vezan na načelo vseživljenjskega učenja, vendar poziva Komisijo, naj pojasni odnos med stopnjami poklicnih kvalifikacij, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij in določbami za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki na nacionalni in regionalni ravni že obstajajo ali se vzpostavljajo;

5.  poudarja, da je ena od glavnih nalog evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij poenostavitev in spodbujanje prenosa kvalifikacij med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, da se omogoči transnacionalna poklicna mobilnost ter bolje uskladijo zahteve po ponudbi in povpraševanju na evropskem trgu dela; prav tako poudarja, da vzpostavlja evropski okvir za priznavanje kvalifikacij ustrezen širši okvir, ki lahko zagotavlja primeren instrument prevajanja in sporazumevanja za oblikovanje skupnega okvira kvalifikacij v Evropi;

6.  zato ugotavlja, da je predlog Komisije pravilen in nujen pristop, čeprav s tem zahteva po preglednem okviru kvalifikacij ni zagotovljena popolnoma; poziva, da se osem predlaganih referenčnih ravni evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij prilagodi in izboljša; meni, da morajo biti njihovi deskriptorji izraženi bolj jedrnato in razumljivo ter da je treba jasno razlikovati med različnimi referenčnimi ravnmi, tako da se zagotovi jasna hierarhija kvalifikacij;

7.  poudarja, da bi morale sposobnosti, določene v okviru osemstopenjskih deskriptorjev, poleg socialnih in etičnih vprašanj vsebovati tudi vprašanja s področja kulture;

8.  meni, da sta organizacija in potrjevanje vseživljenjskega učenja v pristojnosti držav članic in da evropski okvir za priznavanje kvalifikacij težko posega na to področje;

9.  meni, da je treba tri horizontalna področja („znanje“, „spretnosti“ ter „osebna in strokovna usposobljenost“) prilagoditi, da bodo jasnejša in razumljivejša;

10. nadalje poudarja, da so različne oblike učnih uspehov kot celota del strukture izobraževanja, ki je ne moremo meriti le s pomočjo ravni, dosežene na posameznih področjih;

11. kritično obravnava tretje horizontalno področje „osebna in strokovna usposobljenost“, ker je „socialne sposobnosti“ z deskriptorji pogosto zelo težko objektivno oceniti in metodično uvrstiti ter ker „osebna usposobljenost“ predstavlja dodano vrednost na posameznih stopnjah; poziva Komisijo, da to besedilo ustrezno izboljša;

12. opozarja, da je bistvena naloga evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij razvrščanje certifikacijskih postopkov na podlagi učnih izidov poklicnega usposabljanja in zato podpira uporabo preprostih in uporabnih deskriptorjev ter zmanjšanje števila referenčnih ravni; ugotavlja, da dosedanje primerjalne izkušnje kažejo, da bolj kot so ravni razdeljene in več kot je kriterijev, težje jih je povezati med seboj;

13. meni, da evropski okvir za priznavanje kvalifikacij ni še dovolj povezan s trgom dela in da je treba za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in pomoč posameznikom, da razvijejo svoj potencial v smeri lizbonske strategije, dati večji poudarek izboljšanju možnost posameznika, da najde zaposlitev in doseganju večje varnosti delovnih mest za delojemalce; poudarja, da mora vsaka od osmih stopenj poudariti sposobnosti, ki se lahko dosežejo z različnimi učnimi potmi in ki upoštevajo tako sposobnost opravljanja poklica in izkušnje kot uporabnost slednjih pri poklicnem napredovanju; zato zahteva, da se deskriptorji spremenijo, pri čemer se upoštevajo in ohranjajo bolonjske smernice, ki so povezane z akademsko izobrazbo, ter se te še dopolnijo, in sicer tako, da bolj upoštevajo poklicne sisteme izobraževanja in usposabljanja;

14. ponovno zahteva spremembo dosedanjih samodejnih opredelitev referenčnih ravni 6, 7 in 8 v tri akademske naslove, opredeljene v okviru kvalifikacij bolonjskega procesa (diplomant, magister in doktor), tako da se posameznikovo dejansko znanje, spretnosti ter osebno in strokovno usposobljenost razvrsti neodvisno od kraja, kjer so bili pridobljeni;

15. poziva, da se izboljša tabela 2, s katero bi se moralo povečati razumevanje referenčnih ravni; meni, da bi se morala tabela jasno ravnati po pristopu čim večje učinkovitosti, ker daje prednost formalnemu izobraževanju; zato pozdravlja priporočilo, da je treba tabelo 2 obravnavati previdno; meni, da mora evropski okvir za priznavanje kvalifikacij kot splošni metaokvir takšna podrobna vprašanja, npr. glede oblikovanja tabele 2, prepustiti akterjem na lokalni oz. nacionalni ravni;

16. zahteva, da se okrepijo in spodbujajo skupna evropska načela za zagotavljanje in potrjevanje neformalnih in priložnostnih procesov učenja o vseživljenjskem učenju, zlasti na področju razširjanja tehničnega in znanstvenega znanja in spretnosti ter ob upoštevanju posebnosti posameznih poklicnih panog, regij in držav članic; meni, da je treba posebno pozornost nameniti metodam in sistemom za ocenjevanje učnih uspehov, ki so bili pridobljeni na neformalen ali priložnosten način, ker se usposobljenosti v okviru vseživljenjskega učenja razvijajo v številnih različnih vsakdanjih delovnih razmerah;

17. poudarja, da so bili z razvojem evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij uvedeni skupni referenčni kazalniki, ki delojemalcem, ki se nadalje izobražujejo, olajšajo izgradnjo poklicne kariere v okviru vseživljenjskega učenja;

18. zato se zavzema, da vsaka država v sodelovanju s pristojnimi organi in zavodi pripravi svoj nacionalni okvir za priznavanje kvalifikacij in zagotovi njihovo združljivost z evropskim okvirom za priznavanje kvalifikacij; meni, da je smiselno uvesti evropski okvir za priznavanje kvalifikacij v državah, v katerih nacionalnega okvira za priznavanje kvalifikacij ni, in v tistih državah, ki zanemarjajo neformalne in priložnostne kvalifikacije;

19. poziva Komisijo, naj vzpostavi proces usklajevanja rabljenih pojmov in izrazov;

20. poziva Komisijo, naj pojasni povezavo med okvirom za priznavanje kvalifikacij iz bolonjskega procesa in evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij ter navede, ali so predlagani kazalniki iz evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij edina referenčna točka za skupni evropski prostor vseživljenjskega učenja;

21. zavrača določanje preskriptivnih meril za poti učenja ali trajanje in lokacije programov izobraževanja in usposabljanja;

22. meni, da je treba spodbuditi nastanek več instrumentov za podporo evropskemu okviru za priznavanje kvalifikacij, da se državljanom omogoči dostop do slednjega in, da je treba hkrati postaviti v ospredje sklepe iz Københavna in Bologne, na podlagi katerih se oblikuje skladen pristop; meni, da je treba veliko pozornost nameniti delu, ki so ga mednarodne organizacije in evropski centri, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, opravile na področju izobraževanja in pridobivanja kvalifikacij in spretnosti; poziva Komisijo, da pospeši razvoj sistema Evropski prenosni kreditni sitem v poklicnem in strokovnem izobraževanju (ECVET), še naprej razvija in spodbuja instrument Europass ter razširi zbirko podatkov „Ploteus“ ter še naprej podpira inovativne pristope k priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja;

23. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vlogo in strukturo nacionalnih centrov Europass (NEC) ter jim olajšajo opravljanje njihovih temeljnih nalog in izpolnjevanje ciljev, ki jih je zastavila Evropska unija, pri čemer si je treba posebej prizadevati za razširjanje uporabe instrumentov, za katere neposredno skrbijo NEC (evropski življenjepis in Europass mobilnost), in postopno sprejetje sistema Europass;

24. poudarja, da je za izvajanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij na prostovoljni podlagi potrebna podpora in zavezanost zainteresiranih strani na nacionalni in sektorski ravni;

25. priznava, da zahteva evropski okvir za priznavanje kvalifikacij, kot orodje za približevanje med posameznimi sistemi kvalifikacij, usklajenost in medsebojno zaupanje; priporoča, da se za mehanizme zagotavljanja kakovosti pripravijo načela preglednosti in zanesljivosti, zato da se zagotovi možnost primerjave in s tem medsebojnega priznavanja kvalifikacij državljanov EU;

26. poudarja, da lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij najbolj prispeva k mobilnosti na evropskem trgu dela, če odločitev ene države članice o priznavanju posameznih nacionalnih kvalifikacij na ustrezne ravni evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, sprejmejo tudi druge; meni, da so obveznosti držav članic, ki jih je v okviru zagotavljanja kakovosti predlagala Komisija, do upoštevanja več skupnih načel pomemben element uspešnega sodelovanja udeležencev na različnih ravneh; vendar opozarja, da bo tako le, če ne bo prišlo do prekrivanja z obstoječimi sistemi zagotavljanja kakovosti, npr. s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti;

27. meni, da mora biti medsebojno zaupanje rezultat okrepljenega sodelovanja med državami članicami v evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij in temeljni pogoj za učinkovito delovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, saj so primerno poskusno obdobje, presoja vplivov ter ocenjevanje nujno potrebni za nenehno izboljševanje in prilagajanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij; poziva Komisijo, da v ta namen razvije in predlaga skupne metode in strategije;

28. poudarja nadaljnji razvoj evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki bo zrcalil zahteve zainteresiranih strani za pojasnitev, ki so jih izrazile v postopku posvetovanja;

29. poziva Komisijo, naj svoj predlog spremeni na podlagi ugotovitev Evropskega parlamenta;

30. poudarja pomen široke in dobro strukturirane strategije komunikacije in razširjanja za večjo ozaveščenost o koristih evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij in zanimanje zanje;

31. meni, da je treba za uspešen evropski okvir za priznavanje kvalifikacij nujno natančno opredeliti koristi za končne uporabnike, tj. za državljane, delojemalce, delodajalce in izobraževalne zavode;

32. poziva Komisijo, naj obvesti Evropski parlament o izidu nacionalnih posvetovanj ter pred pripravo končnega predloga nadaljuje z izmenjavo mnenj;

33. naroči predsedniku, naj to resolucijo predloži Svetu in Komisiji.

• [1]  UL L 390, 31.12.2004, str. 6.
• [2]  UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
• [3]  UL C 163, 9.7.2002, str. 1.
• [4]  UL C 13, 18.1.2003, str. 2.
• [5]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Vzgojni in izobraževalni sistemi v Evropi se morajo prilagoditi globalizaciji, če želijo omogočiti državljankam in državljanom, da razvijejo svoj potencial in sodelujejo pri mednarodni konkurenčnosti EU. Kakovostni sistemi izobraževanja in usposabljanja so odgovor na vedno večje težavo, ki jo predstavlja demografski razvoj. V okviru revidirane lizbonske strategije so v letu 2005 ministri za šolstvo iz držav članic EU poudarili potrebo po posodobitvi evropskega sistema izobraževanja in usposabljanja, da bi bolje zadostili povpraševanju na mednarodnih trgih dela.

Podpreti je treba čezmejno mobilnost na trgu dela in olajšati prehodnost med različnimi nacionalnimi izobraževalnimi sistemi. Države članice EU so si leta 1999 v Bologni postavile cilj, da bodo do leta 2010 oblikovale skupen evropski visokošolski prostor. Zato se bo ustanovil Evropski sistem prenašanja kreditnih točk (ECTS), ki bo priznaval nadnacionalne študijske dosežke. Na srečanju na vrhu v Barceloni so marca 2002 bili postavljeni temelji za vzpostavitev primernega sistema na področju poklicnega izobraževanje (Evropski prenosni kreditni sitem v poklicnem in strokovnem izobraževanju (ECVET)). Leta 2002 so se države članice EU na konferenci v Københavnu odločile okrepiti sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja.

S skupnim vmesnim poročilom o izvajanju programa „Splošna in poklicna izobrazba 2010“ iz februarja 2004 sta Svet in Komisija pozvala k pripravi evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, kar so decembra 2004 v Maastrichtu potrdili ministri iz 32 držav. Poleg tega je Evropski svet marca 2005 poudaril, da je treba do leta 2006 sprejeti evropski okvir za priznavanje kvalifikacij. Komisija je predložila predlog z naslovom „Oblikovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje“.

Evropski okvir za priznavanje kvalifikacij mora ustvari metaokvir, ki bo izpolnjeval tri naloge: prvič mora povezati okvire za priznavanje kvalifikacij na nacionalni in sektorski ravni, drugič mora zagotoviti priznavanje primerljivosti in prenosa kvalifikacij na področju poklicnega in splošnega izobraževanja in tretjič mora zagotoviti večjo preglednost, prepustnost in mobilnost.

Osem vertikalnih nivojskih stopenj (referenčnih ravni) se bo v evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij povezalo s tremi horizontalnimi področji (znanje, spretnosti, osebna in strokovna usposobljenost), tako da se lahko doseže natančnejše razvrščanje ljudi na podlagi učnih uspehov.

Vseživljenjsko učenje je odločilno pri nadaljnjem zagotavljanju konkurenčnosti in socialne kohezije v EU. Vendar uresničevanje vseživljenjskega učenja ovira pomanjkanje sporazumevanja in sodelovanja med ponudniki usposabljanja in izobraževanja ter organi na različnih ravneh. Pregrade med institucijami in državami ovirajo dostop do usposabljanja in izobraževanja ter učinkovito uporabo že pridobljenega znanja in usposobljenosti. Te težave nastanejo predvsem zaradi pomanjkanja preglednosti na področju kvalifikacij, nezadostnega priznavanja „tujih“ kvalifikacij in pomanjkanja predpisov, ki bi državljanom omogočili prenos kvalifikacij med nacionalnimi in sektorskimi sistemi kvalifikacij. Te ovire je treba s pomočjo evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij odstraniti ter delojemalcem in delodajalcem omogočiti boljšo uporabo njihovih usposobljenosti. Omogočiti je treba večjo mobilnost med državami članicami in različnimi izobraževalnimi sistemi.

Več držav in sektorjev v Evropi in po svetu zdaj uvaja različne okvire za priznavanje kvalifikacij (OECD 2003, 2004), ki so oblikovani glede na nacionalne in sektorske posebnosti. Večinoma države članice izvajajo evropski okvir za priznavanje kvalifikacij na prostovoljni podlagi. Poročevalec poziva države članice, da na podlagi evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij oblikujejo nacionalni okvir za priznavanje kvalifikacij. Veliko držav še ni uvedlo nacionalnega okvira za priznavanje kvalifikacij in ga v prihodnosti tudi ne namerava. Nacionalni okvir za priznavanje kvalifikacij je vedno prostovoljen in se zato na sme prilagoditi evropskemu okviru za priznavanje kvalifikacij, niti ga ta ne sme nadomestiti. Ker nekateri od obstoječih nacionalnih okvirov za priznavanje kvalifikacij uresničujejo pristop, ki je usmerjen v vlaganje, pri čemer zapostavljajo neformalne in priložnostne kvalifikacije, morajo države članice bolj podpreti in spodbujati odločitev Sveta iz maja 1994 o priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja. Posebno pozornost je treba nameniti metodam in sistemom za ocenjevanje učnih uspehov, ki so bili pridobljeni na neformalen ali priložnosten način, ker se usposobljenosti po končanem usposabljanju razvijajo predvsem v vsakdanjih delovnih razmerah.

Priložnostno učenje je učenje, ki poteka v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v družinskem krogu in prostem času. Priložnostno učenje ni strukturirano z vidika učnih ciljev, časa ali spodbud in se običajno ne certificira, lahko pa je ciljno usmerjeno. Neformalno učenje je učenje, ki ne poteka v izobraževalni ali poklicni ustanovi in se običajno ne certificira, kljub temu pa je sistematično in s stališča tistega, ki se uči, ciljno usmerjeno.

Poročevalec kritično obravnava naslednje točke:

· da ni jasne povezave s trgom dela. Če je eden od ciljev evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij povečati konkurenčnost evropskega gospodarstva, je treba v zvezi z lizbonskimi cilji bolj poudariti sposobnost posameznikov za delo;

· da se lahko uporaba pristopa, ki temelji na učinku, tj. okvira, ki je usmerjen v učne uspehe, zagotovi le, če se kvalifikacije za sposobnost zaposlovanje posameznikov razvrstijo glede na njihovo pomembnost. Zato mora predlog o evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij poleg diplom upoštevati tudi kvalifikacije, pridobljene s priložnostnim in neformalnim učenjem, zlasti poklicne izkušnje in z njimi povezano razširitev usposobljenosti;

· da je predlagani osnutek Komisije v tem pogledu enostranski, ker zadeva predvsem akademsko izobrazbo in zanemarja vključitev poklicne izobrazbe. Deskriptorji referenčnih ravni 6, 7 in 8 upoštevajo predvsem bolonjske cilje in so zato samodejno povezani z akademsko izobrazbo. Evropski okvir za priznavanje kvalifikacij mora predvidevati enakovrednost akademskega in poklicnega izobraževanja;

· da se sklepi iz Bologne in Københavna ne izvajajo. Evropski okvir za priznavanje kvalifikacij mora oblikovati skladen pristop, če želi ustvariti medsebojno usklajen sistem;

· da uporaba jasnega in razumljivega okvira za priznavanje kvalifikacij ni zagotovljena popolnoma. Ker je osem vertikalnih stopenj evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij nujnih, je treba njihove deskriptorje oblikovati bolj jedrnato;

· da so tri horizontalna področja („znanje“, „spretnosti“ ter „osebna in poklicna usposobljenost“) umetno ločena. „Znanje“ in „sposobnosti“ sodita tudi na področje „strokovna in poklicna usposobljenost“, ker si vsa tri področja prizadevajo za usposobljenost.

Za uspeh evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij sta nujna sodelovanje držav članic in socialnih partnerjev pri uresničevanju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij na podlagi zaupanja ter natančna opredelitev koristi za končne uporabnike, tj. za državljane, delojemalce, delodajalce in ponudnike izobraževanja.

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (29.5.2006)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o oblikovanju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij
(2006/2002(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Milan Gaľa

(*)      Okrepljeno sodelovanje med odbori - člen 47 Poslovnika

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja ustanovitev evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij (EQF), ki bo olajšal prenos in priznavanje kvalifikacij in spodbujal vseživljenjsko učenje, preglednost, mobilnost in prilagodljivost sistemov izobraževanja in usposabljanja;

2.   ceni možnosti EQF kot metaokvira, sredstva za približevanje in referenčnega orodja za sisteme kvalifikacij na nacionalni in sektorski ravni;

3.   pozdravlja dejstvo, da EQF temelji na rezultatih učenja, zrcali kompleksnost vseživljenjskega učenja in spodbuja postopke reform na nacionalni in sektorski ravni;

4.   poudarja, da je za izvajanje EQF na prostovoljni podlagi potrebna podpora in zavezanost zainteresiranih strani na nacionalni in sektorski ravni;

5.   spodbuja nadaljnji razvoj EQF, ki bo zrcalil zahteve zainteresiranih strani za pojasnitev, ki so jih te izrazile v postopku posvetovanja;

6.   priporoča izboljšanje osemstopenjskih deskriptorjev, da bodo bolj pregledni, uporabnikom prijaznejši in polno delujoči;

7.   poudarja, da bi morale sposobnosti, opisane v okviru osemstopenjskih deskriptorjev, poleg socialnih in etičnih vsebovati tudi kulturne teme;

8.   poziva k vključitvi sistemov potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja v okviru vseživljenjskega učenja;

9.   poudarja, da mora EQF temeljiti na predhodnem delu, opravljenem v bolonjskem in kopenhagenskem procesu, ter da je treba vzpostaviti povezave z obstoječimi instrumenti, razvitimi na evropski ravni, za podporo posameznim državljanom, kot so Europass, Ploteus in sistem prenašanja kreditnih točk;

10. poudarja pomen široke in dobro strukturirane strategije komunikacije in razširjanja za večjo ozaveščenost o koristih EQF in zanimanje zanje;

11. meni, da bi bila najboljša rešitev vzpostavitev nacionalnih okvirov za priznavanje kvalifikacij in njihova povezava z EQF, zato da bi nacionalne kvalifikacije lažje postavili v razmerje do evropskih referenčnih ravni;

12. priznava, da zahteva EQF, kot orodje za približevanje med posameznimi sistemi kvalifikacij, usklajenost in medsebojno zaupanje;

13. priporoča, da se oblikujejo načela preglednih in zanesljivih mehanizmov zagotavljanja kakovosti, da se zagotovi možnost primerjave in s tem medsebojnega priznavanja kvalifikacij državljanov EU.

OBRAZLOŽITEV

Cilj predvidenega evropskega okvira kvalifikacij (EQF) je vzpostavitev metaokvira, ki bo omogočal medsebojno povezavo sistemov kvalifikacij na nacionalni in sektorski ravni. Ta referenčna struktura bo omogočala prenos in priznavanje kvalifikacij posameznih državljanov.

Delovni dokument Komisije je bil javno predstavljen julija 2005. Komisija se je posvetovala z 32 državami, sodelujočimi v delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010, evropskimi socialnimi partnerji, evropskimi združenji, NVO in zadevnimi mrežami, sektorskimi združenji evropske industrije, kot so na primer ICT, gradbeništvo, trženje itd. Pripravljavec mnenja pozdravlja dejstvo, da se bodo upoštevali odzivi in poročilo EP pri opredelitvi končne vsebine in strukture EQF, predvidene za predložitev formalnega ali končnega predloga do konca 2006.

Uporaba EQF bo pomemben korak na poti uresničevanja cilja zagotavljanja resničnih in privlačnih možnosti za vseživljenjsko učenje na vseh ravneh. EQF bi se razvil in uporabljal na prostovoljni podlagi in ne bi bil povezan z zakonskimi obveznosti. Pripravljavec mnenja s tem v zvezi poudarja pomen dejavne podpore in zavezanosti zainteresiranih strani na nacionalni in sektorski ravni, ki je bistven za uspeh delujočega EQF.

EQF je predviden kot orodje za približevanje, ki bo povečalo preglednost in spodbujalo medsebojno zaupanje. S tem naj bi omogočilo medsebojno povezavo okvirov kvalifikacij in sistemov na nacionalni in sektorski ravni. V večini držav naj bi bil rezultat procesa razvoj splošnega nacionalnega QF.

EQF morajo sestavljati trije poglavitni elementi. Ključni element naj bi bil vrsta skupnih referenčnih točk, določenih na podlagi rezultatov učenja in razvrščenih v osem stopenj. Te referenčne ravni naj bi podpirala vrsta orodij in instrumentov, namenjenih potrebam posameznih državljanov (kot enotno evropsko prenašanje kreditnih točk in sistem akumulacije za vseživljenjsko učenje, instrument Europass in baza podatkov Ploteus o možnostih za učenje). EQF bi tudi vključeval vrsto skupnih načel in postopkov, ki bi dajali usmeritve za sodelovanje med zainteresiranimi stranmi na posameznih ravneh, zlasti s poudarkom na zagotavljanju kakovosti, priznavanju, usmerjanju in ključnih pristojnostih. S tem v zvezi se morajo upoštevati izkušnje in dosežki bolonjskega in kopenhagenskega procesa in se morajo hkrati vzpostaviti povezave med EQF in obstoječimi ali razvijajočimi se orodji in instrumenti na evropski ravni.

Kvalifikacije so na vsaki ravni EQF opredeljene s tremi vrstami rezultatov učenja: znanje, spretnosti in širše pristojnosti, opisane z rezultati na osebni in strokovni ravni.

Pripravljavec mnenja med drugim zahteva vključitev metod in sistemov potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja v okviru vseživljenjskega učenja in poudarja pomen široke in dobro strukturirane strategije komunikacije in razširjanja za dvig ozaveščenosti in zanimanja učečih se in celotne civilne družbe ter pokaže dejanske prednosti, ki jih bo EQF prinesel posameznemu državljanu, trgu dela ter sistemom izobraževanja in usposabljanja.

Pripravljavec mnenja meni, da je v okviru držav članic, ki bodo morale v celoti in jasno prevzeti odgovornost, potrebno načela uskladiti z zagotavljanjem kakovosti, ter meni, da je potrebno nadaljevati posodabljanje in preskušanje EQF, ki bo omogočal okvir sodelovanja in medsebojnega učenja.

EQF je gotovo konstruktivna pobuda, ki bi morala pomembno prispevati k preglednosti, prenosljivosti in priznavanju kvalifikacij na evropski ravni. Spodbujati bi tudi moral nacionalne in sektorske reforme v podporo vseživljenjskemu učenju in bo pomemben za mobilnost študentov in zaposlenih.

POSTOPEK

Naslov	Oblikovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij
Št. postopka	2006/2002(INI)
Pristojni odbor	EMPL
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	CULT 19.1.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju	19.1.2006
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Milan Gaľa 7.2.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	20.3.2006
Datum sprejetja	29.5.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		23   1
Poslanci, navzoèi pri končènem glasovanju	Maria Badia I Cutchet, Christopher Beazley, Ivo Belet, Marie-Hélène Descamps, Milan Gaľa, Vasco Graça Moura, Lissy Gröner, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Manolis Mavrommatis, Marianne Mikko, Ljudmila Novak, Christa Prets, Karin Resetarits, Pál Schmitt, Nikolaos Sifunakis, Helga Trüpel, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal
Namestniki, navzoèi pri končnem glasovanju	Gyula Hegyi, Nina Škottová, Grażyna Staniszewska, Jaroslav Zvěřina
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Catherine Trautmann
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (22.6.2006)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o oblikovanju evropskega okvira kvalifikacij
(2006/2002(INI))

Pripravljavec mnenja: Stefano Zappalà

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker sta enotna učna klima in enotni evropski trg dela ključna faktorja za doseganje ciljev lizbonske strategije,

B.   ker je treba izoblikovati evropski sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, znanja in spretnosti, pri tem pa spoštovati bogastvo in posebnosti posameznih regij,

C.  ker bo lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij (EQF), osnovan na pridobljenemu znanju in spretnostih, doseženi stopnji in učnih rezultatih, spodbujal sprejetje instrumentov za opredelitev potreb po znanju in spretnostih,

D.  ker je EQF stična točka med bruško-kopenhagenskim procesom in bolonjskim procesom in ker se na podlagi tega v predlaganih kazalnikih, ki vključujejo tudi dublinske deskriptorje, odraža kompleksnost vseživljenjskega učenja,

E.   ker moramo besedo "kvalifikacija" razumeti kot vse nazive, poklicne kvalifikacije, spričevala in poklicne izkušnje, ki so priznani v Evropski uniji,

1.   meni, da je EQF koristen instrument, ki izboljša in poveča zaupanje v posamezne sisteme in v celoti podpira njegove cilje, tj. zagotovitev preglednosti poklicnih kvalifikacij na evropski ravni, mobilnost kvalificiranih delavcev in vseživljenjsko učenje;

2.   se strinja z uvedbo sistema, ki sestoji iz ravni, instrumentov in skupnih načel, je prožen in istočasno organsko vezan na načela vseživljenjskega učenja; vseeno poziva Komisijo, naj natančneje opredeli odnos med stopnjami poklicnih kvalifikacij, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij in določbe za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki na nacionalni in regionalni ravni že obstajajo ali se vzpostavljajo;

3.   opozarja, da EQF vsebuje nekaj pomembnih napak, ki jih je treba popraviti:

- ciljne skupine niso jasno opredeljene,

- zasnova in jezik sta preveč kompleksna ter tako za evropske državljane po vsej možnosti nerazumljiva;

- pojem "kvalifikacija" je dvoumen in ga bodo ljudje zlahka zamenjevali s podobnimi izrazi. Sheme, v katerih je prikazan opis stopenj, zelo neskladno predstavljajo modele poklicnega usposabljanja in zaposlovanja;

- opredelitev kazalnikov (torej učnih rezultatov) v tipologijah elementov (znanje, spretnosti, kompetence) je lahko zavajajoča, češ da gre za "ločeno" pridobivanje znanja, ko je ravno nasprotno namen usposabljanja združevanje pridobljenega znanja (znanje za ustrezno ravnanje v določenem kontekstu);

4.  meni, da določitev in vsebina predlaganih ravni nista dovolj natančni, da bi bili lahko doseženi cilji evropskega okvirja za priznavanje kvalifikacij;

5.  meni, da je treba za optimalno delovanje EQF v vsaki državi članici opredeliti nacionalne sisteme za poklicne kvalifikacije in certificiranje, ki naj bodo skladni, razumljivi in osnovani na načelih vseživljenjskega učenja;

6.   poziva Komisijo, naj vzpostavi proces usklajevanja rabljenih pojmov in izrazov;

7.   poziva Komisijo, naj za izboljšanje prostega pretoka oseb vzpostavi postopek usklajevanja metodologij in približevanja izobraževalnih sistemov;

8.   Komisijo zato poziva, naj pojasni povezavo med okvirom za priznavanje kvalifikacij iz bolonjskega procesa in EQF ter pojasni, če so predlagani kazalniki iz EQF edina referenčna točka za skupni evropski prostor vseživljenjskega učenja;

9.   meni, da je nujno treba določiti skupna načela v zvezi s sistemov kreditnih točk in priznavanjem kompetenc, pridobljenih v okviru neformalnega ali priložnostnega učenja v skladu z razvojem politike vseživljenjskega učenja;

10. zavrača določanje preskriptivnih meril za poti učenja ali trajanje in lokacije programov izobraževanja in usposabljanja;

11. meni, da mora Komisija vzpostaviti tesno povezavo med EQF in možnostmi, ki jih ponuja Europass, da bodo kvalifikacije konkretnejše in bolj uporabne;

12. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vlogo in strukturo nacionalnih centrov Europass (NEC) ter jim olajšajo opravljanje njihovih temeljnih nalog in izpolnjevanje ciljev, ki jih je zastavila Evropska unija, pri čemer si je treba posebej prizadevati za razširjanje uporabe dokumentov, za katere neposredno skrbijo NEC (evropski življenjepis in Europass mobilnost), in postopno sprejetje sistema Europass;

13. poziva Komisijo, naj spremeni svoj predlog spremeni na podlagi pripomb Evropskega parlamenta.

POSTOPEK

Naslov	Oblikovanje evropskega okvira kvalifikacij
Št. Postopka	2006/2002(INI)
Pristojni odbor	EMPL
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 19.1.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Stefano Zappalà 21.2.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	19.4.2006	29.5.2006		20.5.2006
Datum sprejetja	20.6.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		21 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Charlotte Cederschiöld, Janelly Fourtou, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Henrik Dam Kristensen, Kurt Lechner, Lasse Lehtinen, Arlene McCarthy, Toine Manders, Zita Pleštinská, Giovanni Rivera, Luisa Fernanda Rudi Ubeda, Heide Rühle, Andreas Schwab, József Szájer, Bernadette Vergnaud, Jaroslav Zvěřina
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	André Brie, Benoît Hamon, Joseph Muscat, Stefano Zappalà
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

POSTOPEK

Naslov	Oblikovanje evropskega okvira kvalifikacij
Št. postopka	2006/2002(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	EMPL 19.1.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	CULT 19.1.2006		IMCO 19.1.2006
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju	CULT 19.1.2006
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Thomas Mann 27.10.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	3.5.2006	22.6.2006
Datum sprejetja	11.7.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:			43 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Andersson, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Harald Ettl, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Ona Juknevičienė, Jan Jerzy Kułakowski, Sepp Kusstatscher, Jean Lambert, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Mario Mantovani, Ana Mato Adrover, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Őry, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Pier Antonio Panzeri, Jacek Protasiewicz, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Mihael Brejc, Udo Bullmann, Françoise Castex, Magda Kósáné Kovács, Lasse Lehtinen, Marianne Mikko, Luca Romagnoli, Agnes Schierhuber, Elisabeth Schroedter, Marc Tarabella, Patrizia Toia, Georgios Toussas
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Datum predložitve	18.7.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)