POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o pogajanjih za sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o uporabi evidence imen letalskih potnikov (PNR) za boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom, ter za njihovo preprečevanje

19.7.2006 - 2006/2193(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Sophia in 't Veld

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o pogajanjih za sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o uporabi evidence imen letalskih potnikov (PNR) za boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom, ter za njihovo preprečevanje

2006/2193(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu avtorice Sophie in 't Veld v imenu skupine ALDE o vsebini sporazuma z Združenimi državami Amerike o uporabi evidence imen letalskih potnikov (PNR) za boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom, ter za njihovo preprečevanje (B6-0382/2006),

–   ob upoštevanju člena 114(3) in člena 94 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0252/2006),

A.  ob opozorilu na svoje prejšnje resolucije o vprašanju podatkov s PNR[1], v katerih je Parlament že takoj izrazil:

- svojo pripravljenost, da javnim organom iz varnostnih namenov dovoli dostop do osebnih podatkov potnikov, ko je to potrebno za ugotavljanje istovetnosti in za navzkrižno primerjanje z "opazovalno listo" nevarnih ljudi ali znanih zločincev in teroristov (kot se to dela v EU v zvezi s schengensko konvencijo ali v skladu z direktivo 2004/82/ES[2], ki omogočata dostop do podatkov o istovetnosti, s katerimi upravljajo letalske družbe, prek sistema APIS (Advance Passenger Information System)), in

- svojo globoko zaskrbljenost zaradi sistematičnega dostopa javnih organov do podatkov, kot so številka kreditne kartice, elektronski naslov, povezanost z določenimi skupinami in podatki o stalnih potnikih, ki so vezani na vedenje običajnih potnikov (to je oseb, ki v državi sprejemnici niso zabeležene kot nevarne ali zločinske), zato da se le s teoretičnim vzorcem preveri, ali tak potnik lahko predstavlja možno nevarnost za let, svojo ciljno državo ali državo, skozi katero bo potoval/a;

B.   ob zavedanju, da sistematični dostop do "vedenjskih" podatkov, čeprav v EU ni sprejemljiv, trenutno zahtevajo nekatere države, med drugimi ZDA, Kanada in Avstralija, za zaščito svoje notranje varnosti, vendar poudarja, da:

- v primeru Kanade in Avstralije domača zakonodaja predvideva vsebinsko, časovno in količinsko omejen dostop do podatkov, ta dostop pa je pod nadzorom sodnega organa, zaradi česar so Parlament in nacionalni organi za varstvo podatkov v EU presodili, da so ti sistemi ustrezni,

- v primeru ZDA, tudi po dolgotrajnih pogajanjih s Komisijo in kljub dobri volji, izraženi v "zavezah", še vedno ni pravne zaščite podatkov na področju letalskega prometa; torej je možen dostop do vseh podatkov PNR, z izjemo "občutljivih" podatkov, in jih je možno obdržati leta potem, ko je bila varnostna kontrola opravljena; poleg tega za osebe, ki niso državljani ZDA, ni sodnega varstva,

C.   ob upoštevanju, da se je po grozodejstvih 11. septembra 2001 po vsem svetu uvedlo številne ločene varnostne ukrepe, ki pogosto vključujejo sistematično zbiranje in spremljanje osebnih podatkov državljanov, zlasti glede prenosov denarja, telekomunikacij in podatkov o potnikih; ob upoštevanju, da se ob odsotnosti skladne varnostne politike EU tvega spodkopavanje položaja posameznega državljana v odnosu do države,

D.  ob ponovnem opozorilu, da je Parlament pred Sodiščem Evropskih skupnosti sprožil postopek za ugotovitev ničnosti sklepa Sveta 2004/496/ES[3] o sklenitvi sporazuma z ZDA, sprejetem na podlagi odločbe Komisije 2004/535/ES[4], ker sklep ne premore ne pravne podlage ne pravne jasnosti in ker je bilo zbiranje osebnih podatkov, ki ga je dovoljeval sporazum, pretirano v primerjavi s potrebo po boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu,

E.   ob pozdravljanju ugotovitve ničnosti sklepa Sveta 2004/496/ES in odločbe Komisije 2004/535/ES[5] s strani Sodišča Evropskih skupnosti,

F.   ob obžalovanju, da Sodišče Evropskih skupnosti se ni odzvalo na skrbi Parlamenta o pravni zgradbi sporazuma in o skladnosti njegove vsebine z načeli varovanja osebnih podatkov, zapisanimi v členu 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

G.   ob upoštevanju stališča Sodišča, da sklep Sveta 2004/496/ES ne more biti veljavno sprejet na osnovi člena 95 Pogodbe ES v povezavi z direktivo 95/46/EGS[6], ker se prenos PNR podatkov ameriškemu uradu za carino in zaščito meja (CBP) in uporaba teh podatkov s strani urada nanašata na postopke obdelovanja podatkov, povezane z javno varnostjo in državnimi dejavnostmi na področju kazenskega prava, kar ne sodi v področje uporabe direktive 95/46/EGS in prvega stebra,

H.   ob upoštevanju pripravljenosti Komisije in Sveta za tesno sodelovanje s Parlamentom, da se zagotovi popolno upoštevanje sodbe Sodišča,

I.    ob strinjanju z mnenjem delovne skupine iz člena 29 z dne 14. junija 2006 o potrebnem spremljanju izvajanja sodbe Sodišča[7],

J.    ob upoštevanju, da je to vprašanje tako pomembno, da bi EU v vsakem primeru morala doseči dogovor z ZDA o primernem mednarodnem sporazumu, ki bi, z ustreznim spoštovanjem temeljnih pravic, določal:

	a)	kateri podatki so potrebni za ugotavljanje istovetnosti in bi morali biti sistematično preneseni na avtomatiziran način (APIS) in katere podatke v zvezi z "vedenjem" potnikov bi se lahko preneslo le v določenih primerih, glede ljudi, ki so v "opazovalnih listah" javne varnosti zavedeni kot "nevarni" zaradi kriminalne ali teroristične dejavnosti,
	b)	seznam hudih kaznivih dejanj, zaradi katerih bi se lahko vložilo dodatne zahteve,
	c)	seznam organov in agencij, ki bi si lahko izmenjevale podatke in pogoje za varovanje podatkov, ki jih je treba spoštovati,
	d)	obdobje hranjenja za obe vrsti podatkov, pri čemer je jasno, da je treba podatke v zvezi s preprečevanjem hudih kaznivih dejanj izmenjati v skladu s sporazumom med EU in ZDA o pravosodnem sodelovanju in izročitvah,
	e)	vlogo, ki naj jo imajo letalski prevozniki, raziskovalna služba kongresa ZDA (Congressional Research Service, CRS) ali zasebne organizacije (kot denimo SITA in AMADEUS) pri prenosu podatkov potnikov in predvidena sredstva (APIS, PNR itd.) za namene javne varnosti,
	f)	jamstva potnikom, da se jim omogoči popravljati podatke, ki jih zadevajo, ali da nudijo obrazložitev v primeru neskladja med podatki o kontaktnem potniku in podatki iz osebnih dokumentov, viz, potnih listov in drugih uradnih dokumentov,
	g)	odgovornosti letalskih družb v odnosu do potnikov in javnih organov v primeru napak pri vpisovanju ali prepisovanju in glede zaščite obdelanih podatkov,
	h)	pravico do pritožbe na neodvisen organ in pravna sredstva v primeru kršenja pravic potnikov;

1.  naslavlja naslednja priporočila Svetu:

Splošna načela

a)   da se izognemo pravnim prazninam na evropski ravni od 1. oktobra 2006 dalje za prenos podatkov potnikov in da se zagotovi, da bodo pravice in svoboščine potnikov varovane celo še bolj kot sedaj, na podlagi enostranskih zavez, ki jih je predložila administracija ZDA,

b)   da se vsak nov sporazum na tem področju utemelji na načelih ES o varstvu podatkov, kot to izhaja iz člena 8 EKČP,

Kar zadeva postopek pogajanja:

c)   da se, ob upoštevanju kratkih rokov, doseže dogovor o:

- novem kratkoročnem mednarodnem sporazumu, ki bo pokrival obdobje med 1. oktobrom 2006 in novembrom 2007 (obdobje, ki ga je prvotno pokrival sporazum med ZDA in ES, ki ga je Sodišče razglasilo za nično),

- na srednji in dolgi rok, o bolj skladnem pristopu na ravni Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) k izmenjavi podatkov o potnikih, da se zagotovi tako varnost zračnega prometa kot tudi spoštovanje človekovih pravic na svetovni ravni;

d)   da se pooblasti predsedstvo, da s podporo Komisije obvešča Parlament o pogajanjih o sporazumu in da vključi predstavnike ustreznega odbora kot opazovalce v pogovore z administracijo ZDA;

Kar zadeva vsebino kratkoročnega sporazuma:

e)   da se premaga pomanjkljivosti, opisane v prvem skupnem pregledu sporazuma (EU in ZDA)[8] in da se upošteva priporočila evropskega varuha osebnih podatkov in delovne skupine iz člena 29[9];

f)    da se vsebino zavez vključi v besedilo sporazuma, da lahko postanejo pravno zavezujoče, zaradi česar bosta morali obe strani vzpostaviti novo ali spremeniti obstoječo zakonodajo, sodstvo pa bo moralo zaščititi osebe, ki jih zadeva sporazum;

g)   da se kot dokaz dobre vere na strani administracije ZDA nemudoma v nov sporazum vključi naslednje zaveze, ki se jih po dveh letih od začetka veljavnosti sporazuma še vedno v celoti ne izvaja:

- strogo omejitev namena, kot je to določala zaveza 3, zato da vedenjskih podatkov ni možno uporabiti za preverjanje finančnih kaznivih dejanj ali za preprečitev ptičje gripe; to omejitev bi bilo treba določiti tudi za nadaljnji prenos teh podatkov;

- prehod na sistem "PUSH" (kot to določa zaveza 13), kot v primerih sporazumov ES s Kanado in Avstralijo, saj so vse tehnične zahteve izpolnjene in se to že izvaja, npr. s strani SITE;

- seznanjanje potnikov o pravilih PNR in uvedba ustreznih sodnih postopkov za pritožbo, kot to določajo zaveze 36-42 in sporazumi o PNR s Kanado in Avstralijo;

- potrebo po ustreznih navodilih in ustreznemu usposabljanja osebja, ki obravnava podatke, in potrebo po zavarovanju informacijskih tehnoloških sistemov;

- letni skupni pregled, kot je predviden v zavezi 43; ta se mora zares opraviti vsako leto, v sodelovanju z nacionalnimi oblastmi za varstvo podatkov in biti mora objavljen v celoti, v njem pa mora biti podana ocena, ne le o izvrševanju zavez, temveč tudi o rezultatih sporazuma v smislu odpravljanja terorizma in kriminala;

Kar zadeva vsebino srednjeročnega sporazuma:

h)   da se Evropski uniji zagotovi jasen pravni okvir, zlasti tako, da se nemudoma sprejme osnutek okvirnega sklepa o varovanju podatkov,

i)    da se izognemo umetnemu ločevanju med "stebri" tako, da se vzpostavi trden "medstebrski" okvir za varovanje podatkov v Uniji in sicer z aktiviranjem premostitvene klavzule po členu 12 Pogodbe o Evropski uniji, da se s tem zagotovi, da bo nov sporazum sprejet s sodelovanjem Parlamenta in da ga bo nadzorovalo Sodišče Evropskih skupnosti,

j)    da se omeji količina podatkov, ki se jih lahko zahteva in da se že pri viru filtrira občutljive podatke, kot to zahteva člen 8 direktive 95/46/ES; ugotavlja, da so prevozniki dolžni posredovati le podatke, ki so jim na voljo, tako da Urad za carino in zaščito meja (CBP) redkokdaj dobi vseh 34 kategorij zahtevanih podatkov; zaključuje, da bi za namen sporazuma, to je boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom, ter njihovo preprečevanje, zadostovali že podatki APIS; poziva predsedstvo Sveta in Komisijo, da med pogajanji načneta to vprašanje;

2.   ponavlja svojo zahtevo, da nov sporazum evropskim potnikom zagotavlja enako raven zaščite podatkov kot jo imajo državljani ZDA;

3.   poudarja svoje staro stališče, da bi se morala EU izogniti posredni vzpostavitvi evropskega sistema PNR prek prenosa ustreznih podatkov s strani CBP policiji in sodnim oblastem v državah članicah; meni, da bi načrtno zbiranje podatkov običajnih državljanov zunaj okvira sodnega postopka ali policijske preiskave moralo biti v EU še naprej prepovedano in da bi si bilo treba podatke izmenjati, ko je to potrebno, v skladu z obstoječim sporazumom med ZDA in ES o medsebojni pravni pomoči in izročitvah;

4.   predlaga, da se pred koncem leta 2006 začne razprava med EU, ZDA, Kanado in Avstralijo, v kateri bi sodelovali parlamentarni predstavniki, da se skupaj pripravi pregled za leto 2007 in da se vzpostavi svetovni standard za prenos PNR, če bo to potrebno;

5.    odločno priporoča, da Parlament v zvezi s tem organizira skupno sejo s kongresom ZDA, da v vlogi demokratičnih predstavniških institucij prizadetih državljanov začneta dialog o boju proti terorizmu in njegovih posledicah za državljanske svoboščine in človekove pravice;

o

o o

6.   naroči svojemu predsedniku, da pošlje to resolucijo Svetu in v vednost Komisiji.

• [1]  Resolucija o prenosu osebnih podatkov s strani letalskih družb v primerih čezoceanskih letov (13. marec 2003) doc. P5_TA(2003)0097, Resolucija o prenosu osebnih podatkov s strani letalskih družb v primerih čezoceanskih letov: stanje pogajanj z ZDA (9. oktober 2003) doc. P5_TA(2003)0429 in Resolucija o osnutku odločbe Komisije, ki ugotavlja ustrezno raven zaščite, ki je zagotovljena za osebne podatke, vključene v evidenco imen letalskih potnikov (PNR), ki je bila posredovana Uradu ZDA za carine in zaščito meja (2004/2011(INI)) (31. marec 2004) doc. P5_TA(2004)0245
• [2]  UL L 261, 6.8.2004, str. 24.
• [3]  UL L 183, 20.5.2004, str. 83.
• [4]  UL L 235, 6.7.2004, str. 11.
• [5]  Sodba z dne 30. maja 2006 v združenih zadevah C-317/04 in 318/04.
• [6]  Direktiva 95/46/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
• [7]  (glej: http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/workinggroup/wpdocs/2006_en.htm)
• [8]  Joint Review of the implementation by the US Bureau of Customs and Border Protection of the Undertakings set out in Commission Decision 2004/535/EC of 14 May 2004 (Redacted version of 12.12.2005).
• [9]  (glej: http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/workinggroup/wpdocs/2006_en.htm)

OBRAZLOŽITEV

Po sodbi sodišča: nov sporazum med EU in ZDA?

1.        Še vedno je bolje imeti en evropski sporazum kot petindvajset dvostranskih sporazumov (predvsem pa je to v interesu evropskih državljanov, kar je tisto, kar mora biti naše vodilo). Če je EU združena, je jasno, da ima večjo "težo" kot posamezne države članice. O tem pričajo že primeri iz preteklosti (glej nekdanji sporazum med EU in ZDA o izročitvah in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah) in drugi, o katerih zdaj tečejo pogajanja, kot pričajo pogajanja o vzajemnem obravnavanju vizumov (glej program za oprostitev potrebe po vizumih).

2.        Vseeno pa mora biti evropski sporazum pristen mednarodni sporazum in ne "ovojnica", ki vsebuje enostranske, neobvezujoče zaveze, kot je to v primeru sporazuma, ki je bil ravnokar razglašen za ničnega. S tega stališča je le sklicevanje na zaveze nezadostno, saj dopušča dvom o njihovi naravi zavezujočih, pravno veljavnih aktov (opomba: zaveze izključno upravne narave s strani ZDA ne bi zadostovale pogoju "zakonodajnih" ukrepov, ki jih določa člen 8 EKČP, ki ga morajo države članice in institucije EU spoštovati tako v domači zakonodaji kot pri mednarodnih sporazumih).

3.        Glede na to, da bi šlo za mednarodni sporazum, ki bi vplival na področje v pristojnosti držav članic in bi zadeval temeljne pravice, bi ga morali ratificirati nacionalni parlamenti. Tehnično bi nacionalni parlamenti sami morali sprožiti to zahtevo pri vladah in sicer z aktiviranjem deklaracije iz člena 24(5) Pogodbe o EU.

4.        Treba bi bilo izpeljati pravno oceno o tem, ali bi v primeru, da sporazum ratificirajo le nekatere države članice, slednjega lahko začasno izvrševali. Situacija, ki bo nastala, bo enaka tisti s sporazumom med ZDA in EU o izročitvah in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah.

Vsebina

5.        Osnutek pooblastila Komisije in vlad določa, da mora sporazum, o katerem bodo tekla pogajanja, zagotavljati vsaj enako raven zaščite kot sporazum, ki je bil ravnokar razglašen za ničnega.

Tako politično kot logično ta predlog ne vzdrži. Po dveh letih izvajanja tako Komisija kot administracija ZDA priznavata, da bi se sporazum dalo izboljšati. Skupina iz člena 29 se sklicuje na to, da mora prihodnji sporazum zagotavljati najmanj enako raven zaščite, na katero se formalno sklicuje sporazum, ki je bil ravnokar razglašen za ničnega.

Izboljšave so zagotovo možne:

- Kar zadeva boljšo opredelitev namena, za katerega se zbirajo podatki; sprva je šlo za boj proti terorizmu, potem za boj proti "mednarodnemu" kriminalu in nedavno za boj proti ptičji gripi; naj v prihodnje pričakujemo vsesplošne varnostne kontrole in ali bo potovanje z letalom upravičilo kontrolo potnikov za vse vrste kaznivih dejanj, denimo davčne prestopke ali hranjenje droge za osebno uporabo? Tako stanje stvari bi se težko skladalo s potrebo, da se od varovanja podatkov odstopi le v izjemnih okoliščinah, kot to izhaja iz člena 8 EKČP, kar morajo spoštovati tako države članice kot tudi EU. Pravilo, ki nudi toliko izjem, da pokrije preprečevanje vseh vrst kaznivih dejanj, ne bi imelo učinka.

- Kar zadeva količino podatkov, ki se jo obdela (sedaj bi bilo možno zlahka preveriti, ali od 34-ih vrst podatkov PNR, so tisti, ki se jih dejansko uporablja, tisti, ki zadevajo istovetnost potnikov - podatki, ki jih že uporabljajo države članice v povezavi z direktivo o nadzorovanju nezakonitega priseljevanja). Kakšen je smisel v tem, da se za več let nadaljuje s shranjevanjem milijard podatkov, ki ne bodo nikoli uporabljeni?

- Kar zadeva izbris podatkov, ko je enkrat varnostna kontrola zaključena (kot to predvidevata kanadski in avstralski sistem, ki ju je Evropski parlament sprejel). V družbi, ki se ima za "demokratično", je težko upravičiti hranjenje podatkov ljudi, ki niso nikoli povzročili varnostnih težav (pogoj, ki ga nakazuje člen 8 EKŠP).

- Kar zadeva varovalke, ki naj bodo vključene, da se prepreči dostop do občutljivih podatkov; To končno pomeni, da je treba podatke filtrirati pri viru (sistem "push") in ne pri organih, ki so prejemniki podatkov.

- V smislu možnosti sodnih postopkov v primeru zlorabe (tudi v tem primeru evropski potniki nimajo enakih pravic kot potniki iz ZDA; v čem je smisel mednarodnega sporazuma z zaveznikom, če ne dosežemo enake stopnje zaščite za svoje državljane?).

Previdnostno načelo

6.        Ne bi moglo biti bolj očitno, da bo sporazum med EU in ZDA na tem področju postal referenčno merilo tako za evropsko zakonodajo kot tudi svetovno. Zato se zdi previdni pristop, ki ga je predlagala skupina 29, in sicer da novi sporazum pokriva le preostanek obdobja sporazuma o PNR, ki ga je Sodišče razglasilo za nično (november 2007), povsem razumen.

Bilo bi zelo zaželeno, da se v organih, kot so ICAO, vodi temeljito razpravo, ter demokratičen dialog v nacionalnih parlamentih, preden se pristop, ki ga administracija ZDA želi vsiliti, spremeni v svetovni standard. Pravila, ki tako pomembno spreminjajo odnose med državljani in javnimi organi in ki zadevajo na stotine milijonov ljudi vsako leto, zahtevajo kaj več kot hitro rešitev, kot to predlagajo države članice in Komisija tudi po sodbi Sodišča Evropskih skupnosti.

Poleg tega je treba previdno oceniti nevarnost ekonomskih povračilnih ukrepov do letalskih družb in potnikov, saj v primeru, da se jih izvršuje nediskriminatorno (torej tudi, ko ni oseb, opredeljenih kot nevarnih), bi administracijo ZDA izpostavili kaznovanju s strani STO zaradi neupravičene spremembe v prevozih in zaradi povzročanja ekonomske izgube lastnim letalskim družbam. S tega stališča obstaja dvom o tem, ali so podatki, ki jih ameriški kongres sedaj preučuje z zvezi z učinkovitostjo take predhodne kontrole, cenovno učinkoviti.

PREDLOG PRIPOROČILA B6-0382/2006

v skladu s členom 114(1) poslovnika

ki ga vlaga Sophia in 't Veld

v imenu skupine ALDE

o vsebini sporazuma z Združenimi državami Amerike o uporabi evidence imen letalskih potnikov (PNR) za boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom, ter za njihovo preprečevanje

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 30. maja 2006 v združenih zadevah C-317/04 in 318/04,

–   ob upoštevanju člena 114(1) svojega poslovnika,

A. ker je Sodišče razveljavilo (sodba z dne 30. maja 2006 v združenih zadevah C-317/04 in 318/04) sklep 2004/496/ES, ki pooblašča predsednika Sveta za podpis sporazuma z Združenimi državami Amerike o evidencah imen letalskih potnikov, in odločbo o ustreznosti, ki jo je sprejela Komisija 14. maja 2004 in obravnava enako zadevo,

B.  ker se Sodišče ni odzvalo na zaskrbljenost Parlamenta o pravni strukturi sporazuma in njegovi neskladnosti z načelom varstva podatkov iz člena 7 evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP),

1.  naslavlja naslednja priporočila Svetu:

A. ker:

(a) se je od 1. oktobra 2006 treba izogniti pravni pomanjkljivosti na evropski ravni glede prenosa podatkov o potnikih, pravice in svoboščine potnikov pa je treba zaradi enostranskih zahtev, ki jih je posredovala administracija ZDA, varovati še bolj kot doslej;

(b) EU nujno rabi jasen pravni okvir, da bo lahko okvirni sklep o varovanju podatkov sprejet čim prej;

(c) morajo načela EU o varovanju podatkov navdihniti vse nove sporazume na tem področju;

(d) se je treba z oblikovanjem doslednega medstebrskega okvira za varovanje podatkov v Uniji z uporabo premostitvene klavzule v skladu s členom 42 PEU izogibati umetni delitvi stebrov, da se zagotovi, da bo nov sporazum sklenjen v sodelovanju z EP in pod sodnim nadzorom Sodišča;

B. ker bo zaradi koledarskih omejitev nujno:

(a) pogajanje o novem kratkoročnem mednarodnem sporazumu za obdobje od 1. oktobra 2006 do novembra 2007 (to obdobje je najprej zajemal sporazum med ZDA in EU, ki ga je Sodišče razveljavilo);

(b) odpraviti pomanjkljivosti, ki so opisane v prvi skupni reviziji sporazuma EU/ZDA in upoštevati priporočila evropskega varuha osebnih podatkov (*) in člena 29 delovne skupine (*);

(c) če je potrebno, razviti bolj usklajen srednje- in dolgoročni pristop k izmenjavi podatkov o potnikih na ravni ICAO, da bi zagotovilo tako varnost v letalskem prometu kot tudi spoštovanje človekovih pravic na svetovni ravni;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji in Evropskemu svetu.

POSTOPEK

Naslov	Pogajanja za sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o uporabi evidence imen letalskih potnikov (PNR) za boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom, ter za njihovo preprečevanje
Številka postopka	2006/2193(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 0.0.0000
Datum sklepa o pripravi poročila	6.7.2006
Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja	Sophia in 't Veld 20.6.2006
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)
Obravnava v odboru	3.7.2006
Datum sprejetja	13.7.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Giusto Catania, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Adeline Hazan, Lívia Járóka, Magda Kósáné Kovács, Ole Krarup, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Sarah Ludford, Antonio Masip Hidalgo, Claude Moraes, Hartmut Nassauer, Martine Roure, Inger Segelström, Manfred Weber, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gérard Deprez, Jeanine Hennis-Plasschaert, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Javier Moreno Sánchez, Bill Newton Dunn, Hubert Pirker, Marie-Line Reynaud
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Simon Busuttil in Manuel Medina Ortega
Datum predložitve	19.7.2006
Pripombe	...