POROČILO o varstvu evropske naravne in arhitekturne kulturne dediščine na podeželskih in otoških območjih
20.7.2006 - (2006/2050(INI))
Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Nikolaos Sifunakis
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o varstvu evropske naravne in arhitekturne kulturne dediščine na podeželskih in otoških območjih
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 151 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju konvencije Unesca z dne 16. novembra 1972 v zvezi z varstvom svetovne kulturne in naravne dediščine,
– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 3. oktobra 1985 o varstvu evropske arhitekturne dediščine (Granada),
– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 16. januarja 1992 o varstvu arheološke dediščine (La Valletta),
– ob upoštevanju Evropske konvencije o krajini z dne 20. oktobra 2000, ki jo je sprejel Svet Evrope (Firence),
– ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope z dne 27. oktobra 2005 o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Faro),
– ob upoštevanju svojih resolucij: z dne 13. maja 1974 o varstvu evropske kulturne dediščine[1], z dne 14. septembra 1982 o varstvu evropske arhitekturne in arheološke dediščine[2], z dne 28. oktobra 1988 o ohranjanju arhitekturne in arheološke dediščine Skupnosti[3], z dne 12. februarja 1993 o ohranjanju arhitekturne dediščine in varstvu kulturnih dobrin[4] in z dne 16. januarja 2001 o uporabi konvencije v zvezi z varstvom svetovne kulturne in naravne dediščine v državah članicah Evropske unije[5],
– ob upoštevanju Sklepa 508/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. februarja 2002 o uvedbi programa Kultura 2000[6],
– ob upoštevanju stališča, ki ga je v prvi obravnavi sprejel Evropski parlament 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja sklepa št. .../2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura 2007 (2007-2013),
– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0000/2006),
A. ker je kulturna dediščina bistveni element identitete in zgodovinskega razvoja evropskih narodov,
B. ker „kulturna dediščina“ obsega tako materialne kot nematerialne vrednote, ki jih nenehno bogatijo kulturni prispevki vsake naslednje generacije,
C. ker kulturna dediščina obsega tako arhitekturno kot naravno dediščino, ki ju je v času in prostoru zaznamoval človekov način življenja,
D. ker se Evropska unija zavzema za spodbujanje in ohranjanje kulturne raznolikosti in kvalitete življenja ter varstvo okolja,
E. ker ohranjanje številnih elementov kulturne dediščine predstavlja temelj za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj in s tem spodbuja varovanje okolja, zaposlovanje in evropsko povezovanje,
F. ker je kulturna dediščina še posebej pomembna na podeželskih območjih, ki občutijo učinke opuščanja, upadanja števila prebivalcev in gospodarske stagnacije, ob tem pa predstavljajo 90 % ozemlja Evrope,
G. ker je zlasti na manjših evropskih otokih ohranitev nespremenjenih prvotnih razporeditev v glavnem uspešna, njihova znatna kulturna dediščina pa potrebuje ustrezno podporo, varstvo in razvoj,
H. ker ni pomembno ohraniti in razvijati samo spomenikov, ampak tudi druge sestavine kulturnih stvaritev, ki oblikujejo in omogočajo primerne življenjske pogoje za današnje prebivalce EU,
I. ker je celotna evropska kulturna dediščina, neodvisno od nacionalne ali lokalne dimenzije, za evropske državljane temeljnega pomena,
1. poziva Svet, da izrecno prizna prispevek kulturne dediščine k evropskemu povezovanju v smislu evropske identitete in narodnosti, trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja, medkulturnih izmenjav in kulturne raznolikosti;
2. poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodajnih predlogov učinkovito izvaja horizontalno klavzulo člena 151(4) Pogodbe ES v zvezi s kulturo in podrobno preuči učinke predlagane zakonodaje na kulturo in kulturno dediščino, da bi zagotovila, da so ukrepi v podporo tem predlogom vključeni v vse politike Evropske unije;
3. meni, da je treba kulturno dediščino obravnavati kot nedeljivo celoto, za katero je potrebno sprejeti skupne zaščitne ukrepe;
4. poudarja, da je trajnostni razvoj pogojen s celostnim pristopom do kulturnega, naravnega in arhitekturnega okolja tako v mestnih kot na podeželskih območjih, hkrati pa poziva, naj se posebna pozornost posveti evropski kulturni dediščini na podeželskih območjih;
5. poudarja tudi, da zahtevata varstvo in spodbujanje naravne in arhitekturne dediščine otoških območij Evrope posebno pozornost;
6. meni, da morajo ukrepi na podeželskih in otoških območjih upoštevati naslednja načela:
- trajnostno ravnotežje med prebivalstvom in okoljem,
- celosten pristop k tradicionalno kmetijskim območjem,
- sodelovanje lokalnega prebivalstva pri načrtovanju in izvajanju politik in usklajevanju med njihovimi stališči in odločitvami centralnih organov;
- stalen dialog z družbenimi, zasebnimi in prostovoljnimi organizacijami, ki so dejavne na področju kulturne dediščine,
7. poziva Evropsko unijo, države članice, lokalne organe in kulturne nevladne organizacije naj ukrepajo, da se kulturna dediščina Evrope zaščiti in postavi v prejšnje stanje, zlasti v majhnih tradicionalnih skupnostih, ter naj javnost bolj ozavestijo o njenem pomenu;
8. meni, da morajo dejavniki, ki jih je treba pri razvijanju prav tega sektorja, ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti, obsegati:
- sistematično raziskovanje podeželske dediščine,
- oblikovanje zakonodajnega okvira, ki ji bo zagotovil varstvo, vključitev pobud za ohranjanje tradicionalnih zgradb in skupnosti ter ukrepov za zagotavljanje skladnosti novogradenj z okoliškimi zgodovinskimi stavbami in z lokalno arhitekturo,
- finančno pomoč za obnovo lokalnih spomenikov in nadaljevanje tradicionalnih načinov kmetovanja,
- obsežno obnovo tradicionalnih življenjskih okolij in tradicionalnih arhitekturnih oblik, ki vključuje pravilno rabo modernih materialov in modernih gradbenih elementov v tradicionalne zgradbe, ne da bi pri tem odstopali od njihovega značaja,
- ohranjanje lokalnega znanja in tradicionalnih poklicev,
9. poziva države članice, regionalne in lokalne organe, naj, kjer je to potrebno, spodbujajo porušenje ali prilagoditev stavb, ki ne spadajo v ali odstopajo od določene arhitekture neke skupnosti ali prostora, v katerem se nahajajo, ali naravnega okolja in okoliških stavb;
10. poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo spodbujajo varstvo in ohranjanje svoje kulturne dediščine preko strukturnih skladov in obstoječih pobud LEADER +, URBAN II in INTERREG III, ki bodo v prihodnjem finančnem obdobju (2007-2013) vključeni v nove politične finančne instrumente kohezijske in skupne kmetijske politike;
11. poziva države članice, naj upoštevajo, da mora biti v strategije financiranja vključeno usklajevanje med centralnimi in lokalnimi oblastmi ter ostalimi lokalni organi in institucijami (pri čemer naj ne pozabijo, da je velik del registrirane dediščine verskega značaja), hkrati pa naj zaščitijo in izboljšajo naravno in kulturno okolje zadevnih prostorov;
12. poziva države članice, naj s pomočjo finančnih instrumentov Skupnosti, kot so na primer Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za ribištvo itd., spodbudijo in podprejo razvoj trajnostnega alternativnega turizma, tako da dajo prednost majhnim tradicionalnim skupnostim;
13. poziva Komisijo, naj znotraj obstoječih programov Skupnosti, kot sta okvirni program za konkurenčnost in okvirni program za inovativnost, vzpodbuja ukrepe za pomoč obrtnim dejavnostim, uporabnim umetnostim in poklicnim dejavnostim, zlasti tistim, ki jim grozi izumrtje in ki so potrebne za ustrezno restavracijo in ohranjanje arhitekturne dediščine;
14. poziva Komisijo in države članice, naj vzpodbujajo usposabljanje za poklicne specializacije na področju uporabe prostora in upravljanja z njim, arhitekture, restavriranja in popravila stavb ter sorodnih dejavnosti, da bi tako ohranile posebnosti kulturne dediščine in jih prilagodile trenutnim potrebam; poleg tega poziva k sprejetju ukrepov za izboljšanje usposabljanj za obrtnike in dobavitelje tradicionalnih materialov in za izbor metod, ki vključujejo njihovo nadaljnjo uporabo;
15. poziva Komisijo, naj v 7. okvirnem programu za raziskave tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) podpre prizadevanja za razvoj novih orodij, tehnik in metod za ohranjanje kulturne dediščine;
16. poziva Komisijo in države članice, naj ne dodeljujejo sredstev Skupnosti projektom, ki bi dokazano uničevali dragocene dele naše kulturne dediščine;
17. poziva Komisijo, naj v okviru obstoječih programov Skupnosti sprejme ukrepe za olajšan in boljši dostop ter naj neodvisno vzpodbuja mala podjetja, tradicionalne obrti in rokodelstvo ter lokalno tradicijo in običaje z obsežno kampanjo za večjo vlogo vasi in skupnosti v državah članicah, da bi s tem odločilno prispevala k razvoju lokalnega gospodarstva in omejila izseljevanje s podeželja;
18. poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo izkušenj na tem področju z mednarodnimi konferencami in srečanji;
19. poziva Komisijo, naj zlasti v okviru programa Kultura (2007-2013) ponudi partnerskim mrežam v različnih državah članicah priložnost, da izvajajo večletne projekte za pomoč v celoti obnovljenim tradicionalnim skupnostim, ki imajo, recimo, manj kot 1000 prebivalcev;
20. meni, da bodo tovrstni ukrepi omogočili organiziranje kulturnih dejavnosti z namenom razvoja kulturne dediščine teh skupnosti, njihov dolgoročnejši cilj pa bi bil okrepiti sodelovanje med tradicionalnimi skupnostmi v Evropi in jim omogočiti, da bi hkrati z evropsko razsežnostjo razvijale posebej zanje značilne lokalne kulture;
21. si želi, da bi se v prihodnje razvili ukrepi v korist malih, tradicionalnih skupnosti, podobni tistim za imenovanje kulturne prestolnice;
22. meni, da je "Nagrada Evropske unije za kulturno dediščino", s katero upravlja "Europa Nostra", dragocena pobuda, ki bi ji v prihodnje morala slediti še kakšna; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem vpeljati novo kategorijo nagrad za najboljšo celotno obnovo tradicionalne skupnosti, ki bi spodbudila tiste skupnosti, ki so uspešno ohranile celoto ali del svojih tradicionalnih razporeditev, da si za to še bolj prizadevajo;
23. pozdravlja nedavni predlog v okviru Sveta, da bi se sestavil seznam evropske kulturne dediščine in poziva Komisijo, naj predlog podpre; meni, da je v tem kontekstu treba dati izreden pomen lokalni kulturni dediščini podeželskih in otoških območij, pri čemer je treba upoštevati tudi nedoločljive vidike kulturne dediščine; meni, da je k sodelovanju treba povabiti tudi države kandidatke;
24. poziva Svet in Komisijo, naj si s pobudo "evropsko leto kulturne dediščine" prizadeva, da se evropska javnost bolj zave pomena sprejemanja nujnih ukrepov za spodbujanje svoje kulturne dediščine;
25. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru pobude "dnevi evropske kulturne dediščine" sodelujejo s Svetom Evrope za nadaljnje spodbujanje tradicionalnih skupnosti in arhitekturne dediščine podeželskih in otoških območij, da bi se evropska javnost bolj zavedala vrednosti lokalnih arhitekturnih spomenikov;
26. naroči predsedniku, naj to resolucijo posredujejo Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.
OBRAZLOŽITEV
1. K celoviti strategiji kulturne dediščine Evropske unije
Evropska unija bo dosegla skupno evropsko identiteto, ko bodo njeni državljani prepričani, da si delijo isto kulturo. Bistvenega pomena je torej, da Evropska unija v svojih politikah prednostno obravnava priznanje skupne naravne in arhitekturne kulturne dediščine in njenih posledic za prihodnje rodove kot del skupne zgodovine in vir navdiha za prihodnost.
Ohranitev in spodbujanje kulturne dediščine moramo šteti za bistven del splošnih ciljev Evropske unije, kot jih določa člen 2 Pogodbe ES.
Evropska unija mora zavzeti vsestranski pristop do kulturne dediščine, da bodo določbe, ki jo bodo podpirale, vključene v vsa področja politike.
Člen 151(4) Pogodbe ES določa da "Skupnost pri svoji dejavnosti na podlagi določb te pogodbe upošteva kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur". Dejansko to pomeni, da je treba kulturo obravnavati vsestransko v povezavi z vsemi politikami Evropske unije. To je zlasti pomembno pri kulturni dediščini, ki jo je že zaradi njene narave treba upoštevati pri kmetijski, regionalni, okoljski, raziskovalni, izobraževalni politiki in drugih politikah Evropske unije.
Horizontalna klavzula Pogodbe je ključna za učinkovito ukrepanje institucij EU, da zaščitijo in ohranijo kulturno dediščino.
Ko Komisija oblikuje zakonodajne predloge, mora torej njen generalni direktorat za izobraževanje in kulturo bolje pretehtati njihov vpliv na kulturo in kulturno dediščino, da se v praksi horizontalni pristop uresničuje na ustreznejši način v vseh politikah Evropske unije.
2. Priznanje kulturne dediščine podeželskih in otoških območij
Namen tega poročila je poudariti posebno naravo in pomen evropske naravne in arhitekturne kulturne dediščine glede na številne iz nje izvirajoče družbene, okoljske in gospodarske koristi ter koristi za evropsko povezovanje.
Natančneje, poročilo skuša opredeliti izzive, ki se pojavljajo v zvezi z manj znanimi platmi evropske kulturne dediščine, to je s podeželskimi in otoškimi območji, ki potrebujejo več varstva, ob tem pa posebno pozornost nameni majhnim tradicionalnim skupnostim.
Skoraj 90 % ozemlja razširjene Evrope je sestavljeno iz kmetijskih zemljišč, na katerih so dragocene rezervati za prosto živeče živali in kulturne dobrine. Kljub temu mnoge politike v zvezi s podeželskimi območji ne upoštevajo dovolj njihovih posebnosti in dejanskih potreb. Nagla rast mest ima poleg posledic na gospodarstvo še okoljske, družbene in kulturne posledice ter vpliv na kulturno dediščino podeželskih območij, ki ostajajo pomemben del našega kolektivnega evropskega spomina in vir ustvarjalnosti.
Sedanji trend je usmerjen na najbolj obetavne dokaze naše kulturne dediščine, to je najsijajnejše spomenike, najbolj ohranjena stara mesta in večja zgodovinska in arheološka območja. Nujno jih je ohraniti, enako pozornost pa bi morali posvetiti spodbujanju ohranjanja podeželskih in otoških območij Evrope, zlasti manjših tradicionalnih skupnosti.
Vendar to dragoceno kulturno dediščino nenehno ogrožajo družbeni in tehnološki napredek, sodobni načini kmetovanja, neobrzdano gospodarsko izkoriščanje, gradnja nepremičnin in človeška brezbrižnost.
Zato je bistveno, da se zavedamo, kako pomembna sta naraven način življenja in potreba po dolgoročnem upravljanju kulturne dediščine na podeželskih območjih, da bi izboljšali kakovost življenja vseh evropskih državljanov.
Uspešna politika na tem področju mora temeljiti na naslednjih načelih:
a. trajnostno ravnotežje med prebivalstvom in okoljem,
b. celosten pristop do tradicionalno kmetijskih območij, ki mora presegati sektorsko omejevanje in vključiti posvetovanje med centralnimi organi in lokalnim prebivalstvom,
c. sodelovanje lokalnega prebivalstva pri načrtovanju in izvajanju politik in usklajevanje med njihovimi stališči in odločitvami centralnih organov;
3. Zaščita in spodbujanje kulturne dediščine na podeželskih in otoških območjih
Namen posebnih predlogov iz tega poročila je zagotoviti, da Evropska unija, države članice, lokalni organi in nevladne kulturne organizacije ukrepajo tako, da se naravna in arhitekturna kulturna dediščina Evrope varuje in razvija, zlasti na podeželskih in otoških območjih in v majhnih tradicionalnih skupnostih.
Predlogi vključujejo:
- sistematičen pregled kulturne dediščine podeželskih in otoških območij,
- oblikovanje zakonodajnega okvira za njeno ohranjanje,
- financiranje obnove lokalnih spomenikov in nadaljevanja tradicionalnih načinov kmetovanja,
- obsežne ukrepe za obnovo prvotnih arhitekturnih razporeditev tradicionalnih skupnosti z odpravo kakršnih koli prejšnjih posegov, ki so v nasprotju s tem namenom,
- poklicno usposabljanje strokovnjakov, ki so vključeni v uporabo prostora in upravljanja z njim, arhitekturo, obnovo zgradb in sorodne dejavnosti, da se ti seznanijo z možnimi načini ohranjanja dediščine. ki hkrati upoštevajo tudi današnje potrebe,
- usposabljanje in podpora za obrtnike in dobavitelje tradicionalnih materialov ter uporaba metod za lažjo ponovno uporabo slednjih.
4. Ukrepi na ravni Evropske unije
Glede na neustrezna sredstva, ki so dodeljena kulturnim programom Skupnosti, je treba za varovanje kulturne dediščine iskati dodatne vire sredstev iz drugih instrumentov Skupnosti.
Treba bi bilo torej posvetiti večjo pozornost kulturni dediščini, ki bi morala biti v celoti vključena v politike in finančne instrumente Evropske unije, vključno s skupno kmetijsko politiko, kohezijsko in kulturno politiko ter politiko raziskav itd.
a) Skupna kmetijska politika
Razvoj podeželja je postal drugi steber skupne kmetijske politike Skupnosti. Ukrepi za izboljšanje okolja, krajine in kakovosti življenja na podeželskih območjih so ena od prednostnih nalog, ki so navedene v sklepu Sveta o strategijah razvoja podeželja Skupnosti (2007-2013).
Pobuda Skupnosti LEADER+, ki bo v naslednjem finančnem obdobju (2007-2013) tvorila del Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je v veliki meri prispevala k razvoju kulturne in arhitekturne dediščine na podeželskih območjih. Podobno bi lahko razvoj podeželskega turizma, ki je tudi eden od ciljev Evropskega sklada za razvoj podeželja, pomagal ohraniti in spodbujati dediščino podeželskih in otoških območij.
Poročevalec meni, da bi države članice morale v prihodnosti bolje uporabiti sredstva skupne kmetijske politike.
b) Kohezijska politika
Tudi strukturni skladi, ki bodo skupaj z obstoječima pobudama Skupnosti URBAN II in INTERREG III v naslednjem finančnem obdobju (2007-2013) sestavljali del novega finančnega instrumenta kohezijske politike, prav tako v veliki meri prispevajo k ohranjanju in razvijanju kulturne dediščine.
Vendar so med državami članicami velike razlike pri uporabi strukturnih skladov za projekte kulturne dediščine. Nekatere države, kot sta na primer Grčija in Portugalska, so v okviru podpore Skupnosti pričele izvajati operativne programe posebej za kulturo, medtem ko druge države za to niso pokazale takega zanimanja.
Države članice bi bilo treba spodbujati k uporabi strukturnih skladov za namen ohranjanja kulturne dediščine.
c) Program Kultura 2007(2007-2013)
Obseg in financiranje programa Kultura 2000, ki je do sedaj v veliki meri podpiral projekte v zvezi s kulturno dediščino, sta omejena. Ta program tako ne financira projektov, katerih namen je obnova stavb ali spomenikov.
Zato bi bilo pametno raziskati nove možnosti znotraj novega programa Kultura 2007 (2007-2013).
Ker je partnerskim mrežam v državah članicah omogočeno, da v okviru programa Kultura predložijo večletne projekte, bi bilo vredno razmisliti o oblikovanju mreže, recimo, petih ali več v celoti obnovljenih tradicionalnih skupnosti v različnih državah članicah, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev.
V tem primeru bi lahko sprejeli ukrepe za spodbujanje njihove kulturne dediščine z namenom, da bi povečali sodelovanje med tradicionalnimi skupnostmi v Evropi in jim omogočili, da ne samo spodbujajo svoje lokalne kulturne posebnosti temveč tudi svojo evropsko razsežnost.
5. Sodelovanje s Svetom Evrope
Svet Evrope ima z mnogimi pobudami, od katerih mnoge prevzema skupaj z Evropsko unijo, pomembno vlogo pri ohranjanju evropske kulturne dediščine.
Primer take pobude je dan evropske dediščine, ob katerem odprejo vrata obiskovalcem spomeniki in kraji, ki v ostalem delu leta običajno niso odprti za javnost. V zvezi s tem bi se dalo pospešiti pobude za razvoj tradicionalnih skupnosti in arhitekturne dediščine podeželskih in otoških območij zato, da bi se evropska javnost bolj zavedala vrednosti lokalnih spomenikov.
EU in države članice morajo nujno upoštevati številne konvencije Sveta Evrope o ohranjanju kulturne, arheološke in arhitekturne dediščine Evrope in po členu 151(3) Pogodbe o ES okrepiti sodelovanje s Svetom.
6. Druge dejavnosti
Nazadnje bi kulturno dediščino Evrope lahko spodbujali še z drugimi pobudami, na primer:
a) organizacija evropskega leta kulturne dediščine, v okviru katerega bi evropske državljane s posebnimi ukrepi osvestili o pomembnosti spodbujanja kulturne dediščine;
b) V "nagrado Evropske unije za kulturno dediščino" organizacije EUROPA NOSTRA bi bilo mogoče uvesti novo kategorijo nagrad za najboljšo celotno obnovo tradicionalne skupnosti, s tem pa bi se spodbudilo prijavljanje skupnosti, ki so v celoti ali deloma ohranile svojo tradicionalno razporeditev.
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog resolucije Evropskega parlamenta o varstvu evropske naravne in arhitekturne kulturne dediščine na podeželskih in otoških območjih | |||||
|
Referenčni dokumenti |
||||||
|
Pravna podlaga |
člen 45 | |||||
|
Pristojni odbor |
CULT 16.3.2006 | |||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
REGI 16.3.2006 |
|
|
|
| |
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
REGI 20.4.2006 |
|
|
|
| |
|
Poročevalec(-ka) |
Nikolaos Sifunakis 3.10.2005 |
| ||||
|
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
| ||||
|
Obravnava v odboru |
20.3.2006 |
29.5.2006 |
13.7.2006 |
|
| |
|
Datum sprejetja |
13.7.2006 | |||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26
1 | ||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Badia I Cutchet, Ivo Belet, Guy Bono, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Věra Flasarová, Hanna Foltyn-Kubicka, Milan Gaľa, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Lissy Gröner, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Manolis Mavrommatis, Marianne Mikko, Ljudmila Novak, Doris Pack, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Pál Schmitt, Nikolaos Sifunakis, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Henri Weber, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal | |||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Erna Hennicot-Schoepges, Nina Škottová | |||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
| |||||
|
Datum predložitve |
20.7.2006 |
| ||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
Prisotna sta bila 2 namestnika iz politične skupine PPE, vendar je bil pri končnem glasovanju upoštevan samo 1 glas. | |||||