POROČILO o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje

24.7.2006 - (KOM(2005)0548 – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD)) - ***I

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Helga Trüpel

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje

(KOM(2005)0548 – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0221)[1],

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 149(4) in 150(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0375/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6 0262/2006),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 4
(4) Evropska sveta marca 2003 in decembra 2003 poudarila potrebo po razvoju vseživljenjskega učenja s posebnim poudarkom na aktivnih in preventivnih ukrepih za nezaposlene in neaktivne osebe. Podlaga za to je bilo poročilo projektne skupine za zaposlovanje, ki je poudarila potrebo po sposobnosti prilagajanju spremembam, pomen vključevanja ljudi v trg delovne sile in ključno vlogo vseživljenjskega učenja.	(4) V okviru izboljšanja zaposlovanja Skupnosti sta Evropska sveta marca 2003 in decembra 2003 poudarila potrebo po zagotavljanju enakih možnosti in doseganju 70-odstotne povprečne skupne stopnje zaposlenosti v EU in vsaj 60-odstotne stopnje zaposlenosti žensk ter potrebo po razvoju vseživljenjskega učenja s posebnim poudarkom na aktivnih in preventivnih ukrepih za nezaposlene in neaktivne osebe. Podlaga za to je bilo poročilo projektne skupine za zaposlovanje, ki je poudarila potrebo po sposobnosti prilagajanju spremembam, pomen vključevanja ljudi v trg delovne sile in ključno vlogo vseživljenjskega učenja.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 5
(5) Poročilo Sveta o širši vlogi izobraževanja, sprejeto novembra 2004, je poudarilo, da izobraževanje prispeva k ohranjanju in obnavljanju skupnega kulturnega ozadja v družbi in je zlasti pomembno v času, ko se vse države članice soočajo z vprašanjem, kako obvladati vse večjo socialno in kulturno raznovrstnost. Poleg tega sta omogočanje vstopa v poklicno življenje in njegovo ohranjanje pomembni del vloge izobraževanja pri krepitvi socialne kohezije.	V poročilu Sveta o širši vlogi izobraževanja, ki je bilo sprejeto novembra 2004, je bilo poudarjeno, da izobraževanje prispeva k ohranjanju in obnavljanju skupnega kulturnega ozadja v družbi ter k učenju osnovnih socialnih in državljanskih vrednot, kot so državljanska zavest, enakost, strpnost in spoštovanje, in je zlasti pomembno v času, ko se vse države članice soočajo z vprašanjem, kako obvladati vse večjo socialno in kulturno raznovrstnost. Poleg tega sta omogočanje vstopa v poklicno življenje in njegovo ohranjanje pomemben del vloge izobraževanja pri krepitvi socialne kohezije.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 13
(13) Cilj tega priporočila je prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja s podporo in dopolnitvijo delovanja držav članic pri zagotovitvi, da bi njihovi sistemi osnovnega izobraževanja in usposabljanja vsem mladim ponujali sredstva za razvoj ključnih sposobnosti do ravni, ko bi bili usposobljeni za nadaljnje učenje in odraslo življenje ter da bi bili odrasli sposobni razviti in posodabljati svoje ključne sposobnosti preko skladne in obsežne ponudbe vseživljenjskega učenja. Določa skupni evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti za oblikovalce odločitev, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, delodajalce in same učence za olajšanje nacionalnih reform in izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, z namenom dosege dogovorjenih evropskih referenčnih ravni. Priporočilo tudi podpira druge sorodne politike, kot so politika zaposlovanja in socialne politike ter druge politike, ki zadevajo mlade.	(13) Cilj tega priporočila je prispevati k razvoju kakovostnega, v prihodnost usmerjenega izobraževanja, prilagojenega novim potrebam evropske družbe, s podporo in dopolnitvijo delovanja držav članic pri zagotovitvi, da bi njihovi sistemi osnovnega izobraževanja in usposabljanja vsem mladim ponujali sredstva za razvoj osnovnega znanja ter ključnih sposobnosti do ravni, ko bi bili usposobljeni za nadaljnje učenje, delovno življenje in odraslo življenje na splošno, ter da bi bili odrasli sposobni razviti in posodabljati svoje ključne sposobnosti preko skladne in obsežne ponudbe vseživljenjskega učenja. Določa skupni evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti za oblikovalce odločitev, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, socialne partnerje, delodajalce in same učence za olajšanje nacionalnih reform in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, z namenom dosege dogovorjenih evropskih referenčnih ravni. V priporočilu so tudi podprte druge sorodne politike, kot so politika zaposlovanja in socialna politika ter druge politike, ki zadevajo mlade.
Predlog spremembe 4 Državam članicam priporočata, odstavek 1 a (novo)
	1a. da zagotovijo sprejetje ukrepov, ki bi državam članicam omogočili, da bi se resnično spopadle z nepismenostjo in izgubo pismenosti pri otrocih in odraslih, zlasti v najrevnejših regijah;
Predlog spremembe 5 Državam članicam priporočata, odstavek 2 a (novo)
	2a. da pri vseh ukrepih, sprejetih na področju izobraževanja in usposabljanja, upoštevajo zlasti posebne potrebe prikrajšanih oseb;
Predlog spremembe 6 Državam članicam priporočata, odstavek 3
3. da zagotovijo, da bodo odrasli sposobni razvijati in posodabljati ključne sposobnosti vse življenje ter da bo posebni poudarek na osredotočenosti na ciljne skupine, ugotovljene kot prednostne naloge v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru;	3. da zagotovijo, da bodo odrasli vse življenje sposobni razvijati in posodabljati ključne sposobnosti ter da bo posebna pozornost namenjena ciljnim skupinam, ki imajo prednost v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru, in da spodbujajo enakost med ženskami in moškimi z olajšanjem dostopa žensk do vseživljenjskega učenja in z izboljšanjem vključevanja žensk na trg dela;
Predlog spremembe 7 Državam članicam priporočata, odstavek 3 a (novo)
	3a. da zagotovijo, da se sposobnosti, pridobljene z vseživljenjskim učenjem, potrdijo s priznanimi kvalifikacijami s povečano vrednostjo, ki odpirajo možnost poklicnega napredovanja;
Predlog spremembe 8 Državam članicam priporočata, odstavek 4
4. da zagotovijo, da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, ukrepi za zagotovitev uspeha in podporo učencem, ki bo priznavala različne potrebe odraslih;	4. da zagotovijo, da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, podpornimi ukrepi za izobraževalne zavode, ukrepi za zagotovitev uspeha in podporo učencem, ki bo upoštevala različne potrebe in sposobnosti odraslih; da zagotovijo uresničevanje integracije načela enakosti spolov na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja;
Predlog spremembe 9 Državam članicam priporočata, odstavek 4 a (novo)
	4a. da zagotovijo, da so pri vseh ureditvah in možnostih, ustvarjenih na področju izobraževanja in usposabljanja, upoštevane zlasti nepismenost, računalniška nepismenost in neznanje računanja;
Predlog spremembe 10 Državam članicam priporočata, odstavek 5
5. da zagotovijo skladnost ponudbe izobraževanja in usposabljanja za posamezne državljane preko tesnih povezav s politiko zaposlovanja in socialno politiko ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, ter sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi;	5. da zagotovijo skladnost ponudbe izobraževanja in splošnega in poklicnega usposabljanja ter nadaljnjega usposabljanja za posamezne državljane preko tesnih povezav s politiko zaposlovanja, socialno politiko, kulturno politiko, politiko inovativnosti ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, ter sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi;
Predlog spremembe 11 Državam članicam priporočata, odstavek 5 a (novo)
	5a. da z zglednim vedenjem na pogajanjih o kolektivni pogodbi z javno službo spodbujajo socialne partnerje, da razumejo posredovanje ključnih sposobnosti in nadaljnje pridobivanje sposobnosti kot del plačanega delovnega življenja in ju vključijo v delovni čas, ter da spodbujajo dostop do usposabljanja z zakonodajnimi ukrepi o dopustu za izobraževanje, če tega še niso uredili socialni partnerji;
Predlog spremembe 12 Državam članicam priporočata, odstavek 6 a (novo)
	6a. da zagotovijo ustrezne priložnosti za izobraževanje oseb, ki se po dolgem premoru vrnejo na delo ali se zaposlijo po preusposabljanju;
Predlog spremembe 13 Državam članicam priporočata, odstavek 6 a (novo)
	6a. da zagotovijo, da se naloge in uspeh v zvezi z referenčnim okvirom redno ocenjujejo in da se vsaka tri leta na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pridobijo podatki o tem, kakšen napredek je bil dosežen pri izvajanju referenčnega okvira in z njim povezanih meril ter programov, ki so jih organizirali pristojni regionalni organi ter podjetja, in da se „Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir“ uporabijo kot sklop meril;
Predlog spremembe 14 Upoštevata namen Komisije, da, odstavek 1
1. prispeva k prizadevanjem držav članic za razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvaja to priporočilo, vključno z uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“; kot referenco za olajševanje vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks ter za spremljanje razvoja in poročanje o napredku s pomočjo dvoletnih poročil o napredku delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010;	1. prispeva k prizadevanjem držav članic za razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvaja to priporočilo, vključno z uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir“, kot referenco, ki jo je treba posredovati oblikovalcem politik, ponudnikom izobraževanj in samim učencem za olajševanje vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks ter za spremljanje razvoja in poročanje o napredku s pomočjo dvoletnih poročil o napredku delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010;
Predlog spremembe 15 Upoštevata namen Komisije, da, odstavek 3
3. spodbuja širšo uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“ v sorodnih politikah Skupnosti in zlasti pri izvajanju politike zaposlovanja, mladinske in socialne politike ter razvija nadaljnje povezave s socialnimi partnerji in drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju;	3. spodbuja širšo uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“ v sorodnih politikah Skupnosti in zlasti pri izvajanju politike zaposlovanja, mladinske, kulturne in socialne politike ter razvija nadaljnje povezave s socialnimi partnerji in drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju;
Predlog spremembe 16 Upoštevata namen Komisije, da, odstavek 3 a (novo)
	3a. uporabi „Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir“ za spodbujanje konvergence evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter sistemov za pridobivanje sposobnosti, da se spodbudi medsebojno priznavanje kvalifikacij in mobilnost usposobljenih delavcev;
Predlog spremembe 17 Priloga, uvod, odstavek -1
	- Zaradi globalizacije se Evropska unija sooča z vedno novimi izzivi, zato bo vsak državljan potreboval širok razpon ključnih sposobnosti, da se bo prožno prilagodil hitro spreminjajočemu se in tesno povezanemu svetu. Izobraževanje v svoji dvojni vlogi – socialni in ekonomski – ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da evropski državljani pridobijo ključne sposobnosti, s katerimi se bodo lahko prožno prilagodili takim spremembam. Zlasti je treba zadovoljiti različne potrebe učencev, tako da se zagotovita enakost in dostopnost tistim skupinam, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih ali gospodarskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev svojega izobrazbenega potenciala; to so na primer ljudje s šibkimi osnovnimi znanji, tisti, ki so zgodaj opustili šolanje, dolgotrajno brezposelni, starejši, migranti in invalidi. Glede na to so glavni cilji predlaganega referenčnega okvira: (1) ugotoviti in opredeliti ključne sposobnosti, ki so v družbi znanja potrebne za osebno izpolnitev, dejavno državljanstvo, socialno kohezijo in zaposljivost; (2) podpreti delo držav članic, katerih cilj je zagotoviti, da bodo mladi do konca začetnega izobraževanja in usposabljanja razvili ključne sposobnosti do stopnje, ko bodo pripravljeni na odraslo življenje, in da bodo odrasli sposobni razvijati in posodabljati te sposobnosti vse življenje; (3) oblikovalcem politik, ponudnikom izobraževanj, delodajalcem in samim učencem zagotoviti referenčno orodje na evropski ravni – ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir – v pomoč prizadevanjem na nacionalni in evropski ravni za uresničitev skupno dogovorjenih ciljev; (4) zagotoviti okvir za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 in v okviru programov Skupnosti za izobraževanje in usposabljanje.
Obrazložitev
Predlaga se, da se spremeni poimenovanje sposobnosti, s čimer se poudari, da je raven osnovnih sposobnosti treba postaviti tako, da bo realno dosegljiva vsem učencem.
Predlog spremembe 18 Priloga, uvod, odstavek 2
Sposobnosti so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustreznih okoliščinam. „Ključne sposobnosti“ so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Do konca začetnega izobraževanja in usposabljanja morajo mladi razviti ključne sposobnosti do ravni, na kateri bodo usposobljeni za odraslo življenje, treba pa jih je razvijati naprej, vzdrževati in posodabljati kot del vseživljenjskega učenja.	Sposobnosti so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustreznih okoliščinam. „Ključne sposobnosti“ so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Ključne sposobnosti bi bilo treba razumeti kot smernice za znanja, potrebna v današnji družbi. Vsakega od omenjenih znanj ni mogoče osvojiti v celoti. Do konca osnovnega izobraževanja in usposabljanja morajo ljudje razviti ključne sposobnosti do ravni, na kateri bodo usposobljeni za življenje in delo. Vendar morajo mladi osvojiti temelje teh znanj in jih razvijati naprej, posodabljati in vzdrževati kot del vseživljenjskega učenja. Pomembno je tudi priznati in spoštovati raznolikost in razlike v nadarjenosti in sposobnostih med ljudmi.
Obrazložitev
Sposobnosti so preveč zahtevne in obsežne, da bi jih lahko pričakovali od vsakega mladega človeka. Cilj bi moralo biti vseživljenjsko učenje in razvoj.
Predlog spremembe 19 Priloga, uvod, odstavek 3
Številne sposobnosti se prekrivajo in povezujejo: vidiki, ki so bistvenega pomena za eno področje, bodo podpirali sposobnosti na drugem. Sposobnosti na področju temeljnih osnovnih znanj jezika, sposobnosti branja, pisanja, računanja in IKT so bistvena podlaga za učenje, sposobnost učenja pa podpira vse učne dejavnosti. Obstajajo številne teme, ki se uporabljajo v celotnem referenčnem okviru: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev ter konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejavnik pri vseh osmih ključnih sposobnostih.	Številne sposobnosti se prekrivajo in povezujejo: vidiki, ki so bistvenega pomena za eno področje, bodo podpirali sposobnosti na drugem. Sposobnosti na področju temeljnih osnovnih znanj jezika, sposobnosti branja, pisanja, računanja in IKT so bistvena podlaga za učenje, sposobnost učenja pa podpira vse učne dejavnosti. Obstajajo številne teme, ki se uporabljajo v celotnem referenčnem okviru: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, pripravljenost za sprejemanje odločitev, sposobnost delati pod pritiskom, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev ter konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejavnik pri vseh osmih ključnih sposobnostih.
Predlog spremembe 20 Priloga, naslov, točka 4
4. Digitalna sposobnost	4. Osnovna digitalna pismenost
Predlog spremembe 21 Priloga, točka 4, odstavek 2
Digitalna sposobnost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in priložnosti TID v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem življenju ter na delu. To vključuje glavne računalniške aplikacije, kot so obdelava besedila, razpredelnice, zbirke podatkov, shranjevanje in upravljanje podatkov ter razumevanje interneta in sporazumevanja s pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za prosti čas, izmenjavo informacij in skupna omrežja, učenje in raziskave. Posameznik mora tudi razumeti, kako lahko TID podpira ustvarjalnost in inovativnost ter se zavedati vprašanj glede veljavnosti in zanesljivosti informacij, ki so na voljo, ter etičnih načel v interaktivni rabi TID.	Digitalna pismenost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in priložnosti TID v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem življenju ter na delu. To vključuje glavne računalniške aplikacije, kot so obdelava besedila, razpredelnice, zbirke podatkov, shranjevanje in upravljanje podatkov ter razumevanje možnosti in potencialnih nevarnosti interneta in sporazumevanja s pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za delo, prosti čas, izmenjavo informacij in skupna omrežja, učenje in raziskave. Posameznik mora tudi razumeti, kako lahko TID podpira ustvarjalnost in inovativnost, mora se zavedati vprašanj glede veljavnosti in zanesljivosti informacij, ki so na voljo, ter s tem povezanih pravnih in etičnih načel.
Predlog spremembe 22 Priloga, točka 6 A, odstavek 1
A. Pogoj za osebni in družbeni blagor sta razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja kot vira zase in za svojo družino ter znanje o tem, kako tako zdravje doseči in vzdrževati z zdravim načinom življenja. Za uspešno medosebno in socialno udeležbo je bistveno razumeti kodekse ravnanja in splošno sprejete načine v različnih družbah in okoljih (npr. v službi) ter se zavedati osnovnih konceptov v zvezi s posamezniki, skupinami, organizacijami dela, enakostjo spolov in kulturo. Odločilno je razumevanje multikulturnih in socialno-ekonomskih razsežnosti evropskih družb in ujemanja nacionalne kulturne identitete z evropsko.	A. Pogoj za osebni in družbeni blagor sta razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja kot vira zase, za ožje socialno okolje in za svojo družino ter znanje o tem, kako tako zdravje doseči in vzdrževati z zdravim načinom življenja. Za uspešno medosebno komunikacijo in socialno udeležbo je bistveno razumeti kodekse ravnanja in splošno sprejete načine v različnih družbah in okoljih (npr. v službi). Prav tako se je pomembno zavedati osnovnih konceptov v zvezi s posamezniki, skupinami, organizacijami dela, enakostjo spolov, nediskriminacijo, družbo in kulturo. Odločilno je razumevanje multikulturnih in socialno-ekonomskih razsežnosti evropskih družb in ujemanja nacionalne kulturne identitete z evropsko.
Predlog spremembe 23 Priloga, točka 6 A, odstavek 2
Jedro te sposobnosti so sposobnosti konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvovanje. Posamezniki morajo biti sposobni obvladati stres in frustracije ter to izraziti na konstruktiven način, morajo pa tudi razlikovati med zasebnim in poklicnim življenjem.	Jedro te sposobnosti so sposobnosti konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvovanje. Posamezniki morajo biti sposobni obvladati stres in frustracije ter to izraziti na konstruktiven način, morajo pa tudi razlikovati med zasebnim in poklicnim življenjem.
Obrazložitev
V povezavi z medosebnimi, medkulturnimi in socialnimi sposobnostmi in državljansko kompetenco ter njihovim učenjem je strpnost ena od bistvenih lastnosti. Strpen odnos, tako do spolov kot do različnih kulturnih, spolnih, verskih in etničnih skupin, je pomembnejši kot vsestransko razumevanje.
Predlog spremembe 24 Priloga, točka 6 B, odstavek 1
Državljanska sposobnost temelji na poznavanju konceptov demokracije, državljanstva in državljanskih pravic, vključno s tem, kako so le-ti izraženi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih deklaracijah ter kako jih uporabljajo različne institucije na lokalni regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Bistveno je poznavanje glavnih dogodkov, trendov in akterjev sprememb v nacionalni, evropski in svetovni zgodovini ter v sedanjem času, s posebnim upoštevanjem evropske različnosti, kakor tudi poznavanje ciljev, vrednot in politik ter socialnih in političnih gibanj.	Državljanska kompetenca temelji na poznavanju konceptov demokracije, pravičnosti, enakosti, državljanstva in državljanskih pravic, vključno s tem, kako so le-ti izraženi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih deklaracijah ter kako jih uporabljajo različne institucije na lokalni regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Bistveno je poznavanje glavnih dogodkov, trendov in akterjev sprememb v nacionalni, evropski in svetovni zgodovini ter v sedanjem času, s posebnim upoštevanjem evropske različnosti, kakor tudi poznavanje ciljev, vrednot in politik ter socialnih in političnih gibanj.
Predlog spremembe 25 Priloga, točka 6 B, odstavek 3
Podlaga za pozitivni odnos so spoštovanje človekovih pravic, vključno z enakostjo, ki je osnova za demokracijo, spoštovanje in razumevanje razlik med sistemi vrednot različnih ver ali etničnih skupin. Sem spada tudi izkazovanje občutka pripadnosti svoji občini, državi, EU in Evropi na splošno, svojemu delu sveta in pripravljenost za sodelovanje v demokratičnem sprejemanju odločitev na vseh ravneh. Konstruktivno sodelovanje vključuje tudi državljanske dejavnosti, podporo socialni raznovrstnosti in koheziji ter trajnostnemu razvoju, pripravljenost za spoštovanje vrednot in zasebnosti drugih.	Podlaga za pozitiven odnos so spoštovanje človekovih pravic, vključno z enakostjo, ki je osnova za demokracijo, ter spoštovanje in razumevanje razlik med sistemi vrednot različnih ver ali etničnih skupin. Sem spada tudi izkazovanje občutka pripadnosti svoji občini, državi, EU in Evropi na splošno, svojemu delu sveta in pripravljenost za sodelovanje v demokratičnem sprejemanju odločitev na vseh ravneh. Vključuje tudi izkazovanje čuta odgovornosti ter razumevanje in spoštovanje skupnih vrednot, nujnih za zagotavljanje kohezije skupnosti, kot je spoštovanje demokratičnih načel. Konstruktivno sodelovanje vključuje tudi državljanske dejavnosti, podporo socialni raznovrstnosti in koheziji ter trajnostnemu razvoju, pripravljenost za spoštovanje vrednot in zasebnosti drugih.
Predlog spremembe 26 Priloga, točka 7, naslov
7. Podjetnost	7. Samoiniciativnost in podjetnost
Predlog spremembe 27 Priloga, točka 7, odstavek 1
Opredelitev: Podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč vsakomur v vsakdanjem življenju in v družbi, zaposlenim pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga podjetniki potrebujejo za vzpostavitev socialne ali gospodarske dejavnosti.	Opredelitev: Podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč vsakomur v vsakdanjem življenju in v družbi, zaposlenim pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo, kar bi moralo vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje.
Predlog spremembe 28 Priloga, točka 7, odstavek 3
Znanje se nanaša na proaktivno vodenje projektov (vključno z znanjem, kot je načrtovanje, organizacija, vodenje in delegiranje, analiziranje, sporazumevanje, načrtovanje projekta, ovrednotenje in zapisovanje) ter sposobnostjo za delo kot posameznik in skupinsko v timih. Bistvena je presoja o lastnih prednostih in pomanjkljivostih ter o oceni in po potrebi sprejemanju tveganj.	Znanje se nanaša na proaktivno vodenje projektov (vključno z znanjem, kot je načrtovanje, organizacija, vodenje in delegiranje, analiziranje, sporazumevanje, poročanje, ovrednotenje in zapisovanje), učinkovito zastopanje in pogajanje ter sposobnost za delo kot posameznik in skupinsko v timih. Bistvena je presoja o lastnih prednostih in pomanjkljivostih ter o oceni in po potrebi sprejemanju tveganj.
Predlog spremembe 29 Priloga, točka 8, naslov
8. Kulturno izražanje	8. Kulturna zavest in izražanje
Predlog spremembe 30 Priloga, točka 8, odstavek 2
Kulturno znanje vključuje osnovno poznavanje glavnih kulturnih del, vključno s popularno sodobno kulturo kot pomembnim delom človeške zgodovine v okviru nacionalne in evropske kulturne dediščine ter njihovega mesta v svetu. Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost Evrope (in evropskih držav), potrebo po njeni ohranitvi, razumeti razvoj popularnega okusa in pomen estetskih dejavnikov v vsakdanjem življenju.	Kulturno znanje vključuje zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini ter njenem mestu v svetu. Zajema osnovno poznavanje glavnih kulturnih del, vključno s popularno sodobno kulturo. Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost v Evropi (in drugih regijah po svetu), potrebo po njeni ohranitvi ter razumeti pomen estetskih dejavnikov v vsakdanjem življenju.
Predlog spremembe 31 Priloga, točka 8, odstavek 3
Spretnosti vključujejo priznavanje in izražanje: samoizražanje skozi različne medije s posameznikovimi prirojenimi sposobnostmi in upoštevanjem in uživanjem v umetnostnih delih ter predstavitvah. K sposobnostim spada tudi zmožnost za povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih in za prepoznavanje gospodarskih priložnosti v kulturni dejavnosti.	Spretnosti vključujejo priznavanje in izražanje: samoizražanje skozi različne medije s posameznikovimi prirojenimi sposobnostmi in upoštevanjem in uživanjem v umetnostnih delih ter predstavitvah. K sposobnostim spada tudi zmožnost za povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih in za prepoznavanje družbenih in gospodarskih priložnosti v kulturni dejavnosti. Kulturno izražanje je bistveno za razvoj ustvarjalnih spretnosti, ki jih je mogoče prenesti na veliko poklicnih stikov.
Predlog spremembe 32 Priloga, točka 8, odstavek 4
Močan občutek identitete je osnova za spoštovanje in odprt odnos do različnosti kulturnega izražanja. Pozitivni odnos zajema tudi ustvarjalnost, pripravljenost za negovanje estetskih možnosti z umetnostnim samoizražanjem in zanimanje za kulturno življenje.	Občutek identitete je lahko osnova za spoštovanje in odprt odnos do različnosti kulturnega izražanja. Pozitiven odnos zajema tudi ustvarjalnost, pripravljenost za negovanje estetskih možnosti z umetnostnim samoizražanjem in zanimanje za kulturno življenje.

• [1]  Še neobjavljeno v UL C.

OBRAZLOŽITEV

PREDLOG KOMISIJE

Obravnavano priporočilo predstavlja evropsko referenčno orodje za ključne sposobnosti in pojasnjuje, kako s pomočjo vseživljenjskega učenja te sposobnosti zagotoviti vsem evropskim državljanom in državljankam.

Predlog tako prispeva k lizbonski strategiji za rast in zaposlovanje in zlasti k izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010.

Pogoj za razvoj družbe znanja v okviru lizbonske strategije je, da države članice pospešijo reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bi s tem med drugim dosegle evropska merila za izboljšanje kvalifikacij in sposobnosti mladih.

V tem pogledu je predlog o evropskem okviru za ključne sposobnosti praktičen instrument za spodbudo prizadevanjem držav članic, katerih namen je zagotoviti evropskim državljanom in državljankam pridobivanje in posodabljanje ključnih sposobnosti v osebnem, javnem in poklicnem življenju.

Predlagani referenčni okvir zajema 8 ključnih sposobnosti, ki naj bi jih imel vsak Evropejec:

1.  sporazumevanje v maternem jeziku;

2.  sporazumevanje v tujih jezikih;

3.  matematično znanje ter osnovno znanje na področju znanosti in tehnologije;

4.  digitalno znanje;

5.  učenje učenja;

6.  medosebne, medkulturne in socialne sposobnosti, državljanska kompetenca;

7.  podjetnost;

8.  kulturno izražanje.

Priporočilo poleg opredelitve ključnih sposobnosti pojasnjuje, da je odločitve o izvajanju najbolje sprejemati na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni.

Države članice poziva, naj poskrbijo, da vsi ljudje pridobijo ključne sposobnosti do konca začetnega izobraževanja in usposabljanja, ter jih ob upoštevanju evropskih referenčnih stopenj spodbuja k odpravljanju prikrajšanosti v izobraževanju. Glede odraslih priporočilo poziva k oblikovanju obsežnih infrastruktur v sodelovanju z vsemi pomembnimi partnerji.

Natančneje so cilji priporočila naslednji:

- ugotoviti in opredeliti ključne sposobnosti;

- podpreti delo držav članic, da bi imeli vsi mladi na koncu začetnega izobraževanja ali usposabljanja ključne sposobnosti dovolj razvite za odraslo življenje;

- zagotoviti oblikovalcem politike, ponudnikom izobraževanj, delodajalcem in učencem samim referenčno orodje na evropski ravni;

- ponuditi okvir za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti.

Za uresničitev ciljev so predlagani konkretni ukrepi v podporo reformam na nacionalni ravni:

- vzajemno učenje, izmenjava dobrih praks in poročanje o napredku v dveletnih poročilih;

- podpora pomembnim projektom s pomočjo programov Skupnosti za izobraževanje in usposabljanje;

- spodbujanje enotnega razumevanja ključnih sposobnosti in njihovih povezav s politiko zaposlovanja in socialno politiko;

- spodbujanje partnerstev s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi organizacijami.

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

OPOMBE IN PREDLOGI SPREMEMB POROČEVALKE

Poročevalka podpira predlog Komisije, ki bo prispeval k uresničevanju strateških ciljev oživljene lizbonske strategije in je zlasti pomemben v okviru vseživljenjskega učenja.

V tej luči poročevalka poudarja zlasti nujnost večjega vlaganja v izobraževanje, usposabljanje in zmožnosti.

Poročevalka pozdravlja oblikovanje evropskega referenčnega okvirja za ključne sposobnosti, s katerim bi evropskim državljanom in državljankam zagotovili orodje, potrebno za prilagajanje spreminjajočemu se trgu delovne sile v družbi znanja.

Poročevalka zlasti poudarja, da je treba vsem evropskim državljanom in državljankam, vključno z ljudmi s posebnimi potrebami, kot so tisti, ki so zgodaj opustili šolanje, invalidi, dolgotrajno brezposelni, starejši in ljudje s šibkimi osnovnimi znanji, dati realno možnost pridobiti osnovna znanja.

Zato poročevalka predlaga spremembe in kot pozitivno ocenjuje predlagano priporočilo državam članicam pod točko 2, naj zagotovijo vse potrebno tistim, ki so pri izobraževanju prikrajšani zaradi osebnih, socialnih, kulturnih ali ekonomskih razlogov in zato potrebujejo posebno podporo za izpolnitev svojega izobrazbenega potenciala.

Poročevalka predlaga širitev uvoda k prilogi, da bi med drugim omenili cilje referenčnega orodja.

Poleg tega predlaga spremembe za ključne sposobnosti, opredeljene v prilogi:

- 6. kategorija: natančneje izrazi opredelitev znanja in prepričanj, temeljnih za državljansko kompetenco, pri čemer poudari pomen evropske razsežnosti, ki je tesno povezana s poznavanjem evropske zgodovine in evropskega integracijskega procesa ter z zavestjo o evropski kulturni identiteti in skupnih vrednotah;

- 7. kategorija: poročevalka poudari pomen samoiniciativnosti kot ključne sposobnosti ter v tem smislu predlaga dopolnitev naslova kategorije;

- 8. kategorija: predlaga, naj se naslov kategorije in opredelitev ključne sposobnosti razširita z dodatno razsežnostjo "kulturne zavesti".

Poročevalka tudi meni, da ni treba spodbujati le pridobivanja ključnih sposobnosti, ampak tudi njihovo razvijanje in posodabljanje v procesu vseživljenjskega učenja v podporo nadaljnjemu učenju in zaposljivosti.

Pozdravlja dejstvo, da predlog podpira razvoj nacionalnih strategij za vseživljenjsko učenje ter sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, s čimer spodbuja reformo učnih načrtov in oblikovanje skladne ponudbe za izobraževanje in usposabljanje odraslih.

Po mnenju poročevalke mora predlog upoštevati učinke koncepta na druge evropske programe in pobude, npr. na integrirani akcijski program na področju vseživljenjskega učenja ali na evropski okvir kvalifikacij.

Glede na to je treba temeljito raziskati učinke pridobivanja posameznih sposobnosti, npr. opredeliti cilj posamezne sposobnosti in kakšne so njene posledice v socialnem in poklicnem življenju posameznika.

Poročevalka se zavzema za hitro uvedbo predlaganega referenčnega okvira za ključne sposobnosti.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (11.5.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje
(KOM(2005)0548 – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD))

Pripravljavec mnenja: Thomas Mann

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je predlagala evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti in pojasnila, kako se lahko vsem državljanom EU zagotovi dostop do teh sposobnosti, zlasti kadar gre za pridobivanje in obnavljanje osnovnih znanj, s pomočjo vseživljenjskega učenja.

Pripravljavec mnenja pozdravlja to pobudo, saj so prizadevanja za krepitev ključnih sposobnosti pomembna zlasti zaradi vse večje globalizacije trgov kot tudi premika h gospodarstvu in družbi znanja. Okrepiti in zagotoviti je treba mednarodno konkurenčnost delojemalcev.

V zvezi s tem je treba uresničiti naslednje cilje:

· ugotoviti in določiti ključne sposobnosti;

· podpreti države članice v njihovih prizadevanjih, da bodo imeli mladi ljudje in odrasli dovolj ključnih sposobnosti ter bodo le-te lahko nadgradili;

· zagotoviti, da je evropski referenčni okvir na razpolago oblikovalcem politik, ponudnikom izobraževanj, delodajalcem in učečim se osebam; s tem se na ravni Skupnosti oblikuje temelj za nadaljnje dejavnosti.

Pripravljavec mnenja podpira razdelitev in opredelitev ključnih sposobnosti, ki ju predlaga Komisija. Evropski referenčni okvir obsega naslednjih osem ključnih sposobnosti: 1. sporazumevanje v maternem jeziku; 2. sporazumevanje v tujih jezikih; 3. matematično znanje ter osnovno znanje na področju znanosti in tehnologije; 4. digitalno znanje; 5. učenje učenja; 6. medosebne, medkulturne in socialne sposobnosti ter državljansko kompetenco; 7. podjetnost; 8. kulturno izražanje.

Poročevalec je sicer kritičen pri naslednjih točkah, in sicer:

· da se skoraj ne omenja prikrajšanih ljudi, ki zaradi pomanjkljivih osnovnih znanj in ključnih sposobnosti velikokrat niso zmožni samostojno pridobivati nova znanja. Države članice bi morale za prikrajšane skupine oblikovati posebno ponudbo, s katero bi nadoknadile pomanjkljivosti v splošnem znanju in hkrati namensko posredovale ključne sposobnosti. Pridobitev ključnih sposobnosti je izredno pomembna za poklicni uspeh prikrajšanih ljudi;

· da je treba bolj spodbujati zlasti mlade priseljence. Eden od pomembnih razlogov, da se mladostniki čutijo zapostavljene, kar se lahko izraža tudi v nasilju, je to, da zaradi manjkajočih temeljnih osnovnih znanj in ključnih sposobnosti ne morejo uspešno sodelovati pri šolskem in poklicnem izobraževanju,kar pogosto pripelje do pomanjkanja samozavesti, brezposelnosti in brezperspektivnosti;

· da starši in odgovorni za izobraževanje ter javnost nimajo orodij, da bi prepoznali uspešne ponudnike izobraževanja. V državah članicah narašča zanimanje za razvrščanje ponudnikov izobraževanja po uspešnosti, zlasti šol. Regionalno razvrščanje, ki se nanaša posebej na posredovanje ključnih sposobnosti, bi lahko trajno prispevalo k izboljšanju stopnje izobrazbe v državah članicah in v EU;

· da bo prizadevanje državnih in zasebnih ponudnikov izobraževanja pri pridobivanju, ohranjanju in nadgradnji ključnih sposobnosti obrodilo le malo sadov, če ciljna skupina nima občutka lastne odgovornosti;

· da priporočilo zaenkrat predvideva obvezno poročilo na vsake štiri leta. Pripravljavec meni, da je to časovno obdobje predolgo, da bi se lahko hitro odzivali na izzive in zahteve hitro spreminjajočega se izobraževalnega in delovnega okolja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 4
(4) Evropska sveta marca 2003 in decembra 2003 sta poudarila potrebo po razvoju vseživljenjskega učenja s posebnim poudarkom na aktivnih in preventivnih ukrepih za nezaposlene in neaktivne osebe. Podlaga za to je bilo poročilo projektne skupine za zaposlovanje, ki je poudarila potrebo po sposobnosti prilagajanju spremembam, pomen vključevanja ljudi v trg delovne sile in ključno vlogo vseživljenjskega učenja.	(4) V okviru izboljšanja zaposlovanja Skupnosti sta Evropska sveta marca 2003 in decembra 2003 ob sklicevanju na lizbonske cilje, tj. do leta 2010 doseči splošno stopnjo zaposlenosti 70 %, poudarila potrebo po razvoju vseživljenjskega učenja s posebnim poudarkom na aktivnih in preventivnih ukrepih za nezaposlene in neaktivne osebe. Podlaga za to je bilo poročilo projektne skupine za zaposlovanje, ki je poudarila potrebo po sposobnosti prilagajanju spremembam, pomen vključevanja ljudi na trg delovne sile in ključno vlogo vseživljenjskega učenja.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 8
(8) Okvir ukrepov za vseživljenjski razvoj sposobnosti in kvalifikacij, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli marca 2002, poudarja potrebo podjetij po čedalje hitrejšem prilagajanju njihovih struktur, da bi ostala konkurenčna. Timsko delo, vitkejša hierarhija, prenos odgovornosti in naraščajoča potreba po večopravilnosti vodijo k naraščanju učečih se organizacij. V okviru tega pomeni sposobnost organizacij za določanje sposobnosti, za njihovo aktiviranje in prepoznavanje ter spodbujanje njihovega razvoja za vse zaposlene podlago za nove konkurenčne strategije.	(8) Okvir ukrepov za vseživljenjski razvoj sposobnosti in kvalifikacij, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli marca 2002, poudarja potrebo podjetij po čedalje hitrejšem prilagajanju njihovih struktur, da bi ostala konkurenčna. Timsko delo, vitkejša hierarhija, prenos odgovornosti in naraščajoča potreba po večopravilnosti ter prehodu na prilagodljiv delovni čas vodijo k naraščanju učečih se organizacij. V okviru tega pomeni sposobnost organizacij za določanje sposobnosti, za njihovo aktiviranje in prepoznavanje ter spodbujanje njihovega razvoja za vse zaposlene podlago za nove konkurenčne strategije.
Obrazložitev
Prehod na prilagodljiv delovni čas je pomemben dejavnik za produktivnost, v kolikor v skladu z decentralizacijo odgovornosti zaposlenemu omogoča, da s svojim časom razpolaga bolj samostojno in učinkovito. Sposobnost združevanja poklicnih obveznosti in osebnih želja, npr. izkoriščanje ponudb izobraževanja ali ustvarjalnih dejavnosti, lahko že sama po sebi prispeva k močnejši motivaciji, kar pripomore h konkurenčnosti.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 9
(9) Maastrichtska študija o poklicnem izobraževanju in usposabljanju navaja precejšnjo vrzel med stopnjami izobrazbe, ki jih zahtevajo nova delovna mesta, in stopnjami izobrazbe, ki jih dosega evropska delovna sila. Več kot tretjina evropske delovne sile (80 milijonov oseb) je nizko izobražena, ob tem pa se ocenjuje, da bo do leta 2010 skoraj 50 % novih delovnih mest zahtevalo terciarne kvalifikacije, skoraj 40 % bo zahtevalo višjo srednjo stopnjo izobrazbe, samo 15 % služb pa bo primernih za tiste z osnovno izobrazbo.	(9) Maastrichtska študija o poklicnem izobraževanju in usposabljanju navaja precejšnjo vrzel med stopnjami izobrazbe, ki jih zahtevajo nova delovna mesta, in stopnjami izobrazbe, ki jih dosega evropska delovna sila. Več kot tretjina evropske delovne sile (80 milijonov oseb) je nizko izobražena, ob tem pa se ocenjuje, da bo do leta 2010 skoraj 50 % novih delovnih mest zahtevalo terciarne kvalifikacije, skoraj 40 % bo zahtevalo višjo srednjo stopnjo izobrazbe, samo 15 % služb pa bo primernih za tiste z osnovno izobrazbo. Le usposabljanje in posredovanje ključnih sposobnosti ne bosta dovolj, da bi do leta 2010 preprečili trajno izključenost milijonov ljudi iz trga delovne sile, zato je potrebnih še veliko prizadevanj za ustvarjanje novih delovnih mest.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 13
(13) Cilj tega priporočila je prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja s podporo in dopolnitvijo delovanja držav članic pri zagotovitvi, da bi njihovi sistemi osnovnega izobraževanja in usposabljanja vsem mladim ponujali sredstva za razvoj ključnih sposobnosti do ravni, ko bi bili usposobljeni za nadaljnje učenje in odraslo življenje ter da bi bili odrasli sposobni razviti in posodabljati svoje ključne sposobnosti preko skladne in obsežne ponudbe vseživljenjskega učenja. Določa skupni evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti za oblikovalce odločitev, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, delodajalce in same učence za olajšanje nacionalnih reform in izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, z namenom dosege dogovorjenih evropskih referenčnih ravni. Priporočilo tudi podpira druge sorodne politike, kot so politika zaposlovanja in socialne politike ter druge politike, ki zadevajo mlade.	(13) Cilj tega priporočila je prispevati k razvoju kakovostnega, v prihodnost usmerjenega izobraževanja s podporo in dopolnitvijo delovanja držav članic pri zagotovitvi, da bi njihovi sistemi osnovnega izobraževanja in usposabljanja vsem mladim ponujali sredstva za razvoj osnovnega znanja ter ključnih sposobnosti do ravni, ko bi bili usposobljeni za nadaljnje učenje in odraslo življenje ter da bi bili odrasli sposobni razviti in posodabljati svoje ključne sposobnosti preko skladne in obsežne ponudbe vseživljenjskega učenja. Določa skupni evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti za oblikovalce odločitev, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, socialne partnerje in same učence za olajšanje nacionalnih reform in izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, z namenom dosege dogovorjenih evropskih referenčnih ravni. Priporočilo tudi podpira politiko zaposlovanja in socialno politiko ter tiste sorodne politike, ki so posredno in neposredno povezane s splošnim in poklicnim izobraževanjem ter usposabljanjem.
Predlog spremembe 5 Priporočilo 1
1. da zagotovijo, da začetno izobraževanje in usposabljanje vsem mladim ponuja sredstva za oblikovanje ključnih sposobnosti do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje in ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje;	1. da zagotovijo, da splošno in poklicno izobraževanje in nadaljnje izobraževanje vsem mladim, med njimi priseljencem, ponuja temeljni okvir ustrezne splošne razgledanosti pri vseh predmetih in sredstva za oblikovanje ključnih sposobnosti do ravni, ko bodo sposobni za odraslo in delovno življenje in ki ustvarja ustrezno podlago za nadaljnje učenje;
Predlog spremembe 6 Priporočilo 1 a (novo)
	1a. da zagotovijo, da bodo mladim na voljo raznolike splošne in poklicne smeri usposabljanja, ki bodo enakovredne in prilagojene intelektualnim sposobnostim vsakega posameznika;
Predlog spremembe 7 Priporočilo 2
2. da zagotovijo ustrezno ponudbo tistim mladim, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih in gospodarskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev njihovega izobrazbenega potenciala;	2. da zagotovijo ustrezno ponudbo tistim državljanom, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih ali gospodarskih okoliščin ali diskriminacije, potrebujejo posebne ponudbe izobraževanja; to velja zlasti za zaposlene, pri katerih pomanjkanje posodobljenega znanja in ustreznih poklicnih kvalifikacij postane ovira pri iskanju ali zadržanju zaposlitve ali celo ovira pri izboljševanju življenjskih pogojev ter pogojev njihovih družin ter za mlade migrante in migrantke, ki nimajo osnovnih spretnosti in ključnih sposobnosti za uspešno sodelovanje v usposabljanju in v nadaljnjem usposabljanju zato nimajo možnosti za polno vključenost v družbo;
Predlog spremembe 8 Priporočilo 2 a (novo)
	2a. spodbuja mlade, da ostanejo v sistemu izobraževanja in usposabljanja, dokler ne dosežejo spodaj navedenih ključnih sposobnosti;
Predlog spremembe 9 Priporočilo 3
3. da zagotovijo, da bodo odrasli sposobni razvijati in posodabljati ključne sposobnosti vse življenje ter da bo posebni poudarek na osredotočenosti na ciljne skupine, ugotovljene kot prednostne naloge v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru;	3. da zagotovijo, da bodo odrasli sposobni razvijati in posodabljati osnovno znanje in ključne sposobnosti vse življenje ter da bo posebni poudarek na osredotočenosti na ciljne skupine, ugotovljene kot prednostne naloge v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru;
Obrazložitev
Posodabljanje učne ponudbe mora veljati za poklicne kvalifikacije in za razširjanje znanja in usposabljanje zaposlenih državljanov.
Predlog spremembe 10 Priporočilo 3 a (novo)
	3a. da zagotovijo, da se sposobnosti, pridobljene z vseživljenjskim učenjem, potrdijo s priznanimi kvalifikacijami s povečano vrednostjo, ki odpirajo možnost poklicnega napredovanja;
Predlog spremembe 11 Priporočilo 4
4. da zagotovijo, da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, ukrepi za zagotovitev uspeha in podporo učencem, ki bo priznavala različne potrebe odraslih;	4. da zagotovijo, da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, ukrepi za zagotovitev uspeha in podporo učencem, ki bo priznavala različne potrebe in sposobnosti odraslih;
Predlog spremembe 12 Priporočilo 4 a (novo)
	4a. da zagotovijo, da se pri vseh ponudbah in možnostih, ki jih je treba ustvariti na področju izobraževanja in usposabljanja, zlasti upoštevajo potrebe žensk in starejših ter prikrajšanih skupin, kot so invalidi, ljudje, ki so že dolgo časa brezposelni, osebe, ki so predčasno opustile šolanje, in osebe s pomanjkljivim osnovnim znanjem, in poleg tega, da se razen zagotovljenih ponudb izobraževanja v javnem in zasebnem sektorju ter na ravni podjetja z ustreznimi ukrepi ščitijo tudi državljanke in državljane pri pridobivanju, ohranjanju in gradnji njihovih sposobnosti;
Predlog spremembe 13 Priporočilo 4 b (novo)
	4b. da zagotovijo, da se poleg vrste ukrepov državnega in zasebnega izobraževanja ter poklicnega usposabljanja na ravni podjetij pri državljanih poveča občutek odgovornosti za pridobivanje, ohranjanje in nadgradnjo lastnih sposobnosti;
Predlog spremembe 14 Priporočilo 5
5. da zagotovijo skladnost izobraževanja odraslih in ponudbe usposabljanja za posamezne državljane preko tesnih povezav s politiko zaposlovanja in socialno politiko ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, ter sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi;	5. da zagotovijo skladnost ponudbe splošnega in poklicnega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja za posamezne državljane s tesnimi povezavami s politiko zaposlovanja in socialno politiko ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, ter sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi ter da zagotovijo, da ponudniki izobraževanja in usposabljanja pridobijo ustrezno znanje na področju enakosti in različnosti;
Predlog spremembe 15 Priporočilo 5 a (novo)
	5a. da z zglednim vedenjem na pogajanjih o kolektivni pogodbi z javno službo spodbujajo socialne partnerje, da razumejo posredovanje ključnih sposobnosti in nadaljnje pridobivanje sposobnosti kot del plačanega delovnega življenja ter ju vključijo v delovni čas; državam članicam priporoča tudi, da zahtevajo dostop do usposabljanja z zakonodajnimi predpisi o dopustu za izobraževanje, če to še niso uredili socialni partnerji;
Predlog spremembe 16 Priporočilo 6 a (novo)
	6a. da zagotovijo, da se naloge v zvezi z referenčnim okvirom ocenjujejo in da se vsake tri leta na nacionalni, regionalni in občinski ravni pridobijo podrobnosti o tem, kakšen napredek je bil dosežen pri izvajanju referenčnega okvira, in z njim povezanih meril in programov, ki so jih organizirali odgovorni regionalni organi ter podjetja in da se uporabijo „Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir“ kot referenčni dokument za bilanco sposobnosti zaposlenih in oceno poklicnih izkušenj;
Predlog spremembe 17 Priporočilo 6 b (novo)
	6b. da uporabijo „Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir“ za oceno napredka, doseženega z vseživljenjskim učenjem, za primerjavo rezultatov in napredka med regijami in državami članicami ter za izmenjavo dobrih praks, ki obstajajo na tem področju;
Predlog spremembe 18 Namera 1
1. prispeva k prizadevanjem držav članic za razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvaja to priporočilo, vključno z uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“; kot referenco za olajševanje vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks ter za spremljanje razvoja in poročanje o napredku s pomočjo dvoletnih poročil o napredku delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010;	1. prispeva k prizadevanjem držav članic za razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvaja to priporočilo, vključno z uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir“; kot referenco za olajševanje vzajemnega učenja za organe, ki ustvarjajo politiko, izobraževalne ustanove, zaposlene in državljane, ki se izobražujejo, in izmenjave dobrih praks ter za poročanje o razvoju in napredku s pomočjo dvoletnih poročil o napredku delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 kot tudi o morebitnih protislovjih;
Predlog spremembe 19 Namera 3 a (novo)
	3a. uporabi „Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir“ za spodbujanje konvergence evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter sisteme za pridobivanje sposobnosti, da se spodbudi medsebojno priznavanje kvalifikacij in mobilnosti usposobljenih zaposlenih;
Predlog spremembe 20 Namera 4
4. pregleda učinek „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“ v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 in štiri leta po sprejetju tega priporočila poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost.	4. zahteva od držav članic, da tri leta po prejemu tega priporočila Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu predložijo ustrezno poročilo, iz katerega je razvidno, kako je bilo uspešno izvajanje priporočila, za koliko se je zmanjšal delež državljanov, ki imajo potrebo po osnovnem znanju in sposobnostih ter nazadnje, kateri so bili neposredni učinki uporabe priporočila na stopnjo zaposlovanja;
Obrazložitev
Za države članice je treba določiti rok treh let, preden se potrdi izvajanje, ker je načrt izvajanja v nekaterih državah preveč dolgoročen. Nadzor izvajanja priporočil v državah članicah je treba razširiti na nadzor učinkov na položaj zaposlovanja.
Predlog spremembe 21 Priloga, uvod, odstavek 1
Sposobnosti so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustreznih okoliščinam. „Ključne sposobnosti“ so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Do konca začetnega izobraževanja in usposabljanja morajo mladi razviti ključne sposobnosti do ravni, na kateri bodo usposobljeni za odraslo življenje, treba pa jih je razvijati naprej, vzdrževati in posodabljati kot del vseživljenjskega učenja.	Sposobnosti so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustreznih okoliščinam. „Ključne sposobnosti“ so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Do konca osnovnega izobraževanja in usposabljanja morajo osebe razviti ključne sposobnosti do ravni, na kateri bodo usposobljene za življenje in delo. Prav tako je pomembno, da se prepoznajo in spoštujejo različni talenti in sposobnosti oseb. Ko je potrebno, pa jih je treba razvijati naprej, vzdrževati in posodabljati kot del vseživljenjskega učenja.
Obrazložitev
Izobrazbo je treba posredovati glede na potrebe zaposlenega v določenem trenutku.
Predlog spremembe 22 Priloga, uvod, odstavek 2
Številne sposobnosti se prekrivajo in povezujejo: vidiki, ki so bistvenega pomena za eno področje, bodo podpirali sposobnosti na drugem. Sposobnosti na področju temeljnih osnovnih znanj jezika, sposobnosti branja, pisanja, računanja in IKT so bistvena podlaga za učenje, sposobnost učenja pa podpira vse učne dejavnosti. Obstajajo številne teme, ki se uporabljajo v celotnem referenčnem okviru: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev ter konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejavnik pri vseh osmih ključnih sposobnostih.	Številne sposobnosti se prekrivajo in povezujejo: vidiki, ki so bistvenega pomena za eno področje, bodo podpirali sposobnosti na drugem. Sposobnosti na področju temeljnih osnovnih znanj jezika, sposobnosti branja, pisanja, računanja in IKT so bistvena podlaga za učenje, sposobnost učenja pa podpira vse učne dejavnosti. Obstajajo številne teme, ki se uporabljajo v celotnem referenčnem okviru: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, pripravljenost za sprejemanje odločitev, obremenljivost, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev, ter konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejavnik pri vseh osmih ključnih sposobnostih.
Predlog spremembe 23 Priloga, naslov 3, točka A, odstavek 3
Pozitiven odnos do matematike temelji na spoštovanju resnice in pripravljenosti za iskanje razlogov ter za ocenjevanje njihove veljavnosti.	Pozitiven odnos do matematike temelji na pripravljenosti za iskanje razlogov ter za ocenjevanje njihove veljavnosti.
Predlog spremembe 24 Priloga, naslov 6, Opredelitev
Opredelitev: Te sposobnosti zajemajo vse oblike vedenja, ki usposabljajo posameznike za učinkovito in konstruktivno sodelovanje v socialnem in poklicnem življenju in zlasti v vse bolj raznovrstnih družbah ter za reševanje morebitnih sporov. Državljanska sposobnost posameznike usposablja za polno udeležbo v državljanskem življenju na podlagi socialnih in političnih konceptov in struktur ter zaveze za dejavno in demokratično udeležbo.	Opredelitev: Te sposobnosti zajemajo vse oblike vedenja, ki usposabljajo posameznike za učinkovito in konstruktivno sodelovanje v socialnem in poklicnem življenju in zlasti v vse bolj raznovrstnih družbah ter za reševanje morebitnih sporov. Državljanska sposobnost posameznike usposablja za polno udeležbo v državljanskem življenju na podlagi socialnih in političnih konceptov in struktur ter zaveze za dejavno in demokratično udeležbo, ker cilj vseživljenjskega učenja ni le prilagoditev na spremembe, ampak dejavno ustvarjanje sprememb.
Predlog spremembe 25 Priloga, naslov 6, točka A, odstavek 1
A. Pogoj za osebni in družbeni blagor sta razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja kot vira zase in za svojo družino ter znanje o tem, kako tako zdravje doseči in vzdrževati z zdravim načinom življenja. Za uspešno medosebno komunikacijo in socialno udeležbo je bistveno razumeti kodekse ravnanja in splošno sprejete načine v različnih družbah in okoljih (npr. v službi) ter se zavedati osnovnih konceptov v zvezi s posamezniki, skupinami, organizacijami dela, enakostjo spolov in kulturo. Odločilno je razumevanje multikulturnih in socialno-ekonomskih razsežnosti evropskih družb in ujemanja nacionalne kulturne identitete z evropsko.	A. Pogoj za osebni in družbeni blagor sta razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja kot vira zase, za ožje socialno okolje in za svojo družino ter znanje o tem, kako tako zdravje doseči in vzdrževati z zdravim načinom življenja. Za uspešno medosebno komunikacijo in socialno udeležbo je bistveno razumeti kodekse ravnanja in splošno sprejete načine v različnih družbah in okoljih (npr. v službi) ter se zavedati osnovnih konceptov v zvezi s posamezniki, skupinami, organizacijami dela, enakostjo spolov in kulturo. Odločilno je razumevanje multikulturnih in socialno-ekonomskih razsežnosti evropskih družb in ujemanja nacionalne kulturne identitete z evropsko.
Predlog spremembe 26 Priloga, naslov 7, Opredelitev
Opredelitev: Podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč vsakomur v vsakdanjem življenju in v družbi, zaposlenim pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga podjetniki potrebujejo za vzpostavitev socialne ali gospodarske dejavnosti.	Opredelitev: Podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč vsakomur v vsakdanjem življenju in v družbi, zaposlenim pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali prispevajo k zavesti o etičnih vrednotah in spodbujajo samostojnost.
Predlog spremembe 27 Priloga, naslov 7, odstavek 1
Potrebno znanje vključuje priložnosti, ki so na voljo, za zasebne, poklicne in/ali poslovne dejavnosti, vključno z vprašanji „širšega pogleda“, ki zagotavljajo ozadje, v katerem ljudje živijo in delajo, na primer široko poznavanje gospodarstva ter priložnosti in izzive, s katerimi se sooča delodajalec ali organizacija. Posamezniki se morajo zavedati tudi etičnega položaja podjetij in tega, kako so lahko s pošteno trgovino ali socialnim vodenjem podjetja zgled.	Potrebno znanje vključuje priložnosti, ki so na voljo, za zasebne, poklicne in/ali poslovne dejavnosti, vključno z vprašanji „širšega pogleda“, ki zagotavljajo ozadje, v katerem ljudje živijo in delajo, na primer široko poznavanje gospodarstva ter priložnosti in izzive, s katerimi se sooča delodajalec ali organizacija, in nujnost, da se socialni partnerji konstruktivno vključujejo v pogajanja o kolektivni pogodbi. Posamezniki se morajo zavedati tudi etičnih vrednot in tega, kako so lahko s pošteno trgovino, samostojnostjo ali socialnim vodenjem podjetja zgled.
Predlog spremembe 28 Priloga, naslov 7, odstavek 2
Znanje se nanaša na proaktivno vodenje projektov (vključno z znanjem, kot je načrtovanje, organizacija, vodenje in delegiranje, analiziranje, sporazumevanje, načrtovanje projekta, ovrednotenje in zapisovanje) ter sposobnostjo za delo kot posameznik in skupinsko v timih. Bistvena je presoja o lastnih prednostih in pomanjkljivostih ter o oceni in po potrebi sprejemanju tveganj.	Znanje se nanaša na proaktivno vodenje projektov (vključno z znanjem, kot je načrtovanje, organizacija, vodenje in delegiranje, analiziranje, sporazumevanje, načrtovanje projekta, ovrednotenje in zapisovanje), učinkovito zastopanje in pogajanje ter sposobnost za delo kot posameznik in skupinsko v timih. Bistvena je presoja o lastnih prednostih in pomanjkljivostih ter o oceni in po potrebi sprejemanju tveganj.
Predlog spremembe 29 Priloga, naslov 8, Opredelitev
Opredelitev: Spoštovanje pomena kreativnega izražanja zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in vizualnimi umetnostmi.	Opredelitev: Spoštovanje pomena kreativnega izražanja zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in vizualnimi umetnostmi. Sposobnost umetniškega izražanja in kulturnega udejstvovanja.
Predlog spremembe 30 Priloga, naslov 8, odstavek 1
Kulturno znanje vključuje osnovno poznavanje glavnih kulturnih del, vključno s popularno sodobno kulturo kot pomembnim delom človeške zgodovine v okviru nacionalne in evropske kulturne dediščine ter njihovega mesta v svetu. Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost Evrope (in evropskih držav), potrebo po njeni ohranitvi, razumeti razvoj popularnega okusa in pomen estetskih dejavnikov v vsakdanjem življenju.	Kulturno znanje vključuje osnovno poznavanje glavnih kulturnih del, vključno s popularno sodobno kulturo kot pomembnim delom človeške zgodovine. Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost družb v Evropi (in drugih regij po svetu), potrebo po njeni ohranitvi in pomen estetskih dejavnikov v vsakdanjem življenju.
Predlog spremembe 31 Priloga, naslov 8, odstavek 2
Spretnosti vključujejo priznavanje in izražanje: samoizražanje skozi različne medije s posameznikovimi prirojenimi sposobnostmi in upoštevanjem in uživanjem v umetnostnih delih ter predstavitvah. K sposobnostim spada tudi zmožnost za povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih in za prepoznavanje gospodarskih priložnosti v kulturni dejavnosti.	Spretnosti vključujejo priznavanje in izražanje: samoizražanje skozi različne medije s posameznikovimi prirojenimi sposobnostmi in upoštevanjem in uživanjem v umetnostnih delih ter predstavitvah. K sposobnostim spada tudi zmožnost za povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih in za prepoznavanje družbenih in gospodarskih priložnosti v kulturni dejavnosti.
Predlog spremembe 32 Priloga, naslov 8, odstavek 3
Močan občutek identitete je osnova za spoštovanje in odprt odnos do različnosti kulturnega izražanja. Pozitivni odnos zajema tudi ustvarjalnost, pripravljenost za negovanje estetskih možnosti z umetnostnim samoizražanjem in zanimanje za kulturno življenje.	Občutek identitete je lahko osnova za spoštovanje in odprt odnos do različnosti kulturnega izražanja. Pozitivni odnos zajema tudi ustvarjalnost, pripravljenost za negovanje estetskih možnosti z umetnostnim samoizražanjem in zanimanje za kulturno življenje.

POSTOPEK

Naslov	Predlog priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0548 – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 17.11.2005
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Thomas Mann 23.11.2005
Obravnava v odboru	20.3.2006	20.4.2006		3.5.2006
Datum sprejetja	4.5.2006
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:		38 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Andersson, Roselyne Bachelot-Narquin, Jean-Luc Bennahmias, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Harald Ettl, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Stephen Hughes, Jan Jerzy Kułakowski, Sepp Kusstatscher, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Thomas Mann, Mario Mantovani, Jan Tadeusz Masiel, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Jean Spautz, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Mihael Brejc, Udo Bullmann, Iratxe García Pérez, Jamila Madeira, Leopold Józef Rutowicz, Elisabeth Schroedter, Patrizia Toia, Yannick Vaugrenard

• [1]  UL C ... /Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (4.5.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje
(KOM((2005)0548) – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD))

Pripravljavec mnenja: Umberto Pirilli

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Osnova za poznavanje je znanje, oziroma oblika znanja, ki omogoča človeku učenje.

Priporočilo, ki ga obravnavamo, uporablja izraz "sposobnosti" tako, da loči med osnovnimi in ključnimi sposobnostmi; trdi torej, da osnovne sposobnosti morajo biti dostopne vsem, vsi pa morajo potem čutiti potrebo po pridobivanju ključnih sposobnosti, ki so dodatne sposobnosti, ki nam skupaj omogočajo razvoj in napredek.

Sklicujoč se na mednarodne študije, priporočilo opredeli sposobnost kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustreznih okoliščinam, in ključne sposobnosti kot tiste, ki omogočajo osebno izpolnitev, socialno vključenost, dejavno državljanstvo in zaposlitev.

Potrebo po dostopu do ključnih sposobnostih narekuje razvoj družbe znanja, ki sili človeka k prilagajanju.

Evropska komisija v svojem predlogu določa in opredeljuje naslednjih osem ključnih sposobnosti:

1.  sporazumevanje v maternem jeziku;

2.  sporazumevanje v tujih jezikih;

3.  matematična sposobnost ter osnovne sposobnosti v znanosti in tehnologiji;

4.  digitalna pismenost;

5.  učenje učenja;

6.  medosebne, medkulturne in socialne sposobnosti ter državljanska kompetenca;

7.  podjetnost; ter

8.  kulturno izražanje.

V prilogi "Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir", predlog Komisije natančno, po točkah, preuči navedene sposobnosti ter začrta skrajšano, vendar dokaj jasno sliko.

V prvi, na primer, opredeli sporazumevanje v maternem jeziku kot "zmožnost izražanja in razumevanja misli, čustev in dejstev v pisni in ustni obliki" in dodaja, da takšna zmožnost predpostavlja, da oseba pozna osnovni besednjak, ima funkcionalno znanje slovnice in in pozna funkcije jezika. Poleg tega: osebe bi morale imeti "spretnosti" za sporazumevanje.

Izraz "spretnost" se pogosto pojavlja: v drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi točki.

Spretnost se torej izkaže kot poglavitni dejavnik, s pomočjo katerega se človek uči, sporazumeva, razume, izvaja, uporablja in upravlja z napravami, išče, zbira, razločuje, se uči, kako se učiti, se pogaja, se povezuje z drugimi, načrtuje, proaktivno obvladuje. Spretnost se torej pojavlja kot pogost in pomemben dejavnik obravnavanega priporočila. Ni znano, kako se lahko pridobi spretnost. Besedilo namerno prikrito govori o človekovih naravnih sposobnostih, vendar to ne zadostuje.

"Samo to vem, da nič ne vem", je briljantna Sokratova misel, ki so jo kasneje Rimljani, s svojo izredno sposobnostjo za sintezo, skrčili v znani stavek "Scio nihil scire"(Vem, da nič ne vem.) Misel, o kateri bi morali razmisliti.

In res, moderna epistomologija še ni uspela razvrstiti vseh znanj modernega sveta. Razvrstila jih je več kot tisoč, vendar vsak dan prihajajo nova, in s tisočerimi in več znanji nastaja tisoč in več poklicev. Naša družba tako hitro napreduje, da brezbrižno ruši meje sposobnosti. Prav zato je Komisija, s celo vrsto predlogov, ki so vsestransko sprejemljivi, predlagala, naj učenje postane vseživljenjsko.

V eni točki pa je to priporočilo zelo pomanjkljivo in sicer v tisti, ki naj bi obravnavala ključne sposobnosti. Priporočilo govori na splošno o osnovnih sposobnostih in jih le stežka opredeljuje.

Moje skromno mnenje je, da zgraditi družbo znanja ne pomeni ustvariti človeka tisočerih znanj, še manj pa človeka, ki bo imel vseh osem ključnih sposobnosti.

Sposobnost je natančno poznavanje ene stvari. Imeti skupek sposobnosti pomaga človeku, le-ta pa pomaga družbi.

Ustvariti človeka, ki bo sposoben spoznavati in razumeti družbo, pa pomeni dati človeku osnovo poznavanja in ne osnovne sposobnosti. Če se povrnemo k Sokratu in k razlagi njegove misli, pomeni dati človeku skupek spoznanj in spodbud, ki mu bodo pomagale do spoznanja, da nič ne ve. Ko bo tako zorano, bo polje poznavanja obrodilo plodove znanja in te plodove priporočilo imenuje nagnjenja in "spretnosti". Človek, ki je navajen razmišljati, pa ni nujno mislec, bo eksponentno razvijal svoj tehnični talent in bo uporabljal svoje ključne sposobnosti ne samo za vključevanje v družbo, ki bo temeljila na znanju, ampak da bo tej družbi dal nove spodbude in razvoj.

Od Lizbone dalje je bilo večkrat poudarjeno, da je človek najpomembnejši vir, na katerega mora Evropa staviti, če hoče ustvariti družbo, ki bo temeljila na znanju, ki je pomemben predpogoj za zagotavljanje napredka in zaposlovanja.

S človekom pa ne moremo delati kot z robotom, saj je vsem znano, da otrok sprejema več zunanjih spodbud in mladenič, v šolskem obdobju, se uči hitreje. Učiti ga sposobnosti in ne znanj, seznanjati ga z delovanjem stroja in ne z delovanjem možganov, seznanjati ga z modernim svetom, ne pa tudi s človekom in njegovimi mislimi, dopustiti, da ne razmišlja s pomočjo misli filozofov, ne nuditi mu možnosti, da bi imel dar sinteze, ki mu ga krasno nudi samo učenje latinščine, pomeni ustvariti ljudi, sposobne za življenje v družbi, ki temelji na znanju, ki pa sami niso pomembni dejavniki pri svojem nenehnem spreminjanju.

Zelo poglobljena študija iz prejšnjih desetletij je pokazala, da imajo najboljši inženirji in fiziki v Italiji "klasična" osnovna znanja, da so torej obiskovali klasično gimnazijo, kjer se poučuje grščino, latinščino in filozofijo, in ne naravoslovne, ki ima bolj tehnično usmeritev.

Na koncu naj povem, da menim, da je predlog Komisije pozitiven, vendar pod pogojem, da se jasno opredeli pojem osnovnih sposobnosti, ki morajo biti dostopne vsem.

Te sposobnosti, ki bi jih raje poimenoval osnovna poznavanja ali znanja, morajo biti prilagojene potrebi po sposobnem človeku, pripravljenem na učenje, razločevanje, razpravljanje, razmišljanje.

Bilo bi izredno pomembno navesti discipline, ki lahko najbolje formirajo človeka znanja, to je človeka, ki je sposoben razmišljanja, razumevanja in torej znanja. Te discipline so predvsem filozofija in latinščina, ki lahko zagotavljata vsem - ne glede na sposobnosti, ki jih ima vsak posameznik, ne glede na študij - zmožnost razmišljanja, urejanja misli, ki jih potem izrazijo jasno in strnjeno (kot v stavku, ki ga pripisujejo Juliju Cezarju: Veni, Vidi, Vici (Prišel, videl, zmagal)).

Predlogi sprememb

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1
(1) Evropski svet v Lizboni leta 2000 je sklenil, da mora evropski okvir opredeliti nova osnovna znanja kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na globalizacijo in premik h gospodarstvom znanja; Svet je poudaril, da so ljudje največja dobrina Evrope. Odtlej so bili ti sklepi večkrat ponovljeni, tudi na Evropskem svetu marca 2003 in marca 2005 ter v ponovno zaživeli lizbonski strategiji, potrjeni leta 2005.	(1) Evropski svet v Lizboni leta 2000 je sklenil, da mora evropski okvir opredeliti osnovna poznavanja in znanja kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na globalizacijo in premik h gospodarstvom znanja; Svet je poudaril, da so ljudje največja dobrina Evrope. Odtlej so bili ti sklepi večkrat ponovljeni, tudi na Evropskem svetu marca 2003 in marca 2005 ter v ponovno zaživeli lizbonski strategiji, potrjeni leta 2005.
(Ta predlog spremembe se uporabi v celotnem besedilu vsakič, ko se pojavi izraz "ključne sposobnosti".)
Obrazložitev
Osnovna izobrazba ne predvideva sposobnosti, ampak poznavanja in znanja. Skupek poznavanj predstavlja osnovo znanja, ki je predpogoj za pridobivanje ključnih sposobnosti.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 3
(3) Sporočilo Komisije o vseživljenjskem učenju in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju, ki mu je sledila, sta "nova osnovna znanja "določila kot prednostno nalogo in poudarila, da mora vseživljenjsko učenje zajemati obdobje od predšolske starosti do starosti po upokojitvi. Pakt za mlade, ki je priložen sklepom Evropskega sveta v Bruslju iz marca 2005, je poudaril potrebo po spodbujanju razvoja enotnega sklopa osrednjih znanj.	(3) Sporočilo Komisije o vseživljenjskem učenju in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju, ki mu je sledila, sta "osnovna poznavanja in znanja" določila kot prednostno nalogo in poudarila, da mora vseživljenjsko učenje zajemati obdobje celotnega življenja. Pakt za mlade, ki je priložen sklepom Evropskega sveta v Bruslju iz marca 2005, je poudaril potrebo po spodbujanju razvoja enotnega sklopa osrednjih znanj.
Obrazložitev
Osnovna izobrazba ne predvideva sposobnosti, ampak poznavanja in znanja. Skupek poznavanj predstavlja osnovo znanja, ki je predpogoj za pridobivanje ključnih sposobnosti.
Predlog spremembe 3 Priporočila državam članicam, točka 5
5. da zagotovijo skladnost ponudbe izobraževanja in usposabljanja za posamezne državljane preko tesnih povezav s politiko zaposlovanja in socialno politiko ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, ter sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi;	5. da zagotovijo skladnost ponudbe izobraževanja in usposabljanja za posamezne državljane preko tesnih povezav s politiko zaposlovanja, socialno politiko, politiko podjetništva in inovativnosti ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, ter sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi;
Obrazložitev
Zaradi soodvisnosti konkurenčnosti, inovativnosti, izobraževanja in usposabljanja se mora priporočilo neposredno sklicevati na vključevanje politike podjetništva in inovativnosti Skupnosti v evropski referenčni okvir. Evropski "Celostni akcijski program na področju vseživljenjskega učenja" bo v pomoč pri spodbujanju konkurenčnosti in ustvarjanju inovativne miselnosti v EU.
Predlog spremembe 4 Namere Komisije, točka 3
3. spodbuja širšo uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“ v sorodnih politikah Skupnosti in zlasti pri izvajanju politike zaposlovanja, mladinske in socialne politike ter razvija nadaljnje povezave s socialnimi partnerji in drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju;	3. spodbuja širšo uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“ v sorodnih politikah Skupnosti in zlasti pri izvajanju politike zaposlovanja, mladinske, socialne politike in politike podjetništva in inovativnosti ter pri razvijanju nadaljnje povezave s socialnimi partnerji in drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju;
Obrazložitev
Zaradi soodvisnosti konkurenčnosti, inovativnosti, izobraževanja in usposabljanja se mora priporočilo neposredno sklicevati na vključevanje politike podjetništva in inovativnosti Skupnosti v evropski referenčni okvir. Evropski "Celostni akcijski program na področju vseživljenjskega učenja" bo v pomoč pri spodbujanju konkurenčnosti in ustvarjanju inovativne miselnosti v EU.
Predlog spremembe 5 Priloga, uvod, odstavek 1, točka 1
1. sporazumevanje v maternem jeziku	1. sporazumevanje in izobraževanje v maternem jeziku
Obrazložitev
Kot so večkrat poudarili pri UNESCU, je poučevanje v maternem jeziku eden od pomembnejših dejavnikov zagotavljanja visoko kakovostne izobrazbe.
Predlog spremembe 6 Priloga, točka 4 "Digitalna sposobnost", odstavek 1
Opredelitev: Digitalna sposobnost vključuje varno in kritično uporabo Tehnologije informacijske družbe (TID) pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja v IKT: uporaba računalnikov za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu.	Opredelitev: Digitalna sposobnost vključuje varno in kritično uporabo Tehnologije informacijske družbe (TID) pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja v IKT: uporaba računalnikov za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih, kot je internet.
Obrazložitev
Sam internet je omrežje.
Predlog spremembe 7 Priloga, točka 4 "Digitalna sposobnost ", odstavek 2
Digitalna sposobnost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in priložnosti TID v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem življenju ter na delu. To vključuje glavne računalniške aplikacije, kot so obdelava besedila, razpredelnice, zbirke podatkov, shranjevanje in upravljanje podatkov ter razumevanje interneta in sporazumevanja s pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za prosti čas, izmenjavo informacij in skupna omrežja, učenje in raziskave. Posameznik mora tudi razumeti, kako lahko TID podpira ustvarjalnost in inovativnost ter se zavedati vprašanj glede veljavnosti in zanesljivosti informacij, ki so na voljo, ter etičnih načel v interaktivni rabi TID.	Digitalna sposobnost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in priložnosti TID v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem življenju ter na delu. To vključuje glavne računalniške aplikacije, kot so obdelava besedila, razpredelnice, zbirke podatkov, shranjevanje in upravljanje podatkov ter razumevanje interneta in sporazumevanja s pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za prosti čas, izmenjavo informacij in skupna omrežja, učenje in raziskave. Posameznik mora tudi razumeti, kako lahko TID podpira ustvarjalnost in inovativnost ter se zavedati vprašanj glede veljavnosti in zanesljivosti informacij, ki so na voljo, ter etičnih načel v interaktivni rabi TID. Na teh področjih sta tehnološka nevtralnost in interoperabilnost bistvenega pomena.
Predlog spremembe 8 Priloga, točka 4 "Digitalna sposobnost ", odstavek 3
Potrebna znanja vključujejo: zmožnost iskanja, zbiranja in obdelave informacij ter njihovo uporabo na kritičen in sistematičen način z oceno pomembnosti in razlikovanjem med resničnim in virtualnim ob hkratnem prepoznavanju povezav. Posameznik mora biti sposoben uporabljati orodje za proizvodnjo, predstavitev in razumevanje kompleksnih informacij ter imeti zmožnost dostopa, iskanja in uporabe storitev po internetu; zmožen mora biti tudi uporabljati TID za podporo kritičnemu razmišljanju, ustvarjalnosti in inovativnosti.	Potrebna znanja vključujejo: zmožnost iskanja, zbiranja in obdelave informacij ter njihovo uporabo na kritičen in sistematičen način z oceno pomembnosti in razlikovanjem med resničnim in virtualnim ob hkratnem prepoznavanju povezav ter zmožnost varovanja lastne zasebnosti na spletu. Posameznik mora biti sposoben uporabljati orodje za proizvodnjo, predstavitev in razumevanje kompleksnih informacij ter imeti zmožnost dostopa, iskanja in uporabe storitev po internetu; zmožen mora biti tudi uporabljati TID za podporo kritičnemu razmišljanju, ustvarjalnosti in inovativnosti.
Predlog spremembe 9 Priloga, točka 7 "Podjetnost", odstavek 3
Podjetniški odnos označuje dajanje pobud, proaktivnost, neodvisnost in inovativnost v zasebnem in socialnem življenju, kakor tudi v službi. Vključuje tudi motivacijo in odločenost za doseganje ciljev, zasebnih ali takih, ki so skupni s cilji drugih na delu.	Podjetniški odnos označuje dajanje pobud, proaktivnost, zavedanje o nevarnostih, s katerimi se soočajo podjetniki ter neodvisnost in inovativnost v zasebnem in socialnem življenju, kakor tudi v službi. Vključuje tudi motivacijo in odločenost za doseganje ciljev, zasebnih ali takih, ki so skupni s cilji drugih na delu ter na splošno ustvarjanje ugodnega poslovnega ozračja.
Obrazložitev
Za spodbujanje podjetniške miselnosti je treba sprejeti takojšnje ukrepe za odpravo negotovosti in strahu, ki močno preprečujeta razvoj znanja in spretnosti, ter vzpostaviti poslovno ozračje, ki inovativnosti ne bo kaznovalo, marveč nagrajevalo.

POSTOPEK

Naslov	Predlog priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0548 – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD)
Pristojni odbor	CULT
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 17.11.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec(-ka) mnenja Datum imenovanja	Umberto Pirilli 13.12.2005
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	20.3.2006
Datum sprejetja	4.5.2006
Izid končnega glasovanja	+ : – : 0 :		38 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jan Březina, Renato Brunetta, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Joan Calabuig Rull, Pilar del Castillo Vera, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Nicole Fontaine, Umberto Guidoni, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Anne Laperrouze, Vincenzo Lavarra, Pia Elda Locatelli, Eluned Morgan, Angelika Niebler, Umberto Pirilli, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras Roca
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	María del Pilar Ayuso González, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Edit Herczog, Mieczysław Edmund Janowski, Esko Seppänen, Lambert van Nistelrooij, Francisca Pleguezuelos Aguilar
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  UL C .../Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (5.5.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje
(KOM(2005)0548 – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD))

Pripravljavka mnenja: Anneli Jäätteenmäki

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavka menja pozdravlja predlog Komisije o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje.

Vsi državljani morajo imeti dostop do izobraževanja. Nihče ne bi smel biti diskriminiran zaradi spola, starosti, finančnega položaja, narodnosti ali etničnega izvora, regije, v kateri živi, maternega jezika ali fizičnega stanja. Zaradi tega je treba posebno pozornost nameniti ženskam v srednjih letih in fantom v najstniških letih. Obseg znanja, izobrazbe in vseživljenjskega učenja je povezan s položajem osebe na trgu dela. Pomanjkanje izobrazbe - pa tudi nezaposlenost - pri ženskah, ki so v srednjih letih ali so starejše, je težava zlasti v novih državah članicah. Pripravljavka mnenja je opazila dejstvo, da vedno več fantov vsepovsod po Evropi opušča izobraževanje po obvezni osnovni šoli. Fante je treba spodbujati, naj nadaljujejo svoje izobraževanje na srednjih ali poklicnih šolah in tako pridobijo poklic. Obenem je treba zagotoviti, da imajo dekleta enake možnosti izobraževanja na vseh ravneh, vključno z osnovnošolskim izobraževanjem, akademskim študijem in na delovnem mestu. Pripravljavka mnenja želi poudariti, da je treba na seznam ključnih sposobnosti, ki ga predlaga Evropska komisija, gledati kot na skupino znanj, za katera si ljudje prizadevajo, da bi jih osvojili v času svojega življenja. Pomembno je tudi spoznati in priznati, da so ljudje raznoliki ter imajo različne sposobnosti in talente. Pripravljavka mnenja želi poudariti tudi, da cilj pridobitve zaposlitve predstavlja najboljšo spodbudo za učenje. Stopnja brezposelnosti v nekaterih državah članicah je še vedno zelo visoka in univerzitetna izobrazba ne zagotavlja zaposlitve.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 4
(4) Evropska sveta marca 2003 in decembra 2003 sta poudarila potrebo po razvoju vseživljenjskega učenja s posebnim poudarkom na aktivnih in preventivnih ukrepih za nezaposlene in neaktivne osebe. Podlaga za to je bilo poročilo projektne skupine za zaposlovanje, ki je poudarila potrebo po sposobnosti prilagajanju spremembam, pomen vključevanja ljudi v trg delovne sile in ključno vlogo vseživljenjskega učenja.	(4) Evropska sveta marca 2003 in decembra 2003 sta, ob upoštevanju lizbonskega cilja, da se doseže povprečna skupna stopnja zaposlenosti v EU 70 % in vsaj 60 % stopnja zaposlenosti žensk, izkazala trdno odločenost uresničiti enakosti spolov in vsem omogočiti enake možnosti, ter poudarila potrebo po razvoju vseživljenjskega učenja s posebnim poudarkom na aktivnih in preventivnih ukrepih za nezaposlene in neaktivne osebe. Podlaga za to je bilo poročilo projektne skupine za zaposlovanje, ki je poudarila potrebo po sposobnosti prilagajanju spremembam, pomen vključevanja ljudi v trg delovne sile in ključno vlogo vseživljenjskega učenja.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4a) Po podatkih na voljo 10 do 20 % prebivalstva Unije ne razume in ne zna uporabljati tiskanih in pisanih vsebin, ki so potrebne za dosego njihovih ciljev, za izboljšanje njihovega znanja in spretnosti ter za razvoj njihovega potenciala.
Obrazložitev
Koncept, kot je t.im. „družba znanja“, bi moral obravnavati tudi nepismenost, računalniško nepismenosti in neznanje računanja.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 5
(5) Poročilo Sveta o širši vlogi izobraževanja, sprejeto novembra 2004, je poudarilo, da izobraževanje prispeva k ohranjanju in obnavljanju skupnega kulturnega ozadja v družbi in je zlasti pomembno v času, ko se vse države članice soočajo z vprašanjem, kako obvladati vse večjo socialno in kulturno raznovrstnost. Poleg tega sta omogočanje vstopa v poklicno življenje in njegovo ohranjanje pomembni del vloge izobraževanja pri krepitvi socialne kohezije.	Poročilo Sveta o širši vlogi izobraževanja, sprejeto novembra 2004, je poudarilo, da izobraževanje prispeva k ohranjanju in obnavljanju skupnega kulturnega ozadja v družbi ter k učenju osnovnih socialnih in državljanskih vrednot, kot so državljanstvo, enakost, strpnost in spoštovanje, in je zlasti pomembno v času, ko se vse države članice soočajo z vprašanjem, kako obvladati vse večjo socialno in kulturno raznovrstnost. Poleg tega sta omogočanje vstopa v poklicno življenje in njegovo ohranjanje pomembni del vloge izobraževanja pri krepitvi socialne kohezije.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 13
(13) Cilj tega priporočila je prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja s podporo in dopolnitvijo delovanja držav članic pri zagotovitvi, da bi njihovi sistemi osnovnega izobraževanja in usposabljanja vsem mladim ponujali sredstva za razvoj ključnih sposobnosti do ravni, ko bi bili usposobljeni za nadaljnje učenje in odraslo življenje ter da bi bili odrasli sposobni razviti in posodabljati svoje ključne sposobnosti preko skladne in obsežne ponudbe vseživljenjskega učenja. Določa skupni evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti za oblikovalce odločitev, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, delodajalce in same učence za olajšanje nacionalnih reform in izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, z namenom dosege dogovorjenih evropskih referenčnih ravni. Priporočilo tudi podpira druge sorodne politike, kot so politika zaposlovanja in socialne politike ter druge politike, ki zadevajo mlade.	(13) Cilj tega priporočila je prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja, ki bo prilagojeno novim potrebam evropske družbe, še zlasti trga dela, s podporo in dopolnitvijo delovanja držav članic pri zagotovitvi, da bi njihovi sistemi osnovnega izobraževanja in usposabljanja vsem mladim ponujali sredstva za razvoj ključnih sposobnosti do ravni, ko bi bili usposobljeni za nadaljnje učenje, poklicno življenje in odraslo življenje nasploh ter da bi bili odrasli sposobni razviti in posodabljati svoje ključne sposobnosti preko skladne in obsežne ponudbe vseživljenjskega učenja. Določa skupni evropski referenčni okvir ključnih sposobnosti za oblikovalce odločitev, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, delodajalce in same učence za olajšanje nacionalnih reform in izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, z namenom dosege dogovorjenih evropskih referenčnih ravni. Priporočilo tudi podpira druge sorodne politike, kot so politika zaposlovanja in socialne politike, politika enakih možnosti ter druge politike, ki zadevajo mlade.
Predlog spremembe 5 Priporočilo 1
1. da zagotovijo, da začetno izobraževanje in usposabljanje vsem mladim ponuja sredstva za oblikovanje ključnih sposobnosti do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje in ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje;	1. da zagotovijo, da začetno izobraževanje in usposabljanje vsem mladim ponuja sredstva za oblikovanje ključnih sposobnosti do ravni, ko bodo sposobni za odraslo in poklicno življenje in ki ustvarja podlago za nadaljnje socialno in državljansko učenje in poklicno življenje; da okrepijo prispevek vseživljenjskega učenja k osebni izpolnitvi, socialni koheziji, dejavnemu državljanstvu in enakosti spolov z odpravljanjem stereotipov, povezanih z družbeno vlogo spolov;
Predlog spremembe 6 Priporočilo 2
2. da zagotovijo ustrezno ponudbo tistim mladim, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih in gospodarskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev njihovega izobrazbenega potenciala;	2. da zagotovijo ustrezno ponudbo tistim mladim, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih in gospodarskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev njihovega izobrazbenega potenciala; da spodbujajo raznolikost poklicnih izbir za mlade ženske in pri tem posebno pozornost namenijo majhnemu številu študentk v naravoslovnih znanostih ter na industrijskih in tehničnih področjih, vključno s tehnologijo informacijske družbe, ter tveganju, da se ženske izključi iz zaposlovanja na teh področjih;
Predlog spremembe 7 Priporočilo 2 a (novo)
	2a. da pri ukrepih izobraževanja in usposabljanja zagotovijo zlasti upoštevanje posebnih potreb prikrajšanih oseb;
Predlog spremembe 8 Priporočilo 3
3. da zagotovijo, da bodo odrasli sposobni razvijati in posodabljati ključne sposobnosti vse življenje ter da bo posebni poudarek na osredotočenosti na ciljne skupine, ugotovljene kot prednostne naloge v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru;	3. da zagotovijo, da bodo odrasli sposobni razvijati in posodabljati ključne sposobnosti vse življenje ter da bo posebni poudarek na osredotočenosti na ciljne skupine, ugotovljene kot prednostne naloge v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru; da spodbujajo enakost med moškimi in ženskami z olajšanjem dostopa žensk do vseživljenjskega učenja in izboljšanjem vključevanja žensk na trg dela;
Predlog spremembe 9 Priporočilo 4
4. da zagotovijo, da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, ukrepi za zagotovitev uspeha in podporo učencem, ki bo priznavala različne potrebe odraslih;	4. da zagotovijo, da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, podpornimi ukrepi za izobraževalne zavode, ukrepi za zagotovitev uspeha in podporo učencem, ki bo priznavala različne potrebe in sposobnosti odraslih; da zagotovijo uresničevanje integracije načela enakosti spolov na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja;
Predlog spremembe 10 Priporočilo 4 a (novo)
	4a. da zagotovijo, da vse ureditve in možnosti, ustvarjene na področju izobraževanja in usposabljanja, upoštevajo zlasti nepismenost, računalniško nepismenost in neznanje računanja;
Predlog spremembe 11 Namen 1
1. prispeva k prizadevanjem držav članic za razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvaja to priporočilo, vključno z uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“; kot referenco za olajševanje vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks ter za spremljanje razvoja in poročanje o napredku s pomočjo dvoletnih poročil o napredku delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010;	1. prispeva k prizadevanjem držav članic za razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvaja to priporočilo, vključno z uporabo „Ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir“; kot referenco, ki jo je treba posredovati oblikovalcem odločitev, ponudnikom izobraževanj in samim učencem za olajševanje vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks ter za spremljanje razvoja in poročanje o napredku s pomočjo dvoletnih poročil o napredku delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010;
Predlog spremembe 12 Priloga, Uvod, odstavek 1
Sposobnosti so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustreznih okoliščinam. „Ključne sposobnosti“ so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Do konca začetnega izobraževanja in usposabljanja morajo mladi razviti ključne sposobnosti do ravni, na kateri bodo usposobljeni za odraslo življenje, treba pa jih je razvijati naprej, vzdrževati in posodabljati kot del vseživljenjskega učenja.	Sposobnosti so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustreznih okoliščinam. „Ključne sposobnosti“ so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Ključne sposobnosti bi bilo treba razumeti kot smernice za znanja, potrebna v današnji družbi. Vsakega od omenjenih znanj ni mogoče v celoti osvojiti do konca začetnega izobraževanja in usposabljanja. Vendar morajo mladi osvojiti temelje teh znanj in jih dodatno razvijati, posodabljati in vzdrževati kot del vseživljenjskega učenja. Pomembno je tudi spoznati in spoštovati raznolikost in razlike v nadarjenosti in sposobnostih med ljudmi.
Obrazložitev
Sposobnosti so preveč zahtevne in obsežne, da bi jih lahko pričakovali od vsakega mladega človeka. Cilj bi moralo biti vseživljenjsko učenje in razvoj.
Predlog spremembe 13 Priloga, točka 1, naslov
Sporazumevanje v maternem jeziku	Sporazumevanje in izobraževanje v maternem jeziku
Obrazložitev
Kot je bilo v okviru Unesca večkrat povedano, je izobraževanje v maternem jeziku pomembni del kakovostnega izobraževanja.
Predlog spremembe 14 Priloga, točka 4, odstavek 1
Digitalna sposobnost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in priložnosti TID v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem življenju ter na delu. To vključuje glavne računalniške aplikacije, kot so obdelava besedila, razpredelnice, zbirke podatkov, shranjevanje in upravljanje podatkov ter razumevanje interneta in sporazumevanja s pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za prosti čas, izmenjavo informacij in skupna omrežja, učenje in raziskave. Posameznik mora tudi razumeti, kako lahko TID podpira ustvarjalnost in inovativnost ter se zavedati vprašanj glede veljavnosti in zanesljivosti informacij, ki so na voljo, ter etičnih načel v interaktivni rabi TID.	Digitalna sposobnost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in priložnosti TID v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem življenju ter na delu. To vključuje glavne računalniške aplikacije, kot so obdelava besedila, razpredelnice, zbirke podatkov, shranjevanje in upravljanje podatkov ter razumevanje interneta, tudi njegovih nevarnosti, in sporazumevanja s pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za delo, prosti čas, izmenjavo informacij in skupna omrežja, učenje in raziskave. Posameznik mora tudi razumeti, kako lahko TID podpira ustvarjalnost in inovativnost, se zavedati vprašanj glede veljavnosti in zanesljivosti informacij, ki so na voljo, ter poznati zakonodajo, etična načela in temeljne človekove pravice, ki jih je treba spoštovati, v interaktivni rabi TID.
Predlog spremembe 15 Priloga, točka 4, odstavek 2 a (novo)
	Potrebni bodo dodatni napori držav članic, s katerimi bodo premostile še vedno obstoječo vrzel med moškimi in ženskami pri uporabi TID.
Predlog spremembe 16 Priloga, Ključne sposobnosti, točka 6, del A, odstavek 2
Jedro te sposobnosti so sposobnosti konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvovanje. Posamezniki morajo biti sposobni obvladati stres in frustracije ter to izraziti na konstruktiven način, morajo pa tudi razlikovati med zasebnim in poklicnim življenjem.	Jedro te sposobnosti so sposobnosti konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvovanje. Posamezniki morajo biti sposobni obvladati stres in frustracije ter to izraziti na konstruktiven način, morajo pa tudi razlikovati med zasebnim in poklicnim življenjem.
Obrazložitev
V povezavi z medosebnimi, medkulturnimi in socialnimi sposobnostmi in državljansko kompetenco ter njihovim učenjem je strpnost ena od bistvenih lastnosti. Strpen odnos, tako do spolov, kot do različnih kulturnih, spolnih, verskih in etničnih skupin, je pomembnejši kot vsestransko razumevanje.
Predlog spremembe 17 Priloga, točka 6, del B, odstavek 1
Državljanska sposobnost temelji na poznavanju konceptov demokracije, državljanstva in državljanskih pravic, vključno s tem, kako so le-ti izraženi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih deklaracijah ter kako jih uporabljajo različne institucije na lokalni regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Bistveno je poznavanje glavnih dogodkov, trendov in akterjev sprememb v nacionalni, evropski in svetovni zgodovini ter v sedanjem času, s posebnim upoštevanjem evropske različnosti, kakor tudi poznavanje ciljev, vrednot in politik ter socialnih in političnih gibanj.	Državljanska sposobnost temelji na poznavanju konceptov demokracije, pravičnosti, enakosti, državljanstva in državljanskih pravic, vključno s tem, kako so le-ti izraženi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih deklaracijah ter kako jih uporabljajo različne institucije na lokalni regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Bistveno je poznavanje glavnih dogodkov, trendov in akterjev sprememb v nacionalni, evropski in svetovni zgodovini ter v sedanjem času, s posebnim upoštevanjem evropske različnosti, kakor tudi poznavanje ciljev, vrednot in politik ter socialnih in političnih gibanj.
Predlog spremembe 18 Priloga, točka 7, Opredelitev
Opredelitev: Podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč vsakomur v vsakdanjem življenju in v družbi, zaposlenim pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga podjetniki potrebujejo za vzpostavitev socialne ali gospodarske dejavnosti.	Opredelitev: Podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč vsakomur v vsakdanjem življenju in v družbi, zaposlenim pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga podjetniki, tako moški kot ženske, potrebujejo za vzpostavitev socialne ali gospodarske dejavnosti.

POSTOPEK

Naslov	Predlog priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0548 – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 17.11.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Anneli Jäätteenmäki 23.11.2005
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	21.3.2005	25.4.2006		3.5.2006
Datum sprejetja	3.5.2006
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:		25 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Maria Carlshamre, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Zita Gurmai, María Esther Herranz García, Piia-Noora Kauppi, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Astrid Lulling, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Marie-Line Reynaud, Teresa Riera Madurell, Amalia Sartori, Eva-Britt Svensson, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Mary Honeyball, Christa Klaß, Heide Rühle, Feleknas Uca, Marta Vincenzi
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	…

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov		Predlog priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje
Referenčni dokumenti		KOM(2005)0548 – C6‑0375/2005 – 2005/0221(COD)
Datum predložitve EP		10.11.2005
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju		CULT 17.11.2005
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju		FEMM 17.11.2005		ITRE 17.11.2005		EMPL 17.11.2005
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa		0.0.0000
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju		0.0.0000
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja		Helga Trüpel 23.11.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Poenostavljeni postopek – datum sklepa		0.0.0000
Oporekanje pravni podlagi   Datum mnenja JURI		0.0.0000		/		0.0.0000
Popravek finančne ocene sredstev   Datum mnenja BUDG		0.0.0000		/		0.0.0000
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju		0.0.0000
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju		0.0.0000
Obravnava v odboru		23.02.2006	25.4.2006		21.6.2006
Datum sprejetja		21.6.2006
Izid končnega glasovanja	+ – 0	20   4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju		Christopher Beazley, Ivo Belet, Giovanni Berlinguer, Guy Bono, Marie-Hélène Descamps, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Vasco Graça Moura, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Manolis Mavrommatis, Marianne Mikko, Miguel Portas, Christa Prets, Karin Resetarits, Nikolaos Sifunakis, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju		Erna Hennicot-Schoepges, Nina Škottová, Catherine Trautmann, Jaroslav Zvěřina
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Datum predložitve		24.7.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)		...