POROČILO o medijih in razvoju
31.8.2006 - (2006/2080(INI))
Odbor za razvoj
Poročevalec: Manolis Mavrommatis
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o medijih in razvoju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja (RCT), sprejetih 18. septembra 2000 na vrhu tisočletja ZN v New Yorku,
– ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, podpisane 18. decembra 1979,
– ob upoštevanju johanesburške deklaracije o trajnostnem razvoju, sprejete 4. septembra 2002 na svetovnem srečanju na vrhu za trajnostni razvoj,
– ob upoštevanju resolucije o rezultatih posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN od 5. do 9. junija 2000 z naslovom "Ženske 2000: enakost spolov, razvoj in mir za enaindvajseto stoletje", ki jo je sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU 12. oktobra 2000 v Bruslju,
– ob upoštevanju resolucije o pravicah invalidnih in starejših oseb v državah AKP, ki jo je sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU 1. novembra 2001 v Bruslju, v Belgiji
– ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, člena 10 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, člena 13 Ameriške konvencije o človekovih pravicah iz leta 1969, kot je bila sprejeta, in člena 9 Afriške listine človekovih pravic in pravic ljudstev,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (Benin), ki je začel veljati 1. aprila 2003[1], zlasti njegovega člena 43, ki obravnava informacijske in komunikacijske tehnologije ter informacijsko družbo,
– ob upoštevanju resolucije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 21. aprila 2005 o napredku pri doseganju splošnega osnovnega izobraževanja in enakosti med spoloma v državah AKP v okviru RTC[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2001 o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) in državah v razvoju[3],
– ob upoštevanju "ženevske deklaracije načel" in "akcijskega načrta" svetovnega vrha o informacijski družbi, sprejetih 12. decembra 2003,
– ob upoštevanju "deklaracije iz Dakarja" o razvijanju kultur in kulturnih industrij držav AKP, ki so jo podpisali ministri za kulturo držav AKP 20. junija 2003,
– ob upoštevanju "tuniške obveze" svetovnega vrha o informacijski družbi, sprejete 18. novembra 2005,
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0264/2006),
A. ker je poglavitna vloga medijev razširjanje informacij, proces, s katerim zagotavljajo državljanom učinkovito kroženje novic, politik in dejavnosti vlad,
B. ker so mediji najpomembnejše sredstvo za udeležbo javnosti v postopku odločanja,
C. ker imajo mediji še posebno pomembno vlogo pri oblikovanju zavesti in širjenju informacij,
D. ker lahko mediji pripomorejo k razvoju države, saj lahko IKT vplivajo na kakovost življenja ljudi; mediji lahko pozitivno vplivajo na miselnost ljudi, kulturo in družbenopolitični sistem; oblikovanje državljanske in politične zavesti državljanov pa bi lahko privedlo do bolj reprezentativnega vladanja,
E. ker je izboljšanje pretoka informacij in komunikacijskih storitev potreben pogoj za odpravljanje revščine in ker je svoboda izražanja, vključno z dostopom do informacij in svobodnim tiskom, temeljna človekova pravica, ki ljudem omogoča, da zahtevajo pravico do zdravja, čistega okolja in učinkovitega izvajanja strategij za odpravljanje revščine,
F. ker lahko informacijski mrk ali neustrezne komunikacijske strategije vlad ali medvladnih agencij privedejo do nezaupanja, napačnih predstav in dezinformacij,
G. ker je bilo v letu 2005 ubitih 63 novinarjev ter v letu 2006 do današnjega dne 27 novinarjev in 12 asistentov, glede na statistike strokovnih organizacij pa jih je 135 še vedno zaprtih,
H. ker sta radio in televizija pomembni informacijski orodji, ki sta v državah v razvoju veliko bolj razširjeni kot telefon ali internet in veliko učinkovitejši od časopisov,
I. ker radijski program na podeželju še vedno predstavljajo temeljno orodje za pospeševanje kmetijstva in razvoj podeželja,
J. ker ima lahko dobro informirana in neodvisna civilna družba (nevladne organizacije (NVO), strokovna združenja, neodvisni mediji, raziskovalne institucije ipd.) odločilno vlogo pri prekinitvi kroga nasilja in korupcije s spodbujanjem odprte razprave in z zahtevo po odgovornejšem upravljanju,
K. ker je svobodni tisk glavni pogoj za razvoj in ohranjanje preglednega in poštenega upravljanja države, trajno gospodarsko rast ter napredek pri družbenem in političnem razvoju ter stabilnosti,
L. ker v več kot 20 državah v Afriki izhaja samo en časopis (medtem ko je bilo leta 2004 v 25 državah članicah 1456 dnevnih časopisov), kar ni presenetljivo glede na visoko stopnjo nepismenosti,
M. ker je v regijah, kjer je nepismenost zelo razširjena, radio najprimernejša komunikacijska tehnologija, saj je dosegljiv večini ljudi ter zlasti podeželskim skupnostim brez državljanskih pravic, ženskam in mladim,
N. ker manj kot 30 % televizijskih programov, prikazanih v državah v razvoju, nastane v lastni produkciji, in ker je raven vlaganj v področje televizijskih komunikacij še posebej nizka,
O. ker podatki kažejo, da je bilo v zadnjih letih število obiskovalcev kina v državah v razvoju zelo visoko,
P. ker je IKT možno uporabiti na veliko načinov v podporo izobraževanju v državah v razvoju in kot pot iz izoliranosti (zlasti s pomočjo satelitskih povezav), medtem ko lahko tradicionalnejšim IKT (radio in televizija) pripišemo številne uspehe pri izobraževanju na daljavo po konkurenčni ceni,
Q. ker je informatizacija občutno izboljšala delo novinarjev in se z mrežnim povezovanjem računalnikov med različnimi oddelki prihrani veliko časa, ker tudi internetna povezava lajša delo novinarjem s tem, da jim omogoča, da lahko posežejo po bolj raznolikih virih in dopolnilnih informacijah kot tudi, da poročajo s terena,
1. priznava pomembno vlogo medijev v zvezi s preglednostjo upravljanja, odgovornostjo in javnim nadzorom nosilcev odločanja na oblasti, ker osvetljujejo politične neuspehe, nepravilnosti s strani javnih uradnikov, korupcijo na sodiščih, in škandale v podjetniškem sektorju;
2. poziva Evropsko unijo, države članice, države pristopnice in države AKP, naj v uresničevanje svojih ciljev za razvoj vključijo organizacije civilne družbe, vključno z zasebnimi podjetji, in zlasti medije;
3. meni, da je pomembno še bolj izboljšati dialog in posvetovanje med lokalnimi nedržavnimi akterji in nacionalnimi oblastmi v državah v razvoju na bistvenih področjih, kot so mediji, z namenom okrepiti zmožnosti, odgovornosti in preglednost javnih institucij ter povečati učinkovitost javnega sektorja pri uporabi načel spoštovanja človekovih pravic in dobrega upravljanja ter v boju proti korupciji;
4. potrjuje, da je pomembno zagotoviti bolj sistematično vključevanje svobode izražanja in komunikacije v strategije in politike financiranja razvojnega programa;
5. poudarja pomen medijev pri širjenju spoštovanja kulturne raznolikosti ter spodbujanju nacionalnega in mednarodnega kulturnega razvoja;
6. vztraja, da vloga medijev ni omejena na splošne modele, da pa je treba okrepiti alternativne medije in neformalna komunikacijska omrežja ter jih vključiti v vse načrte za razvoj infrastrukture;
7. poziva Komisijo, naj dodatno poudari in podpre programe na področju medijev, ki bodo pomagali:
- izboljšati dostop do informacij, zlasti določenim skupinam v družbi, kot so ženske, mladi, manjšine, notranje razseljene osebe in invalidne osebe,
- razviti pluralizem medijev,
- usposobiti radijske novinarje in novinarje tiskanih medijev,
- usposobiti novinarje v državah v razvoju ob sodelovanju organizacij ZN, kot sta UNICEF in UNESCO, in mednarodnih novinarskih organizacij, kot sta Mednarodna novinarska federacija in dobrodelna organizacija Svetovna služba BBC,
- pripraviti javne informacijske kampanje z namenom dvigniti ozaveščenost točno določenega ciljnega občinstva,
- povečati učinkovitost humanitarne pomoči;
8. meni, da morajo programi financiranja za razvoj vključevati bolj sistematično vključevanje od države neodvisnih medijev;
9. poziva k učinkovitemu dostopu žensk do medijev z namenom doseči njihovo večjo udeležbo v proizvodnji in prispevati k gospodarskemu razvoju;
10. poudarja, da je pomembno obravnavati mladino kot ključno komponento za lajšanje dostopa do informacij in komunikacije in njihovo organizacijo v državah v razvoju;
11. pozdravlja in podpira naslednje dogodke:
– Evropske dneve razvoja, ki jih je pripravila Komisija kot orodje za povečanje dojemljivosti javnosti in večjo vidnost za boljšo uporabo razvojne pomoči,
– sporočilo evropskega kongresa za razvoj, ki ga je pripravila Svetovna banka in se bo odvijal v Rimu od 25. do 27. oktobra 2006,
– nagrado Lorenzo Natali, s katero Komisija nudi podporo novinarjem pisanih medijev, ki so bili priča številnim diskriminacijam pri poročanju o človekovih pravicah in demokraciji v državah v razvoju,
– ob sodelovanju urada predstavnika EU za zunanjo politiko Javierja Solane, raziskovalni obiski novinarjev v regijah, kjer potekajo misije v okviru skupne zunanje in varnostne politike (zahodni Balkan, Ukrajina, Moldavija itd.), in obiski novinarjev za spremljanje volitev (npr. v Kongu);
12. podpira vladne politike, ki zagotavljajo podporo javni radijski službi, komercialnemu radiu, radiu skupnosti in podeželskemu radiu, saj prevladuje mnenje, da je najustreznejše in stroškovno najučinkovitejše orodje za spodbujanje informiranja in komunikacije za razvoj;
13. poziva Komisijo, naj v porajajočih se konfliktnih situacijah posveti več pozornosti neodvisnim medijem in poveča najbolj neposredno finančno podporo zanje;
14. poudarja pomen vloge medijev pri izobraževanju ljudi v državah v razvoju, zlasti v smislu zdravstvenega varstva (zdrava spolnost in reproduktivno zdravje, malarija ipd.), zaposlovanja, kmetijstva, trgovine in okoljske trajnosti, kot je dobrodelna organizacija Svetovna služba BBC v namen obveščanja za razvoj;
15. razume težavo "poosebljanja" novic, ki lahko manipulira tako s poslušalci držav v razvoju kot z zahodno javnostjo, in podpira organizacije, ki zagotavljajo usposabljanje novinarjev, da bi pripisali poseben pomen doseganju minimalne plače za ljudi, zaposlene v medijih, zaradi česar bodo manj podvrženi korupciji;
16. ugotavlja, da imajo neodvisni in strokovni mediji ključno vlogo pri zagotavljanju znanja in omogočanju, da dobijo marginalizirani ljudje besedo, z razvijanjem kulture kritičnosti tam, kjer se ljudje manj bojijo dvomiti v delovanje vodstva;
17. podpira nevladne organizacije in sklade, ki investirajo v izobraževanje novinarjev v državah v razvoju in skrbijo za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih v medijih, tako da lahko resnično opravljajo svoje delo varno in neodvisno;
18. poudarja, da je pomembno okrepiti družbeno in izobraževalno infrastrukturo z investiranjem v boljše šolske knjige in financiranjem medijskih programov, ki imajo tudi izobraževalno vsebino;
19. spodbuja vlogo medijev v mirovnih procesih in pokonfliktnih razmerah, s tem, da pomagajo obveščati javnost o mirovnih sporazumih in njihovih posledicah ter tako olajšajo sodelovanje javnosti;
20. poudarja odločilno vlogo medijev pri zavzemanju za zaščito človekovih pravic v državah v razvoju in pri osveščanju javnosti v zahodnih državah ter posredno pri povečanju njihovih prispevkov za humanitarno pomoč;
21. poziva vlade in organe oblasti po vsem svetu, naj ustavijo zlasti prakso nekaznovanja nasilja nad novinarji in naj uvedejo preiskave in kaznujejo odgovorne za napade na zaposlene v medijih ter sprejmejo potrebne previdnostne ukrepe, ki bodo novinarjem omogočili, da bodo državljane seznanjali z bistvenim znanjem in nepristranskimi informacijami iz svobodnega in neodvisnega tiska.
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
Vedno bolj je priznano dejstvo, da je širjenje dostopa javnosti do časopisov, radia in televizije in tudi do informacijske in komunikacijske tehnologije bistvenega pomena za spodbujanje demokracije in razvoja ter za zagotavljanje demokratičnega kanala za prikrajšane in revne ljudi.
Po vsem svetu so medijska orodja in komunikacijske tehnologije spremenili življenja posameznikov, organizacij in celo celotnih narodov, s tem, da so povzročila veliko preoblikovanje lokalnih družb: veliko najboljših praks kaže na pozitiven vpliv, ki ga imajo mediji na miselnost, na kulturo in na družbenopolitični sistem.
Vlade držav v razvoju morajo ustvariti ugodno okolje, ki bo spodbujalo svoboden pretok informacij in širjenje komunikacijskih mrež za večanje usposobljenosti revnih in prikrajšanih ljudi.
Razvoj ter pravica do govora in znanja
Zagotavljanje svobode govora in informacij je priznano kot osnovna človekova pravica v členu 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so jo ZN sprejeli leta 1948, v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, v Ameriški konvenciji o človekovih pravicah in v Afriški listini človekovih pravic in pravic ljudstev.
Vsakdo ima pravico do svobode izražanja, ki vključuje svobodo tiska in drugih medijev do raziskovanja načinov za okrepitev interakcije med dobrim upravljanjem, človekovimi pravicami in razvojnimi programi.
Svobodni mediji so potrebni za stabilnost, dobro upravljanje in gospodarski napredek
Mediji imajo posebno nalogo obveščati javnost: lahko povečajo prosti pretok informacij in zamisli do posameznikov in skupnosti.
Svoboda izražanja, vključno s svobodo tiska in dostopom do zakonodaje na področju informiranja, je odločilno orodje v boju proti korupciji, ki ima škodljiv vpliv na razvoj in na uresničevanje RCT po vsem svetu.
Korupcija, širše opredeljena kot "zloraba javnih pooblastil v zasebno korist", omogoča ohranjanje neučinkovitosti in izkrivlja možnosti za rast.
V korumpirani družbi celota sredstev, razpoložljivih za javne storitve in programe za preprečevanje revščine, ne more biti nikoli v uporabljena, ker je določen delež vedno izgubljen v zasebno korist. Visoka raven korupcije zmanjša učinkovitost projektov, financiranih iz naslova pomoči, poleg tega pa slabi javno podporo za pomoč v državah donatoricah.
Neodvisni mediji ponujajo največji izziv za ukrepanje proti korupciji.
Vloga mednarodne skupnosti
Na temo vloge množičnih medijev v boju proti revščini in spodbujanju trajnostnega razvoja se je v mednarodni skupnosti veliko razpravljalo in eksperimentiralo.
Večina donatorjev je svoje pristope zgradila na partnerstvih z vključevanjem številnih akterjev iz drugih dvostranskih in večstranskih agencij, ministrstev, civilnih družb, zasebnega sektorja, univerz in raziskovalnih institucij tako v razvitih državah kot v državah v razvoju.
Velika večina donatorjev si je v zadnjih letih močno prizadevala za priznanje vrednosti in pomembne vloge medijskega pretoka na področju razvoja in za spodbuditev njihove podpore državam v razvoju na to temo.
Mednarodne organizacije in vladni donatorji se strinjajo glede predloga, da bi razmislili o bolj sistematičnem vključevanju medijev, svobode izražanja in komunikacije v okviru razvojne agende financiranja politik in strategij kot največje možnosti za trajnostni gospodarski razvoj.
V beli knjigi je Evropska komisija zapisala, da upravljanje "pomeni pravila, postopke in vedenje, ki vpliva na način izvajanja pooblastil v zvezi z odprtostjo, sodelovanjem, odgovornostjo, učinkovitostjo in usklajenostjo."
Nadalje Evropska komisija predlaga, da revščina ne bi smela biti opredeljena le kot pomanjkanje prihodkov in finančnih virov. Morala bi vključevati tudi pomanjkanje osnovnih zmogljivosti in dostopa do izobrazbe, zdravja, naravnih virov, zaposlitve, zemlje in kredita, politične udeležbe, storitev in infrastrukture (Evropska komisija, 2001).
Prispevek medijev k doseganju razvojnih ciljev tisočletja
RCT, ki izhajajo iz Deklaracije tisočletja ZN, zagotavljajo niz ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2015, da bi pomagali ustvariti varnejši svet brez revščine.
Prvi cilj deklaracije tisočletja je, da je treba prepoloviti število ljudi, ki živijo v skrajni revščini.
Po oblikovanju koalicije mednarodne skupnosti za RCT in njihovo uresničevanje so bile številne konference in srečanja osredotočena na to, kako omogočiti medijem, da bi odigrali svojo nepogrešljivo vlogo.
Glede na sklepe deklaracije iz Dakarja iz leta 2003, ki jo je sprejel UNESCO in so jo podpisali ministri za kulturo držav AKP, so svobodni mediji in dobro upravljanje bistvene strategije za zmanjšanje revščine.
V prvi fazi svetovnega vrha o informacijski družbi, ki se je odvijal decembra 2003 v Ženevi (ženevska faza), je bila osnovana skupna vizija o informacijski družbi z namenom spodbujanja boljšega in skladnega razvoja v smeri uresničevanja te vizije.
V letu 2003 so se v Bellagiu v Italiji srečale številne organizacije za svobodo medijev in za zagovorništvo medijev in razpravljale o povezavi med svobodo tiska in odpravo revščine.
Leto kasneje, so se donatorske in večstranske organizacije ponovno srečale v Bellagiu na konferenci o komunikacijah in RCT. V sprejeti izjavi je bilo poudarjeno, da so znanje, komunikacija in sodelovanje bistveni za uresničevanje RCT za prepolovitev skrajne revščine in lakote do leta 2015.
Tako medijski izvedenci ter strokovnjaki iz nevladnih in mednarodnih organizacij kot tudi predstavniki vlad so se oktobra 2005 sestali v Jordaniji na svetovnem forumu za razvoj medijev, da bi raziskali odnos med neodvisnimi mediji ter gospodarskim in političnim razvojem.
Končno je tuniška obveza, podpisana novembra 2005 v drugi fazi (tuniška faza) svetovnega vrha o informacijski družbi, priznala pomemben vpliv IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) kot instrumenta trajnostnega razvoja.
Svetovna Banka je predvidela izvedbo kongresa o komunikacijah in razvoju v Italiji proti koncu leta 2006.
Neenakomerna porazdelitev medijev med severnim in južnim delom sveta
Po navedbah Unesca imajo vse industrializirane države, ki predstavljajo četrtino svetovne populacije, bolj ali manj enako količino časopisov kot države v razvoju (4400 proti 4200).
Število časopisov v posamezni državi v razvoju potrjuje veliko neenakomernost: več kot 20 držav v Afriki ima samo en časopis, v primerjavi s 1456 plačanimi in neodvisnimi dnevnimi časopisi v evropskih državah članicah in državah pristopnicah (Svetovno združenje časopisov, 2004).
V Latinski Ameriki so države kot Brazilija, Mehika in Argentina, ki imajo same veliko več dnevnih časopisov kot Velika Britanija, Francija in Italija skupaj.
V Aziji vodi Indija, ki ima 1334 dnevnih časopisov, Turčija pa ima 457 časopisov, kar je več kot jih ima vsa Afrika.
Pomembno je poudariti vlogo tiskovin (učbenikov, priročnikov, vodičev ipd.), zlasti na tistih območjih sveta, ki nimajo elektrike in so še daleč od uporabe interneta.
V državah v razvoju, kjer je stopnja nepismenosti zelo visoka, radio predstavlja zelo razširjeno orodje za pridobivanje informacij in za komunikacijo.
Na svetu je skoraj 2 milijardi radijskih sprejemnikov, kar pomeni en sprejemnik na dva posameznika. Danes ima v Afriki 20 % prebivalcev v lasti vsaj radio, v arabskih državah in v Aziji ima radio skoraj 28 % prebivalcev, v Latinski Ameriki pa več kot 40 %.
Radio skupnosti je dosegel občudovanja vredne rezultate pri zagotavljanju koristnih informacij revnim ljudem in s tem, da je pokazal, kako lahko skupnosti uporabijo tehnologije v lastne namene.
Če je radio še vedno najbolj razširjen množični medij, je televizija tisti medij, ki se je najhitreje razvil: prvo oddajanje se je začelo v ZDA leta 1936 in v poznih 70-ih je več kot sto držav imelo vsaj eno televizijsko postajo.
Danes je v podsaharski Afriki šest televizij na sto prebivalcev, 17 televizij na sto prebivalcev v arabskih državah ter od 26 do 27 v Aziji in Latinski Ameriki.
Vendar imajo Azija, Afrika, Oceanija in Latinska Amerika skupaj manj kot 20 % vseh televizijskih aparatov na svetu.
Zadnji, vendar ne manj pomemben, je kino, popolnoma ločen sektor, saj je bilo v državah v razvoju v zadnjih letih število obiskovalcev zelo visoko.
Največ obiskovalce v je zabeležila Azija, saj je filmska produkcija tam najvišja, zlasti v Indiji.
Vloga medijev v mednarodnih konfliktih
Mediji so odločilni dejavnik v mirovnih procesih in pokonfliktnih razmerah. Revščina in konflikti soobstajajo v grozljivem začaranem krogu: revščina lahko privede do nasilnih konfliktov, nasilni konflikti pa vedno privedejo do revščine in uničijo gospodarske in socialne mreže, tako kot zahtevajo življenja.
Glede na statistiko strokovnih organizacij sta bili zadnji dve leti najhujši kar zadeva število ubitih novinarjev in zaposlenih v medijih, saj je življenje izgubilo več kot 70 novinarjev in zaposlenih v medijih.
Ni naključje, da je represija informacij in mnenj najhujša zlasti v najrevnejših in najmanj razvitih državah. V teh državah, je na tisoče novinarjev preganjanih, umorjenih, pretepenih, aretiranih in zaprtih, pogosto samo zato, ker dvomijo v pravico svojih vlad, da zakrivajo informacije in kratijo pravico sodržavljanom do odprte razprave in raznolikosti mnenj.
Bistveno je, da medijske izpostave in strokovne zveze spodbujajo natančno, strokovno in etnično poročanje. To je možno doseči s prostovoljnimi kodeksi ravnanja, zagotavljanjem usposabljanja za novinarje in vzpostavitvijo mehanizmov samoureditve.
Množični mediji in IKT za boljše upravljanje izvajanja storitev
Glede na najnovejše podatke Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) danes več kot 80 držav v razvoju trpi kronično pomanjkanje hrane, približno osemsto štiriinpetdeset milijonov ljudi pa živi v lakoti (regijska konferenca FAO, junij 2006, Riga).
Do leta 2025 lahko število svetovnega prebivalstva preseže osem milijard in potrebe po hrani v državah v razvoju se lahko podvojijo. Izziv zagotavljanja varnosti preskrbe s hrano v državah v razvoju zahteva nove tehnologije, nova znanja, nove načine dela in nove načine sodelovanja.
Razvoj infrastrukture, kmetijstva in zasebnega sektorja lahko sodeluje z mediji in informacijami, da bi dosegli rast v korist revnih na podeželju.
Ljudje morajo imeti ustrezen dostop do medijev in IKT; zlasti marginalizirane skupine se lahko srečajo s posebnimi omejitvami pri dostopanju do medijev in IKT ter pri uporabi slednjih za njihove posebne potrebe.
Kot je bilo že omenjeno, so mediji in IKT dokazali, da so zmožni pospešiti družbeni in gospodarski razvoj v smislu zdravstvenega varstva, izboljšanega izobraževanja, zaposlovanja, kmetijstva in trgovine ter tudi z obogatitvijo lokalne kulture.
Zdravstveno varstvo je eno najobetavnejših področij za zmanjšanje revščine prek medijev in tehnologij: medije in tehnologije je možno zlahka uporabiti za doseganje želenih zdravstvenih rezultatov in za omogočanje posvetovanja na daljavo, diagnoz ter zdravljenja v državah v razvoju.
Raziskave kažejo, da povečanje produktivnosti kmetijstva koristi revnim ljudem in ljudem brez zemlje prek boljših možnosti za zaposlitev. Ker velika večina revnih ljudi živi na podeželju in se posredno ali neposredno preživljajo s kmetijstvom, je podpora za kmetijstvo pomembna prednostna naloga za razvoj podeželja.
Mediji in informacijske tehnologije lahko posredujejo uporabne informacije kmetom v obliki oskrbe posevka ali nasada in živinoreje, gnojil in prispevanja kmetijskih surovin, blažitve posledic suš, obvladovanja škodljivih organizmov, namakanja, vremenske napovedi, pridobivanja semen in tržnih cen.
Izobraževanje je bistvenega pomena za uspešen trajnostni razvoj in svoboda medijev ima pomembno vlogo za nadaljnje možnosti izobraževanja.
Usposabljanje novinarjev je svetovno družbeno vprašanje: nič ni pomembnejše od tega, da se zagotovi spoštovanje moških in žensk, ki vzpostavljajo in uporabljajo medijska in komunikacijska orodja.
Spol in mediji za razvoj
Večina žensk v državah v razvoju še vedno nima dostopa do medijev in komunikacijskih tehnologij, za ženske pa je v primerjavi z moškimi manjša verjetnost, da so izobražene ali pismene.
Od žensk se tudi manj pričakuje, da so sposobne plačati za dostop do medijev in informacijskih tehnologij zaradi popolnega pomanjkanja sredstev ali pa ker nimajo nadzora nad izdatki v gospodinjstvu. Omejitve pri razpolaganju časa ali gibanja žensk zunaj doma tudi lahko zmanjšajo njihovo možnost dostopa do tehnologij.
Pri načrtovanju in izvajanju je bistvenega pomena ozaveščenost o enakosti med spoloma.
Vedno več žensk vstopa v poslovno delovno okolje in njihova vloga lastnic podjetij raste. Za majhna podjetja je dostop do finančnih sredstev, podatkov o trgu in usposabljanja bistven: mediji in IKT imajo lahko pomembno vlogo pri odpiranju poslovnih priložnosti.
Dostop do informacij in svoboda izražanja sta bistvena za učinkovite strategije za spodbujanje in varovanje pravice do reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter do ustreznega okolja.
Mladi in mediji
Mladi lahko predstavljajo najširši sektor prebivalstva v veliko državah v razvoju in stopnja izobrazbe in pismenosti je še zlasti med mladimi ženskami višja kot med starejšimi generacijami. Čeprav prihajajo iz oddaljenih področij, so bili mladi lahko izpostavljeni zahodni civilizaciji prek videa in kina. Obstaja večja možnost, da imajo sposobnost sporazumevanja v različnih jezikih in so bolj seznanjeni z mediji in IKT.
Omogočiti dostop do medijev in komunikacijskih tehnologij marginaliziranim skupinam in invalidnim osebam
Skoraj 80 % invalidnega prebivalstva, ki šteje 500 milijonov, živi v državah v razvoju.
Prizadevanja za olajšanje dostopa do medijev in IKT invalidnim osebam so v teku. Med ta prizadevanja spada razvoj prilagodljivih tehnologij, kar je za veliko invalidnih ljudi glavni predpogoj za rabo računalniških tehnologij.
Zaključki
Svoboda tiska ni pomembna samo za demokracijo, ampak je bistven proces tudi za človekov razvoj.
Natančneje, svoboda izražanja in svoboda do informacij sta absolutno odločilni za izkoreninjenja revščine in ohranjanje razmer brez revščine ter za človekove pravice.
Spodbujanje trajnega dialoga in partnerstva na mednarodni in nacionalni ravni ter razvoj skupnih ciljev je bistvenega pomena za varstvo človekovih pravic, razvojnih procesov in bojev proti revščini.
Komunikacije za razvojne metodologije, v povezavi s tehnološkimi inovacijami, lahko pomagajo podeželskim in prikrajšanim skupnostim dostopati do znanja, ki ga potrebujejo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev.
Potencial informacij kot vira strateškega razvoja mora biti vključen kot stalni element v proces načrtovanja razvoja.
Prost pretok informacij krepi odgovornost in preglednost, preprečuje korupcijo ter povečuje zmožnost skupin v skupnosti za sodelovanje pri oblikovanju politik.
Mediji so bistveno orodje pri preprečevanju nasilnih konfliktov, ker ustvarjajo platformo za nenasilne razprave in reševanje težav. Z dajanjem besede posameznikom in skupinam svobodni mediji blažijo občutek izoliranosti in obupa, ki pogosto vodi do nasilja.
MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (13.7.2006)
za Odbor za razvoj
o medijih in razvoju
(2006/2080(INI))
Pripravljavka mnenja: Karin Resetarits
POBUDE
Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za razvoj, kot pristojni odbor, da v predlog resolucije vključi naslednje predloge:
1. potrjuje, da je pomembno zagotoviti bolj sistematično vključevanje svobode izražanja in komunikacije v strategije in politike financiranja razvojnega programa;
2. meni, da morajo programi financiranja za razvoj vključevati bolj sistematično vključevanje od države neodvisnih medijev;
3. poudarja pomen medijev za pospeševanje spoštovanja kulturne raznolikosti ter spodbujanje nacionalnega in mednarodnega kulturnega razvoja;
4. meni, da so mediji ključni element za hitro širjenje informacij v zvezi z novimi znanstvenimi dosežki in tehnologijami, ki spodbujajo in krepijo razvoj;
5. vztraja, da vloga medijev ni omejena na splošne modele, da pa je treba okrepiti alternativne medije in neformalna komunikacijska omrežja ter jih vključiti v vse načrte za infrastrukturni razvoj;
6. poudarja, da mora razvoj pomeniti družbeni in trajnostni razvoj, pri katerem se družbene in okoljske vrednote enako spoštujejo;
7. podpira nevladne organizacije in sklade, ki investirajo v izobraževanje novinarjev v državah v razvoju in skrbijo za izboljšanje delovnih pogojev medijskih strokovnjakov, tako da lahko resnično opravljajo svoje delo varno in neodvisno;
8. poudarja, da je pomembno okrepiti družbeno in izobraževalno infrastrukturo z investiranjem v boljše šolske knjige in programe za financiranje medijev, ki ponujajo tudi izobraževalno vsebino;
9. poudarja, da mora biti izobraževalna vsebina osredotočena na dvigovanje javne osveščenosti o pomenu in moči medijev v procesu oblikovanja demokratične družbe;
10. poziva, da je treba v programe za globalni razvoj vključiti elemente, kot so svoboda izražanja, svoboda tiska, sodelovanje pri javnem sprejemanju odločitev in zaščita ranljivih skupin;
11. poziva vlade in organe oblasti po vsem svetu, naj ustavijo zlasti prakso nekaznovanja nasilja nad novinarji in naj uvedejo preiskave in kaznujejo odgovorne za napade na medijske strokovnjake ter sprejmejo potrebne previdnostne ukrepe, ki bodo novinarjem omogočili, da bodo državljane seznanjali z bistvenim znanjem in nepristranskimi informacijami iz svobodnega in neodvisnega tiska.
POSTOPEK
|
Naslov |
Mediji in razvoj |
||||||
|
Št. postopka |
|||||||
|
Pristojni odbor |
DEVE |
||||||
|
Mnenje pripravil |
CULT |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Karin Resetarits |
||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
20.6.2006 |
|
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
13.7.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 0 1 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Badia I Cutchet, Ivo Belet, Guy Bono, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Věra Flasarová, Hanna Foltyn-Kubicka, Milan Gaľa, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Lissy Gröner, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Manolis Mavrommatis, Marianne Mikko, Ljudmila Novak, Doris Pack, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Pál Schmitt, Nikolaos Sifunakis, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Henri Weber, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Erna Hennicot-Schoepges, Nina Škottová |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
2 substitute members of EPP were present, but only one was allowed to vote in view of not exceeding the allowed contingent of voting members |
||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Mediji in razvoj |
|||||||||||
|
Št. postopka |
||||||||||||
|
Pristojni odbor |
DEVE |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
CULT |
FEMM |
|
|
|
|||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
FEMM |
|
|
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Manolis Mavrommatis |
|
||||||||||
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||
|
Obravnava v odboru |
30.5.2006 |
10.7.2006 |
|
|
|
|||||||
|
Datum sprejetja |
28.8.2006 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+ - 0 |
25 0 0 |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Alessandro Battilocchio, Thierry Cornillet, Nirj Deva, Alexandra Dobolyi, Michael Gahler, Filip Andrzej Kaczmarek, Ģirts Valdis Kristovskis, Miguel Angel Martínez Martínez, Luisa Morgantini, Horst Posdorf, Pierre Schapira, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
John Bowis, Milan Gaľa, Ana Maria Gomes, Alain Hutchinson, Jan Jerzy Kułakowski, Bernard Lehideux, Manolis Mavrommatis, Miloslav Ransdorf, Anders Wijkman, Zbigniew Zaleski |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
|||||||||||
|
Datum predložitve |
31.8.2006 |
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
|||||||||||