POROČILO o predlogu odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenova)
18.9.2006 - (KOM(2006)0029 – C6‑0076/2006 – 2006/0009(CNS)) - *
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Dimitrios Papadimoulis
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenova)
(KOM(2006)0029 – C6‑0076/2006 – 2006/0009(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0029)[1],
– ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES in člena 203 Pogodbe ESAE, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0076/2006),
– ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za razvoj(A6‑0286/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, da ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES in v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe ESAE;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 | |
|
(1) Odločbo Sveta (2001/792/ES, Euratom) z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite je treba bistveno spremeniti. Zaradi jasnosti je treba omenjeno odločbo prenoviti. |
(1) Odločbo Sveta (2001/792/ES, Euratom) z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite je treba bistveno spremeniti, da se Evropska unija na nujne primere učinkoviteje in dosledneje odzove. Zaradi jasnosti je treba omenjeno odločbo prenoviti. |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 2 | |
|
(2) V zadnjih letih smo bili priča povečanju števila in silovitosti naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek, ki so zahtevale veliko človeških življenj, uničile gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter povzročile škodo okolju. |
(2) V zadnjih letih smo bili priča povečanju števila in silovitosti naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek, ki so zahtevale veliko človeških življenj, povzročile izgubo premoženja, vključno s kulturno dediščino, uničile gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter povzročile škodo okolju in javnemu zdravju. |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
|
(2a) Vidik javnega zdravja vseh intervencij civilne zaščite mora biti vključen v področje uporabe te odločbe ob upoštevanju, da vse nesreče ljudi prizadenejo fizično in psihično, kar zelo obremenjuje sisteme zdravstvenega in socialnega varstva še dolgo po koncu intervencijske faze. |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 2 b (novo) | |
|
|
(2b) Vzpostavitev instrumentov na področju civilne zaščite mora predvsem koristiti prizadetim državljanom po nesreči. Takšna korist mora biti vidna in merljiva, da izraža jasno sporočilo solidarnosti držav članic EU. |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 3 | |
|
(3) Delovanje Skupnosti za izvajanje resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 8. julija 1991 o izboljšanju vzajemne pomoči med državami članicami ob naravni ali tehnološki nesreči je prispevalo k varstvu ljudi, okolja in premoženja. Konvencija o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 98/685/EC, je nadalje pomagala izboljšati preprečevanje industrijskih nesreč in ravnanje ob njih. |
(3) Delovanje Skupnosti za izvajanje resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 8. julija 1991 o izboljšanju vzajemne pomoči med državami članicami ob naravni, radiološki ali tehnološki nesreči je prispevalo k varstvu ljudi, okolja in premoženja. Konvencija o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 98/685/ES, je nadalje pomagala izboljšati preprečevanje industrijskih nesreč in ravnanje ob njih. |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 4 | |
|
(4) Z Odločbo Sveta (2001/792/ES, Euratom) je bil vzpostavljen mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu mehanizem), ki prav tako upošteva posebne potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regij ali otokov Skupnosti.. V zadnjih letih se je bistveno povečalo število držav, ki so uporabile mehanizem civilne zaščite. Mehanizem je treba okrepiti, da se zagotovi učinkovitejša in vidnejša predstavitev evropske solidarnosti ter omogoči razvoj evropskih zmožnosti hitrega odzivanja, kot je pozval Evropski svet v sklepih svojega srečanja z dne 16. in 17. junija 2005 ter Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 13. januarja 2005 o nesreči zaradi cunamija. |
(4) Z Odločbo Sveta (2001/792/ES, Euratom) je bil vzpostavljen mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu mehanizem), ki prav tako upošteva posebne potrebe v smislu pomoči in dostave pomoči v izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regijah ali otokih Skupnosti. Specializirane intervencijske ekipe morajo biti na voljo, da se omogoči boljši odziv na razmere in potrebe teh območij. V zadnjih letih se je bistveno povečalo število držav, ki so uporabile mehanizem civilne zaščite. Mehanizem je treba okrepiti, da se zagotovi učinkovitejša in vidnejša predstavitev evropske solidarnosti ter omogoči razvoj evropskih zmožnosti hitrega odzivanja, kot je pozval Evropski svet v sklepih svojega srečanja z dne 16. in 17. junija 2005 ter Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 13. januarja 2005 o nesreči zaradi cunamija. |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 6 | |
|
(6) Mehanizem mora olajšati odziv civilne zaščite na vse vrste večjih nesreč, vključno z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, tehnološkimi, radiološkimi in okoljskimi nesrečami, terorističnimi dejanji ter onesnaženjem morja ob nesrečah, kot določa Odločba št. 2850/2000/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja. Pomoč civilne zaščite se lahko zahteva ob vseh teh nesrečah, da se dopolnijo odzivne možnosti prizadete države. |
(6) Mehanizem mora olajšati odziv civilne zaščite na vse vrste večjih nesreč, vključno z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, tehnološkimi, radiološkimi in okoljskimi nesrečami, ki se pripetijo v Skupnosti ali zunaj nje, vključno s terorističnimi dejanji ter onesnaženjem morja ob nesrečah in namernim onesnaženjem morja, kot določa Odločba št. 2850/2000/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja. Pomoč civilne zaščite se lahko zahteva ob vseh teh nesrečah, da se dopolnijo odzivne možnosti prizadete države. |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 7 | |
|
(7) Preprečevanje je bistvenega pomena za varstvo pred naravnimi, tehnološkimi in okoljskimi nesrečami in bi bilo zato prav, da se razmisli o nadaljnjem ukrepanju. S prispevanjem k nadaljnjemu razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja mora Skupnost pomagati državam članicam pri skrajšanju časa, potrebnega za odziv na naravne nesreče. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe informacijske vire. |
(7) Preprečevanje je bistvenega pomena za varstvo pred naravnimi, tehnološkimi in okoljskimi nesrečami in bi bilo zato prav, da se razmisli o nadaljnjem ukrepanju. S prispevanjem k nadaljnjemu razvoju sistemov opozarjanja in zgodnjega opozarjanja mora Skupnost pomagati državam članicam pri skrajšanju časa, potrebnega za odziv na naravne nesreče in opozarjanje državljanov EU. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe informacijske vire kot tudi vire spremljanja oziroma odkrivanja ter bi morali vključevati štiri medsebojno povezane elemente, ki obsegajo znanje o nevarnosti in občutljivosti, obveščanje in razširjanje, pripravljenost in zmožnost za odzivanje. |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
|
(7a) Upravljanje zemljišč in raba zemljišč sta pomembna dela politike in načrtov za preprečevanje in ublažitev posledic nesreč. Zato morajo načrti in politike izvajati celostne okoljske pristope in pristope upravljanja naravnih virov, ki vključujejo zmanjšanje tveganja nesreč. |
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 7 b (novo) | |
|
|
(7b) Sistem GMES (globalno nadzorovanje okolja in varnosti), ki podpira razvoj evropske okoljske in varnostne politike ter pomaga nadzorovati njeno izvajanje na lokalni, regionalni in svetovni ravni kot tudi na ravni Skupnosti, je treba sistematično uporabljati. Glede na strateški pomen opazovanja zemlje na področju okolja in varnosti se je treba držati rokov, določenih na zasedanju v Göteborgu junija 2001, najkasneje do 2008 pa je treba razviti evropsko neodvisno in operativno zmožnost za globalno spremljanje. |
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 7 c (novo) | |
|
|
(7c) Učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja in odzivanja temelji na štirih, med seboj tesno povezanih dejavnikih: opredelitev in ocena tveganja, stalno spremljanje in opredelitev tveganja, ko se pojavi, mehanizem opozarjanja in obveščanja, zmožnost za pripravljenost, odziv in pomoč. |
Obrazložitev | |
Prvi korak k boljšemu poznavanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, je opredelitev in ocena tveganja s pomočjo raziskav in izmenjave informacij; saj to hkrati pripomore k razvoju uporabnih raziskav in potrebnih orodij. S povezovanjem in vzpostavitvijo dodatnih senzorjev za zgodnje opozarjanje bo spremljanje in odkrivanje virov tveganja lažje. Z izboljšanjem regionalnih mrež za zgodnje opozarjanje in obveščanje se bo okrepila upravna zmožnost za zagotavljanje informacij na lokalni ravni. S pomočjo teh dejavnikov in z razvojem mehanizma EU za pripravljenost in odziv bo mogoče razviti učinkovit sistem civilne zaščite v Uniji in izven nje, njen zaščitni znak pa bo pristna vzajemna pomoč za državljane. | |
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 8 | |
|
(8) Na ravni držav članic in Skupnosti je treba sprejeti predhodne ukrepe, da se ob nesrečah omogoči hitra mobilizacija intervencijskih ekip in ustrezno fleksibilna koordinacija ter da se s programom usposabljanja omogoči učinkovita odzivna sposobnost in komplementarnost ekip za oceno stanja in/ali koordinacijo, intervencijskih ekip in druge pomoči, kot je primerno. Drugi predhodni ukrepi vključujejo združevanje informacij v zvezi s potrebno zdravstveno pomočjo in spodbujanje uporabe novih tehnologij. Za prispevek k razvoju zmožnosti hitrega odzivanja civilne zaščite bi bilo treba upoštevati razvoj dodatnih intervencijskih modulov civilne zaščite, ki so sestavljeni iz virov ene ali več držav članic. |
(8) Na ravni držav članic in Skupnosti je treba sprejeti predhodne ukrepe, da se ob nesrečah omogoči hitra mobilizacija intervencijskih ekip in ustrezno fleksibilna koordinacija ter da se s programom usposabljanja omogoči učinkovita odzivna sposobnost in komplementarnost ekip za oceno stanja in/ali koordinacijo, intervencijskih ekip in druge pomoči, kot je primerno. Drugi predhodni ukrepi vključujejo združevanje informacij v zvezi s potrebno zdravstveno pomočjo, zagotavljanje interoperabilnosti opreme, ki se uporablja med intervencijami, in spodbujanje uporabe novih tehnologij. Za prispevek k razvoju zmožnosti hitrega odzivanja civilne zaščite bi bilo treba upoštevati razvoj dodatnih intervencijskih modulov civilne zaščite, ki so sestavljeni iz virov ene ali več držav članic in delujejo popolnoma združljivo. Upoštevati je treba razvoj posebnih modulov za pripravljenost, kot ga predlaga sporočilo Komisije z dne 20. aprila 2005 o izboljšanju mehanizma civilne zaščite Skupnosti1. |
|
| |
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
|
(8a) Obveščeni in izobraženi državljani so manj ranljivi. Kot dopolnilo k razvoju sistemov opozarjanja in zgodnjega opozarjanja mora Komisija predstaviti celovito strategijo proti nezgodam in nesrečam (kot je obljubila v delovnem programu za leto 2002, (KOM(2001)0620, točka 4, 3. ključni ukrep, stran 10) s posebnim poudarkom na obveščanju in usposabljanju državljanov, zlasti otrok. |
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 8 b (novo) | |
|
|
(8b) Da se zagotovi in olajša učinkovito preprečevanje, pripravljenost in odziv na večje nesreče, je treba izvesti obsežne kampanje obveščanja ter tudi izobraževanje in pobude ozaveščanja, namenjene javnosti, zlasti mladim. |
Predlog spremembe 15 Uvodna izjava 10 | |
|
(10) Mehanizem naj bi omogočil mobilizacijo in koordinacijo intervencij, da bi pomagal zagotoviti boljše varstvo predvsem ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, in tako zmanjšal izgubo človeških življenj, poškodbe, materialno škodo, gospodarsko in okoljsko škodo in pomagal zagotoviti večjo dosegljivost ciljev socialne kohezije in solidarnosti. Okrepljeno sodelovanje na področju intervencij civilne zaščite bi moralo temeljiti na strukturi civilne zaščite Skupnosti, ki bi bila sestavljena iz centra za spremljanje in informiranje ter skupnega informacijskega in komunikacijskega sistema za nesreče, katera bi upravljala Komisija, in operativnih točk za stike v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje veljavnih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij. |
(10) Mehanizem naj bi omogočil mobilizacijo in koordinacijo intervencij, da bi pomagal zagotoviti boljše varstvo predvsem ljudi, pa tudi javnega zdravja, okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, in tako zmanjšal izgubo človeških življenj, poškodbe, materialno škodo, gospodarsko in okoljsko škodo in pomagal zagotoviti večjo dosegljivost ciljev socialne kohezije in solidarnosti. Okrepljeno sodelovanje na področju intervencij civilne zaščite bi moralo temeljiti na evropskem centru za strateško usklajevanje civilne zaščite, ki bi bil sestavljen iz centra za spremljanje in informiranje ter skupnega informacijskega in komunikacijskega sistema za nesreče, ki bi ju upravljala Komisija, in operativnih točk za stike v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem moral omogočati zbiranje veljavnih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij, kar bi zagotovilo razpoložljivost dodatnih sredstev za hitro mobilizacijo pri obvladovanju nesreč. |
Predlog spremembe 16 Uvodna izjava 12 | |
|
(12) Razpoložljivost primernih prevoznih sredstev je treba izboljšati, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Skupnosti. Skupnost bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozne vire držav članic in mobilizirala, kjer bi bilo potrebno, dodatna prevozna sredstva. |
(12) Pomanjkanje zadovoljivih prevoznih sredstev lahko bistveno zmanjša učinkovitost operacije pomoči civilne zaščite in negativno vpliva na obseg in trajanje operacije. Razpoložljivost primernih prevoznih sredstev je treba izboljšati, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Skupnosti. Skupnost bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozne vire držav članic in mobilizirala, kjer bi bilo potrebno, dodatna prevozna sredstva. Sekretariat Sveta, Komisija (zlasti center za spremljanje in informiranje) in generalni direktorat Evropske Komisije za humanitarno pomoč (ECHO) morajo čim prej vzpostaviti postopke za hitro izmenjavo informacij glede ocenjevanja skupnih potreb in določanja morebitno razpoložljivih prevoznih sredstev. Svet in Komisija bi morala preučiti možnosti financiranja prevoznih sredstev v okviru proračuna Skupnosti. |
Predlog spremembe 17 Uvodna izjava 14 | |
|
(14) Možnost mobilizacije dodatne pomoči na ravni Skupnosti, ki dopolnjuje pomoč civilne zaščite s strani držav članic, je potrebna kot varnostna mreža, zlasti kadar obstajajo podobne grožnje, ki prizadevajo več držav članic. |
(14) Čeprav je splošna pomoč, ki jo zagotavlja mehanizem, v večini primerov precejšnja, lahko le redko v celoti ugodi zahtevam. Vendar je možnost mobilizacije dodatne pomoči na ravni Skupnosti, ki dopolnjuje pomoč civilne zaščite s strani držav članic, potrebna kot varnostna mreža, zlasti kadar obstajajo podobne grožnje, ki prizadevajo več držav članic. |
Predlog spremembe 18 Uvodna izjava 16 | |
|
(16) Mehanizem Skupnosti bi lahko služil tudi kot orodje za omogočanje in podporo kriznega upravljanja v skladu s skupno deklaracijo Sveta in Komisije z dne 29. septembra 2003 o uporabi mehanizma Skupnosti za civilno zaščito v kriznem upravljanju iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji, kot tudi za omogočanje in podporo konzularnega sodelovanja ob nesrečah v tretjih državah. Udeležba držav kandidatk in sodelovanje z ostalimi tretjimi državami bi moralo biti omogočeno, saj bi to povečalo učinkovitost in vplivnost tega mehanizma. |
(16) Mehanizem Skupnosti bi lahko služil tudi kot orodje za omogočanje in podporo kriznega upravljanja v skladu s skupno deklaracijo Sveta in Komisije z dne 29. septembra 2003 o uporabi mehanizma Skupnosti za civilno zaščito v kriznem upravljanju iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji, kot tudi za omogočanje in podporo konzularnega sodelovanja ob nesrečah v tretjih državah. Udeležba držav kandidatk in sodelovanje z ostalimi tretjimi državami ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami bi morala biti omogočena, saj imajo lahko nesreče v tretjih državah precejšen učinek na države članice in evropske državljane. Taka udeležba bi povečala učinkovitost in vplivnost tega mehanizma. |
Obrazložitev | |
Ta odločba mora posebej določiti razvoj sodelovanja z mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami na področju civilne zaščite, pa tudi sistemov obveščanja in zgodnjega opozarjanja, kot sta enota ZN za zmanjševanje naravnih nesreč (DRU-UNDP) in sistem opozarjanja ZN za oceno nesreč in koordinacijo (UNDAC). 16. junija 2006 je Evropski svet posebej pozval k izboljšanju odzivnosti Unije na nujne primere, krize in nesreče v Uniji in zunaj nje (gl. sklepe Sveta, točka 12). Sodelovanje te vrste daje dodano vrednost drugim ukrepom Unije, pozitivnih učinkov pa ne čutijo le države članice, ampak tudi evropski državljani, tudi tisti zunaj ozemlja držav članic Unije. | |
Predlog spremembe 19 Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
|
(16a) Vzpostavitev točk za medsebojno konzularno podporo, ki jo je treba obravnavati čim prej, lahko izboljšajo storitve za državljane in sinergije med predstavništvi držav članic. Za dodatno preučevanje te možnosti bi države članice EU v določenih regijah morale predvideti skupne umestitve konzularnih storitev. |
Predlog spremembe 20 Člen 1, odstavek 2 | |
|
Varstvo, ki ga zagotavlja mehanizem, primarno zajema ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, terorističnih dejanjih in tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, vključno z onesnaževanjem morja ob nesrečah (v nadaljnjem besedilu „večje nesreče”), ki se pripetijo v Skupnosti ali zunaj nje, ob upoštevanju posebnih potreb, ki jih imajo izolirane, oddaljene in druge regije ali otoki Skupnosti. Mehanizem ne sme vplivati na obveznosti iz veljavne zadevne zakonodaje Evropske skupnosti ali Evropske skupnosti za atomsko energijo ali iz veljavnih mednarodnih sporazumov. |
Varstvo, ki ga zagotavlja mehanizem, primarno zajema varnost državljanov in javno zdravje, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, terorističnih dejanjih in tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, vključno z onesnaževanjem morja ob nesrečah in namernim onesnaževanjem morja, kot določa Odločba št. 2850/2000/ES (v nadaljevanju „večje nesreče”), ki se pripetijo v Skupnosti ali zunaj nje, ob upoštevanju posebnih potreb, ki jih imajo izolirane, oddaljene in druge regije ali otoki Skupnosti. Mehanizem ne sme vplivati na obveznosti iz veljavne zadevne zakonodaje Evropske skupnosti ali Evropske skupnosti za atomsko energijo ali iz veljavnih mednarodnih sporazumov. |
Predlog spremembe 21 Člen 2, točka 1 | |
|
(1) določanje intervencijskih ekip in druge podpore za intervencijo, ki je na voljo v državah članicah za intervencijo ob nesrečah, vključno z vojaškimi sredstvi in možnostmi, ki so na voljo za podporo civilni zaščiti; |
(1) določanje intervencijskih ekip in druge podpore za intervencijo, ki je na voljo v državah članicah za intervencijo ob nesrečah, vključno z določanjem vojaških sredstev in možnosti, ki jih kot zadnjo možnost prostovoljno da na voljo država članica za podporo civilni zaščiti v dopolnilni in podporni vlogi; |
Predlog spremembe 22 Člen 2, točka 2 | |
|
(2) vzpostavitev in izvajanje programa usposabljanja za intervencijske ekipe in drugo intervencijsko podporo ter za strokovnjake ekip, odgovornih za oceno stanja ali koordinacijo; |
(2) vzpostavitev in izvajanje programa usposabljanja za intervencijske ekipe in drugo intervencijsko podporo ter za strokovnjake ekip, odgovornih za oceno stanja in/ali koordinacijo; |
Predlog spremembe 23 Člen 2, točka 3 | |
|
(3) delavnice, seminarje in pilotne projekte o glavnih vidikih intervencij; |
(3) usposabljanje, srečanja, izmenjavo osebja in strokovnjakov, vaje, delavnice, seminarje in pilotne projekte o glavnih vidikih intervencij za izboljšanje preprečevanja, pripravljenosti in učinkovitega odziva na večje nesreče; |
Predlog spremembe 24 Člen 2, točka 4 | |
|
(4) ustanovitev in napotitev ekip, odgovornih za oceno stanj ali koordinacijo; |
(4) ustanovitev in napotitev strokovnjakov, uradnikov za zvezo in ekip, odgovornih za oceno stanj in/ali koordinacijo z ustreznimi sredstvi in opremo; |
Predlog spremembe 25 Člen 2, točka 6 | |
|
(6) uvedbo in upravljanje skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč (CECIS), da se omogoči komunikacija in sporočanje informacij med MIC in operativnimi točkami za stike v državah članicah; |
(6) uvedbo in upravljanje skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč (CECIS), da se omogoči komunikacija in sporočanje informacij med MIC in operativnimi točkami za stike v državah članicah, kot tudi ekipe Skupnosti, dejavne na tem področju; |
Predlog spremembe 26 Člen 2, točka 7 | |
|
(7) vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja ob upoštevanju obstoječih informacijskih virov, da se omogoči hitro odzivanje držav članic in MIC-a; |
(7) vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja ob upoštevanju obstoječih informacijskih virov kot tudi virov spremljanja oziroma odkrivanja, da se omogoči hitro odzivanje držav članic in MIC-a ter tudi obveščanje in opozarjanje prebivalstva na območjih, ki jih ogrožajo nesreče, z uporabo signalov in postopkov, enotnih po vsej EU; |
Predlog spremembe 27 Člen 2, točka 7 a (novo) | |
|
|
(7a) določanje najboljših praks za krepitev osveščenosti državljanov in razširjanje informacij o varnem vedenju v primeru večjih nevarnosti; |
Predlog spremembe 28 Člen 2, točka 8 | |
|
(8) vzpostavitev prevoza, logistike in druge podpore na ravni Skupnosti; |
(8) vzpostavitev in upravljanje prevoza reševalnih ekip in opreme, logistične podpore in zagotavljanje interoperabilnosti uporabljene opreme ter druge podpore na ravni Skupnosti za olajšanje intervencij; |
Predlog spremembe 29 Člen 2, točka 8 a (novo) | |
|
|
(8a) uvedba ukrepov, ki bi omogočili in podprli pomoč državljanom EU ob nesrečah v tretjih državah; |
Predlog spremembe 30 Člen 2, točka 8 b (novo) | |
|
|
(8b) opredeljevanje in beleženje najboljših praks pri obravnavi izrednih dogodkov, kriz in nesreč ter pripravo priročnika Skupnosti za civilno zaščito, prilagojenega potrebam in posebnostim držav članic, |
Obrazložitev | |
Razvijanje najboljših praks, ki temeljijo na zbiranju podatkov in znanja na področju civilne zaščite, je bistvenega pomena za izboljšanje odzivnosti Unije na izredne dogodke, krize in nesreče. S pripravo priročnika in smernic Skupnosti na področju civilne zaščite, prilagojenih potrebam in posebnostim držav članic, se bodo okrepile sedanje operativne izkušnje, kako izboljšati način za obravnavo nujnih primerov, kriz in nesreč. | |
Predlog spremembe 31 Člen 2 a (novo) | |
|
|
Člen 2a |
|
|
Opredelitev pojmov |
|
|
V tej odločbi: |
|
|
(a) „večja nesreča“ pomeni vsak pojav ali dogodek, ki ogroža ali lahko ogrozi ljudi, javno zdravje, premoženje, kulturno dediščino ali okolje in je posledica naravnih, industrijskih ali tehnoloških nesreč, vključno z onesnaževanjem morja, ali terorističnih dejanj; |
|
|
(b) „pripravljenost“ pomeni vsak ukrep, ki se izvaja vnaprej za učinkovito hitro odzivanje ob nevarnostih, vključno s pravočasnimi in učinkovitimi zgodnjimi opozarjanji ter začasno evakuacijo ljudi in premoženja z ogroženih lokacij; |
|
|
(c) „zgodnje opozarjanje“ pomeni zagotovitev pravočasnih in učinkovitih informacij, ki omogočajo sprejetje ukrepov za izogibanje tveganjem ali njihovo zmanjšanje ter zagotavljajo pripravljenost za učinkovit odziv; |
|
|
(d) „hitro odzivanje“ pomeni vsak ukrep, sprejet med večjo nesrečo ali po njej za odpravljanje njenih neposrednih posledic; |
|
|
(e) "intervencijski modul" pomeni vnaprej določeno nalogo in s potrebami pogojeno strukturirano ureditev zmogljivosti, ki predstavlja kombinacijo človeških in materialnih sredstev, ki se jih lahko uporabi glede na zmogljivost modula za intervencijo oziroma glede na nalogo ali naloge, ki jih lahko izvede, in sicer: |
|
|
– ga sestavljajo viri ene ali več držav, ki sodelujejo v okviru mehanizma, |
|
|
– lahko izvaja naloge s področja pripravljenosti in odziva, |
|
|
– lahko izvaja naloge v skladu s priznanimi mednarodnimi smernicami, |
|
|
– se ga lahko razpošlje v roku 10 ur po prošnji za pomoč, še posebej za izpolnjevanje prednostnih potreb in nalog podpore, |
|
|
– lahko v danem časovnem okviru deluje neodvisno in samostojno, če to zahtevajo okoliščine na kraju samem, in se ga obravnava ločeno ali v kombinaciji z drugimi viri, |
|
|
– je združljiv z drugimi moduli. |
Predlog spremembe 32 Člen 3, odstavek 1 | |
|
1. Države članice vnaprej določijo intervencijske ekipe v sklopu pristojnih služb in zlasti v sklopu svojih služb za civilno zaščito ali drugih služb za ukrepanje ob nesrečah, ki bi lahko bile na voljo za posredovanje ali bi jih bilo mogoče organizirati v zelo kratkem času, da se napotijo običajno v 12 urah po prošnji za pomoč. Pri tem morajo upoštevati, da bi morala biti sestava ekipe odvisna od vrste večje nesreče in od posebnih potreb ob takšnih nesrečah. |
1. Države članice vnaprej določijo intervencijske ekipe oziroma intervencijske module v sklopu pristojnih služb in zlasti v sklopu svojih služb za civilno zaščito ali drugih služb za ukrepanje ob nesrečah, ki bi lahko bile na voljo za posredovanje ali bi jih bilo mogoče organizirati v zelo kratkem času, da se napotijo običajno v 12 urah po prošnji za pomoč. Pri tem morajo upoštevati, da bi morala biti sestava ekipe ali modulov odvisna od vrste večje nesreče in od posebnih potreb ob takšnih nesrečah. |
Predlog spremembe 33 Člen 3, odstavek 2 | |
|
2. Države članice izberejo strokovnjake, ki se lahko javijo na kraju nesreče iz ekipe, odgovorne za oceno stanj ali koordinacijo. |
2. Države članice izberejo strokovnjake, ki se lahko javijo na kraju nesreče iz ekipe, odgovorne za oceno stanj in/ali koordinacijo. |
Predlog spremembe 34 Člen 3, odstavek 3 | |
|
3. Države članice si prizadevajo za vzpostavitev intervencijskih modulov civilne zaščite, ki so sestavljeni iz virov ene ali več držav članic in se lahko uporabijo v zelo kratkem času za izvrševanje nalog podpore ali za izpolnjevanje prednostnih potreb. |
3. Države članice si prizadevajo za vzpostavitev intervencijskih modulov civilne zaščite, ki so sestavljeni iz virov ene ali več držav članic in se lahko uporabijo v zelo kratkem času zlasti za izpolnjevanje prednostnih potreb ter za izvrševanje nalog podpore. |
Predlog spremembe 35 Člen 3, odstavek 6 | |
|
6. Države članice sprejmejo ukrepe za zagotavljanje pravočasnega prevoza pomoči civilne zaščite. |
6. Države članice ob podpori Komisije sprejmejo ukrepe za zagotavljanje pravočasnega prevoza pomoči civilne zaščite, ki jo nudijo države članice. |
Predlog spremembe 36 Člen 4, odstavek 1, točka (c) | |
|
(c) prispeva k vzpostavitvi sistemov zgodnjega opozarjanja v korist držav članic in MIC-a; |
(c) prispeva k vzpostavitvi sistemov zgodnjega opozarjanja in odzivanja ter k podpori za njihovo povezovanje v korist državljanov EU za nesreče, ki prizadenejo ozemlje EU, ob upoštevanju obstoječih informacijskih virov kot tudi virov spremljanja oziroma odkrivanja, da se omogoči hitro odzivanje držav članic in MIC-a; sistemi opozarjanja morajo biti v vseh državah članicah povezani s sistemi opozarjanja za razširjanje informacij in zagotovitev, da so vsi državljani pripravljeni v primeru nezgode ali nesreče; |
Obrazložitev | |
Za hiter in učinkovit odziv ob nujnih primerih, krizah in nesrečah na ravni Unije je treba vzpostaviti sisteme obveščanja, zgodnjega opozarjanja in odzivanja ter podpreti njihovo povezovanje v korist držav članic in centra za spremljanje in informiranje. | |
Predlog spremembe 37 Člen 4, odstavek 1, točka (c a) (novo) | |
|
|
(ca) spodbuja interoperabilnost sistemov opozarjanja, zgodnjega opozarjanja in odzivanja v korist držav članic in MIC-a ter usklajevanje z drugimi specializiranimi centri in agencijami Skupnosti; |
Obrazložitev | |
Evropski svet je 16. junija 2006 pozval k boljšemu usklajevanju med sredstvi držav članic, da bi se Unija odzivala učinkovito in bi bila zmožna zagotoviti visoko raven zaščite za evropske državljane (glej sklepe predsedstva, točka 14). Zato mora Komisija v sodelovanju z državami članicami spodbujati interoperabilnost sistemov obveščanja, zgodnjega opozarjanja in odzivanja v korist držav članic in MIC-a ter usklajevanje z drugimi specializiranimi centri in agencijami Skupnosti, kot je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni; tako bi zagotovili optimalno delovanje mehanizma. | |
Predlog spremembe 38 Člen 4, odstavek 1, točka (f a) (novo) | |
|
|
(fa) pripravi smernice za obveščanje in izobraževanje državljanov za namenom povečati njihovo osveščenost in izboljšati samozaščito; |
Obrazložitev | |
Obveščanje in izobraževanje državljanov z namenom povečati njihovo osveščenost in izboljšati samozaščito je posebej pomembno, da bi pravilno ravnali ob nujnih primerih, krizah in nesrečah, zlasti takoj na začetku. | |
Predlog spremembe 39 Člen 4, odstavek 1, točka (h) | |
|
(h) sprejme ukrepe za lažji prevoz pomoči za intervencijo in omogoči mobilizacijo dodatnih prevoznih sredstev, ki so potrebna za hitro odzivanje na večje nesreče; |
(h) sprejme ukrepe za lažji in pravočasni prevoz pomoči za intervencijo in omogoči hitro mobilizacijo dodatnih prevoznih sredstev in opreme, ki so potrebna za hitro odzivanje na večje nesreče; |
Predlog spremembe 40 Člen 4, odstavek 1, točka (h a) (novo) | |
|
|
(ha) zagotovi hitro mobilizacijo ustreznih prevoznih sredstev in opreme ter vzpostavi in transportira mobilne laboratorije, visoko varnostne mobilne naprave in nujno zdravstveno opremo, da se zagotovi hitro odzivanje na večje nesreče in dopolnijo civilna in vojaška oprema ter sredstva, ki so predmet meril, navedenih v okviru člena 10; |
Predlog spremembe 41 Člen 4, odstavek 1, točka (i) | |
|
(i) vzpostavi zmožnost zagotavljanja osnovne logistične podpore strokovnjakom in olajšuje mobilizacijo logističnih in drugih modulov, s katerimi podpira ekipe držav članic, ki sodelujejo v intervencijah civilne zaščite Skupnosti; |
(i) vzpostavi zmožnost zagotavljanja osnovne logistične podpore strokovnjakom, uradnikom za zveze, opazovalcem in intervencijskim ekipam ter olajša mobilizacijo logističnih in drugih modulov, s katerimi podpira ekipe držav članic, ki sodelujejo v intervencijah civilne zaščite Skupnosti; |
Predlog spremembe 42 Člen 4, odstavek 2 | |
|
2. Komisija oblikuje program usposabljanja za izboljšanje koordinacije intervencije za civilno zaščito, tako da zagotovi skladnost in komplementarnost med intervencijskimi ekipami, kakor določa člen 3(1), intervencijskimi moduli, kakor določa člen 3(3), ali če je ustrezno, drugo intervencijsko podporo iz člena 3(4) ter da izboljša usposobljenost strokovnjakov iz člena 3(2). Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav, pri čemer se posameznike lahko začasno premesti v ekipe iz drugih držav članic. |
2. Komisija oblikuje program usposabljanja za izboljšanje koordinacije intervencije za civilno zaščito, tako da zagotovi skladnost in komplementarnost med intervencijskimi ekipami, kakor določa člen 3(1), intervencijskimi moduli, kakor določa člen 3(3), ali če je ustrezno, drugo intervencijsko podporo iz člena 3(4) ter da izboljša usposobljenost strokovnjakov iz člena 3(2) ter kakovost nadaljnje oskrbe prizadetih. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav, pri čemer se posameznike lahko začasno premesti v ekipe iz drugih držav članic. Kadar je mogoče, naj pri vajah sodelujejo zadevne skupnosti. Postopke, sprejeti v primeru nesreče, se objavi. |
Predlog spremembe 43 Člen 8, odstavek 1 | |
|
1. Vsaka država članica, na katero se naslovi prošnja za pomoč, nemudoma ugotovi, ali je sposobna nuditi zahtevano pomoč, in o tem preko MIC-a ali neposredno obvesti državo članico, ki prosi za pomoč, ter navede obseg in pogoje kakršne koli pomoči, ki jo lahko nudi. Če država članica neposredno obvesti državo članico, ki prosi za pomoč, prav tako obvesti tudi MIC. |
1. Vsaka država članica, na katero se naslovi prošnja za pomoč, nemudoma ugotovi, ali je sposobna nuditi zahtevano pomoč, in o tem preko MIC-a ali neposredno obvesti državo članico, ki prosi za pomoč, ter navede obseg in pogoje kakršne koli pomoči, ki jo lahko nudi. Če država članica neposredno obvesti državo članico, ki prosi za pomoč, prav tako obvesti tudi MIC. MIC še naprej obvešča države članice. |
Predlog spremembe 44 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 1 | |
|
1. Če se zgodi večja nesreča izven Skupnosti, se v zvezi z intervencijo civilne zaščite zunaj Skupnosti na zahtevo uporabljajo členi 6, 7 in 8. |
1. Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1257/96 se v primeru večje nesreče izven Skupnosti v zvezi z intervencijo civilne zaščite zunaj Skupnosti na zahtevo uporabljajo členi 6, 7 in 8. |
Predlog spremembe 45 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 2 a (novo) | |
|
|
V primeru večje nesreče, ki se zgodi zunaj Skupnosti, mora biti uporaba vojaških sredstev in zmogljivosti, ki so na voljo za podporo civilni zaščiti, kot je predvideno v členu 2(1), popolnoma v skladu s smernicami ZN o uporabi sredstev vojaške in civilne obrambe za pomoč pri nesrečah (smernice iz Osla, maj 1994) in s smernicami ZN za uporabo sredstev vojaške in civilne obrambe za podporo humanitarnih dejavnosti Združenih narodov pri kompleksnih nesrečah (smernice MCDA, marec 2003). |
Predlog spremembe 46 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 3 | |
|
Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Skupnosti. |
Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo (ES) št. 1257/96, veljajo intervencije civilne zaščite kot dopolnitev splošnega humanitarnega odziva Skupnosti in morajo biti zato usklajene s cilji in splošnimi načeli humanitarne pomoči, določenimi v tej uredbi. Komisija zagotovi učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Skupnosti. Zagotoviti je treba, da si intervencijska prizadevanja v skladu z instrumentoma ne nasprotujejo ali se ne podvajajo. |
Predlog spremembe 47 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 1 a (novo) | |
|
|
Komisija zlasti zagotovi, da je zagotovljena pomoč civilne zaščite v skladu z njeno oceno potreb, izdelano v sodelovanju z drugimi akterji. |
Predlog spremembe 48 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 2 | |
|
Usklajevanje delovanja zajema usklajevanje s prizadeto državo in Združenimi narodi, kjer so prisotni. |
Usklajevanje delovanja zajema usklajevanje s prizadeto državo in Uradom Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) ter drugimi ustreznimi udeleženci, ki prispevajo k skupnemu reševalnemu prizadevanju. To naj ne bi vplivalo na dvostranske odnose med udeleženimi državami članicami in Združenimi narodi oziroma zadevno državo. |
Predlog spremembe 49 Člen 10 a (novo) | |
|
|
Člen 10a |
|
|
Dodatna prevozna sredstva in logistična podpora se vzpostavijo z ustreznimi mednarodnimi javnimi razpisnimi postopki na podlagi veljavne zakonodaje EU o javnem naročanju brez uporabe varnostne klavzule o izjemi. |
Predlog spremembe 50 Člen 10 b (novo) | |
|
|
Člen 10b |
|
|
Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejme ustrezne strukturne ukrepe, da se zagotovi usklajevanje in vključevanje sistemov za zgodnje opozarjanje, opozarjanje in odzivanje v korist držav članic in MIC-a, pa tudi usklajevanje z drugimi mrežami Skupnosti, specializiranimi centri in/ali agencijami, pristojnimi za civilno zaščito. |
Obrazložitev | |
Kar se tiče povezovanja sistemov za zgodnje opozarjanje z mrežami za obveščanje in dogovori za usklajevanje za obravnavo kriz v EU je Svet (glej sklepe Sveta 18. julija 2005) Komisiji naložil, naj okrepi povezave med mehanizmom in sistemi za zgodnje opozarjanje na ravni EU in ZN. V začetku leta 2006 je Komisija vzpostavila mrežo ARGUS, ki povezuje različne sisteme za zgodnje opozarjanje pri Komisiji, tudi MIC ter skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (CECIS.) ARGUS se bo kasneje povezal s Skupnim situacijskim centrom Sveta (SitCen). Za boljše usklajevanje operacij mehanizma je nujno treba urediti povezovanje. Poleg tega je Unija nedavno ustanovila nekaj decentraliziranih agencij, npr. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, njihovo delovanje pa je neposredno povezano z mehanizmom civilne zaščite. Zato je treba zagotoviti usklajevanje dejavnosti z drugimi specializiranimi centri in agencijami Skupnosti, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki civilne zaščite. | |
Predlog spremembe 51 Člen 11, odstavek 2 | |
|
Ostale tretje države lahko sodelujejo v dejavnostih v okviru tega mehanizma, kadar to dovoljujejo sporazumi. |
Ostale tretje države ter mednarodne ali regionalne organizacije lahko sodelujejo v dejavnostih v okviru tega mehanizma, kadar to dovoljujejo sporazumi med zadevnimi tretjimi državami in Skupnostjo. |
Obrazložitev | |
Ta odločba mora omogočiti razvijanje sodelovanja z mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami na področju civilne zaščite, pa tudi s sistemi obveščanja in zgodnjega opozarjanja, kot so enota ZN za zmanjševanje naravnih nesreč (DRU-UNDP) in sistem opozarjanja ZN za oceno nesreč in koordinacijo (UNDAC), saj s sodelovanjem te vrste Skupnost daje dodano vrednost svojim ukrepom. Primer uspešnega sodelovanja je Global Disaster Alert and Coordination System (GDACS), ki ga je razvila Komisija s sredstvi Generalnega direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč ECHO in v sodelovanju z Uradom Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (UN OCHA). Njegov cilj je oceniti potencialno silovitost in posledice naravnih tveganj, tudi pri potresih in cunamijih, od zgodnjega opozarjanja do usklajevanja in zagotavljanja pomoči. | |
Predlog spremembe 52 Člen 12 | |
|
Za namene uporabe te odločbe države članice imenujejo pristojne organe in o tem obvestijo Komisijo. |
Za namene uporabe te odločbe države članice imenujejo pristojne organe in o tem obvestijo Komisijo. Države članice v okviru vzajemne konzularne pomoči med seboj določijo točke za stike v prej opredeljenih regijah in o tem obvestijo Komisijo. |
Obrazložitev | |
Za učinkovito uvedbo in delovanje mehanizma civilne zaščite je nujno sodelovanje držav članic s Komisijo. Na podlagi člena 20 Pogodbe ES je zahteva Unije zagotoviti konzularno zaščito državljanom Unije na ozemlju tretjih držav, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva. 16. junija 2006 je Evropski svet pozval k tesnejšemu konzularnemu sodelovanju ter k določitvi točk za konzularno pomoč (glej sklepe Predsedstva, točki 13 in 14). Poročilo avstrijskega predsedstva (dok. 10551/06), ki ga je sprejel Evropski svet, in poročilo Michela Barnierja z naslovom Za evropsko enoto za civilno zaščito: Europe aid maja 2006 sta posebej navedli sprejetje praktičnih ukrepov za učinkovitejšo konzularno zaščito. Tako bo lahko Unija s praktičnega vidika razvila solidarnost med državami članicami in sodelovanje v smislu "skupnosti", da bi tako dosegla učinkovitejšo zaščito na visoki ravni za evropske državljane. | |
Predlog spremembe 53 Člen 13, točka 4 a (novo) | |
|
|
(4a) o ustreznih strukturnih ukrepih za zagotavljanje usklajevanja in vključevanja iz člena 10b. |
Obrazložitev | |
Za sprejemanje ustreznih strukturnih ukrepov se uporabi postopek komitologije, da bi zagotovili usklajevanje in vključevanje sistemov za obveščanje, zgodnje opozarjanje in odzivanje v korist držav članic in MIC-a ter drugih mrež Skupnosti, specializiranih centrov in agencij, pristojnih za civilno zaščito. | |
Predlog spremembe 54 Člen 13, točka 5 a (novo) | |
|
|
(5a) o modulih, kakor določa člen 3(3); |
Predlog spremembe 55 Člen 13, točka 5 b (novo) | |
|
|
(5b) o sistemih zgodnjega opozarjanja, kakor določa člen 4(1)(c); |
Predlog spremembe 56 Člen 13, točka 7 a (novo) | |
|
|
(7a) o sodelovanju s tretjimi državami ter mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami, kot določa člen 11. |
Obrazložitev | |
Za določanje postopkov sodelovanja s tretjimi državami ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami v skladu z ustreznimi sporazumi, kot določa člen 11 tega predloga odločbe, se uporabi postopek komitologije. | |
Predlog spremembe 57 Člen 13, točka 8 a (novo) | |
|
|
(8a) o smernicah za vzpostavitev ter povezavo sistemov opozarjanja in zgodnjega opozarjanja ter za obveščanje in usposabljanje državljanov o tem, kako se odzvati v izrednih razmerah. |
Predlog spremembe 58 Člen 14, odstavek 1 | |
|
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 13 predloga za Uredbo Sveta o ustanovitvi Instrumenta za hitro ukrepanje in pripravljenost na večje nesreče. |
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 13 predloga za Uredbo Sveta o ustanovitvi Instrumenta za hitro ukrepanje in pripravljenost na večje nesreče, ki vključuje predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti. |
Predlog spremembe59 Člen 15, odstavek 1 | |
|
|
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te odločbe, pri čemer navede dodano vrednost delovanja Skupnosti za državljane EU, zlasti tiste prizadete. |
|
Komisija oceni uporabo te odločbe vsako tretje leto po datumu uradnega obvestila in pošlje zaključke navedene ocene Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Komisija tudi oceni uporabo te odločbe vsako tretje leto po datumu uradnega obvestila in pošlje zaključke navedene ocene Evropskemu parlamentu in Svetu. |
- [1] UL C ... /Še ni objavljeno v UL.
OBRAZLOŽITEV
Predlagana prenova, ob upoštevanju splošne filozofije mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite, kot je bil vzpostavljen leta 2001, uvaja številne izboljšave veljavne odločbe Sveta, da okrepi podporne in dopolnilne dejavnosti, ki bodo Skupnosti kot celoti omogočile, da pomaga tistim, ki jih prizadenejo večje nesreče. Hkrati prenova dopolnjuje predhodni predlog za Instrument za hitro ukrepanje in pripravljenost. Medtem ko slednji zagotavlja pravno podlago za financiranje dejavnosti civilne zaščite v obdobju nove finančne perspektive, novi predlog spreminja operativne predpise, ki urejajo delovanje mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite, in zagotavlja pravno podlago za nove ukrepe Skupnosti, ki jih je treba sprejeti na tem področju.
Razlogi za nadaljnje ukrepanje
1. Neposredna vpletenost državljanov
Zaščita ljudi pred nezgodami in nesrečami zadeva vse vidike vsakodnevnega življenja evropskih državljanov. Za državljane so vsa vprašanja, povezana z varnostjo in zaščito, zelo pomembna (zaposlitev, socialna in finančna varnost, življenjsko in delovno okolje, zaščita pred zunanjimi in notranjimi grožnjami itd.). V zadnjih treh letih se je število prošenj za pomoč mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite s strani držav članic, držav kandidatk in držav v razvoju zelo povečalo, ker je odziv na nesreče presegel zmogljivosti nacionalnega odzivanja.
2. Gospodarska razsežnost
Evropa in preostali svet se srečujeta z vsemi vrstami nevarnosti. Povezano tveganje (tj. pričakovane izgube) je veliko ne le v smislu človeških življenj, ampak tudi v smislu gospodarskih izgub in škod (zlasti psiholoških). Škoda in učinki tako imenovanega šoka po nezgodi/nesreči se prenesejo v velike gospodarske/zavarovalne izgube ter močno obremenijo sisteme zdravstvenega in socialnega varstva.
Podatki, ki so na voljo iz zavarovalniškega sektorja, kažejo, da se gospodarske in zavarovalne izgube zaradi naravnih in tehnoloških nesreč na svetovni ravni povečujejo. Gospodarske izgube se zaradi naravnih nesreč po vsem svetu podvojijo vsakih deset letih. Če se bo ta trend nadaljeval, bodo letne izgube v naslednjem desetletju dosegle skoraj 150 milijard EUR.
Predlog omogoča združevanje sredstev in tako uveljavljanje ekonomije obsega na področjih, kot sta logistika in prevoz, ter s tem boljšo izrabo redkih virov.
3. Evropska razsežnost in razsežnost preprečevanja
Čeprav službe za ukrepanje ob nesrečah med nezgodami ali nesrečami vedno delujejo na lokalni ravni, imajo mnogi elementi v zvezi z različnimi fazami dejavnosti civilne zaščite evropsko razsežnost (npr. standardiziranje), zlasti v posebnih sektorjih, kot so kemikalije, prevoz, gradnja, telekomunikacije in zdravje.
Končno je večina dejavnosti, povezanih s civilno zaščito, vidnih zlasti v času kriz. Vseeno je učinkovitost odvisna od dela, opravljenega pred nezgodo ali nesrečo, z namenom preprečevanja in zagotovitve pripravljenosti ter zmožnosti ublažitve posledic nesreče. Pravzaprav lahko veliko storimo, če se vprašanja lotimo sistematično in ga obravnavamo kot dobro usklajeno multidisciplinarno dejavnost.
Sklepi
Poročevalec meni, da je civilna zaščita kompleksen sistem, ki zajema tri pomembne faze, tj. preprečevanje (vključno z ublažitvijo), intervencija (vključno s pripravljenostjo) in obnovitev (vključno z analizo po nesreči). Civilna zaščita je odvisna tudi od treh dodatnih horizontalnih dejavnosti, tj. ocene tveganja, poveljevanja, nadzora in komunikacije ter končnega obveščanja in usposabljanja.
Poročevalec pozdravlja predstavljene spremembe predlagane odločbe, vendar želi, da je obveščanje državljanov o morebitnih tveganjih pomemben element pripravljenosti, zlasti na območjih, ki jih ogrožajo nesreče. Ob tem sta upravljanje in raba zemljišč pomembni orodji za preprečevanje nesreč in ublažitev njihovih posledic. Biti morata sestavni del načrtov in upravljanja zmanjševanja tveganja nesreč.
Poročevalec obžaluje, da niti prvotna niti prenovljena odločba ne vključujeta opredelitve pojmov večja nesreča, zgodnje opozarjanje, hitro odzivanje in pripravljenost. Meni, da je treba te pojme obravnavati v zvezi z opredelitvami iz mednarodno dogovorjenega glosarja osnovnih pojmov v zvezi z varovanjem v primeru nesreč, oddelek Združenih narodov za humanitarne zadeve (DHA), januar 1992, ter v zvezi z opredelitvami iz zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi instrumenta za hitro ukrepanje in pripravljenost na večje nesreče.
Poročevalec meni, da je treba elementu javnega zdravja vseh intervencij civilne zaščite pripisati pomen, ki si ga zasluži, ob upoštevanju, da vse nesreče ljudi prizadenejo fizično in tudi psihično, kar posledično močno obremenjuje sisteme zdravstvenega in socialnega varstva še dolgo po koncu intervencijske faze.
Prav tako podpira navedbo uporabe vojaških sredstev za podporo civilni zaščiti, ker izpustitev takšne navedbe omogoča, da vojska sama organizira svoje delovanje zunaj obstoječega mehanizma in okvira civilne zaščite.
Dejansko stanje na terenu je takšno, da gasilci v nekaterih državah štejejo za del vojske (ker imajo vojaško organiziranost in hierarhijo), in v mnogih državah ima vojska znanje in izkušnje za intervencije ob večjih nesrečah, kot so kemijske, biološke ali jedrske nesreče.
Razporeditev vojaške opreme in osebja je najučinkovitejša in najbolj potrebna v začetni fazi večje nesreče. Zagotovitev pregleda nad takšnimi sredstvi in njihove uporabe lahko pomaga reševati življenja, preprečuje podvajanje sredstev in tako daje redke vire na razpolago za druga področja.
Ob tem poročevalec meni, da je treba dodatne zmogljivosti transportnih sredstev in logistične podpore vzpostaviti tako, da države članice ne bodo okrepile lastnih nacionalnih zmogljivosti z denarjem Skupnosti.
MNENJE Odbora za razvoj (30.8.2006)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu Odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenova)
(KOM(2006)0029 – C6‑0076/2006 – 2006/0009(CNS))
Pripravljavka mnenja: Luisa Morgantini
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Mehanizem Skupnosti na področju civilne zaščite (v nadaljevanju "mehanizem") je bil vzpostavljen leta 2001 za podporo mobilizacije civilne zaščite ob večjih nesrečah predvsem znotraj EU, vendar je vseboval tudi določbo za ukrepanje zunaj EU.
Pravno podlago za ta mehanizem določa Odločba Sveta 2001/792, ki uvaja operativne obveznosti za okrepljeno sodelovanje na področju civilne zaščite. Ta odločba ne ustanavlja nobenega novega organa EU, ampak zgolj določa načela za okrepljeno sodelovanje med obstoječimi nacionalnimi mehanizmi na področju civilne zaščite.
Glede na povečanje števila nesreč od leta 2001 in znatnega povečanja števila držav, ki se sklicujejo na mehanizem za takojšnjo pomoč civilne zaščite, je bila sprejeta odločitev za okrepitev mehanizma in zagotovitev pravne podlage za dodatne ukrepe Skupnosti na tem področju. Ta predlog je prenova Odločbe Sveta 2001/792 in spreminja operativna pravila, ki urejajo delovanje mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite.
Uporaba mehanizma pri krizah izven EU postaja čedalje bolj pogosta in pomembna. Mehanizem zunaj EU pogosto deluje vzporedno z drugimi dejavnostmi humanitarne pomoči, ki jih izvaja Skupnost (Generalni direktorat Evropske komisije za humanitarno pomoč – ECHO) in drugi mednarodni humanitarni darovalci, ki jih usklajuje Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (UN OCHA).
V okviru tega je najpomembneje zagotoviti usklajenost intervencij civilne zaščite s splošnim humanitarnim odzivom Skupnosti in mednarodne javnosti ter humanitarnimi načeli kot tudi spoštovanje vloge in mandata drugih akterjev, kot je UN OCHA (Urad za usklajevanje humanitarnih aktivnosti). Te zadeve so obravnavane v členu 9 predloga, ki pa je nejasno oblikovan.
Pripravljavka mnenja zlasti meni, da zgolj poziv k učinkovitosti, skladnosti in komplementarnosti z dejavnostmi humanitarne pomoči ni dovolj. Pripravljavka mnenja meni, da je treba za učinkovitost mehanizma civilne zaščite pri intervencijah ob zunanjih krizah pojasniti njegovo "dvojno naravo" in razlikovati med pravili, ki urejajo delovanje mehanizma znotraj in zunaj EU.
Pripravljavka mnenja je posebno pozornost namenila natančnemu in usklajenemu postopku za izvedbo ocene potreb prizadete tretje države pred mobilizacijo dragih sredstev, previdni oceni glede uporabe vojaških sredstev v tretjih državah in vlogi ECHO in UN OCHA (Urada za usklajevanje humanitarnih aktivnosti).
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 1 | |
|
1. Če se zgodi večja nesreča izven Skupnosti, se v zvezi z intervencijo civilne zaščite zunaj Skupnosti na zahtevo uporabljajo členi 5, 6, 7 in 8. |
1. Brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči se v primeru večje nesreče izven Skupnosti v zvezi z intervencijo civilne zaščite zunaj Skupnosti na zahtevo uporabljajo členi 5, 6, 7 in 8. |
Predlog spremembe 2 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. V primeru večje nesreče, ki se zgodi zunaj Skupnosti, mora biti uporaba vojaških sredstev in zmogljivosti, ki so na voljo za podporo civilni zaščiti, kot je predvideno v členu 2(1), popolnoma v skladu s Smernicami ZN o uporabi sredstev vojaške in civilne obrambe za pomoč pri nesrečah (smernice iz Osla, maj 1994) in s Smernicami ZN za uporabo sredstev vojaške in civilne obrambe za podporo humanitarnih dejavnosti Združenih narodov pri kompleksnih nesrečah (smernice MCDA, marec 2003). |
Predlog spremembe 3 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 3 | |
|
Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Skupnosti. |
Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, morajo intervencije civilne zaščite veljati kot dopolnitev splošnega humanitarnega odziva Skupnosti in biti zato usklajene s cilji in splošnimi načeli humanitarne pomoči, določenimi v tej uredbi. Komisija zagotovi učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Skupnosti. |
Predlog spremembe 4 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 1 a (novo) | |
|
|
1a. Komisija zlasti zagotovi, da je zagotovljena pomoč civilne zaščite v skladu z njeno oceno potreb, izdelano v sodelovanju z drugimi akterji.
|
Predlog spremembe 5 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 2 | |
|
Usklajevanje delovanja zajema usklajevanje s prizadeto državo in Združenimi narodi, kjer so prisotni. |
Usklajevanje delovanja zajema usklajevanje s prizadeto državo in Uradom Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA). |
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenova) |
||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0029 – C6‑0076/2006 – 2006/0009(CNS) |
||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
||||||
|
Mnenje pripravil |
DEVE |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Luisa Morgantini |
||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
10.7.2006 |
28.8.2006 |
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
28.8.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 0 0 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Alessandro Battilocchio, Thierry Cornillet, Nirj Deva, Alexandra Dobolyi, Fernando Fernández Martín, Michael Gahler, Filip Andrzej Kaczmarek, Ģirts Valdis Kristovskis, Miguel Angel Martínez Martínez, Luisa Morgantini, Horst Posdorf, Pierre Schapira, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
John Bowis, Milan Gaľa, Ana Maria Gomes, Alain Hutchinson, Jan Jerzy Kułakowski, Bernard Lehideux, Manolis Mavrommatis, Miloslav Ransdorf, Karin Scheele, Anders Wijkman, Zbigniew Zaleski |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||
- [1] Še ni objavljeno v UL.
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenova) |
||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0029 – C6‑0076/2006 – 2006/0009(CNS) |
||||||
|
Datum posvetovanja z EP |
|
||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
DEVE |
LIBE |
|
|
|
||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
LIBE |
|
|
|
|
||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
||
|
Poročevalec/-ka |
Dimitrios Papadimoulis |
|
|||||
|
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
20.6.2006 |
13.9.2006 |
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
13.9.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
44 2 0 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Irena Belohorská, John Bowis, Frieda Brepoels, Martin Callanan, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Anne Ferreira, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Gyula Hegyi, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Aldis Kušķis, Peter Liese, Jules Maaten, Linda McAvan, Marios Matsakis, Riitta Myller, Péter Olajos, Dimitrios Papadimoulis, Vittorio Prodi, Guido Sacconi, Karin Scheele, Jonas Sjöstedt, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Anders Wijkman |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Hélène Goudin, Rebecca Harms, Jutta D. Haug, Kartika Tamara Liotard, Miroslav Mikolášik, Bart Staes, Thomas Wise |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
|
Datum predložitve |
18.9.2006 |
|
|||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||